CELJSKI TEDNIK CELJE, 22. MAJA 1959 Leto X., štev. 20. LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE >CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PREDAL 16 - TELEFON UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665 - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROC- NLNA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA 125 din — POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN ROKOPISOV NE VRAČAMO S SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU ZA TESNEJŠE SODELOVANJE med sodišči in organi pravosodne službe z ljudsl(imi odbori, političnimi ter gospodarsl(imi organizacijami PORAVNALNI SVETI — KREPITEV SLUŽBE JAVNEGA PRAVO- BRANILSTVA — PREPOČASNO SPREJEMANJE TARIFNIH PRA- VILNIKOV »Vsa današnja poročila in seveda prav tako razprava so pokazala,« je na koncu razprave o poročilih zastopnikov pravosodnih ustanov in predsednika Sveta za notranje za- deve na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Ce- lju med drugim dejal tov. Simonič, »da se morajo z vsemi temi proble- mi spoznati tudi občinski ljudski odbori in politične organizacije. Po- ročila namreč kažejo, je nadaljeval tov. Simonič, da lahko pravosodni organi veliko pomagajo pri vsako- dnevnem delu političnih in družbe- nih organizacij ter organov delav- skega in družbenega upravljanja. Ker pa politične organizacije, delav- ski sveti itd. doslej niso obravna- vali teh problemov, so ostajali or- gani pravosodne službe čestokrat brez tesnega stika z ljudmi. In na- dalje, premalo smo govorili o uspe- hih in delu te sJužbe, premalo opo- zarjali na njen pomen in njeno vlo- go, ki se lahko izrazi z besedami — skrb za delovnega človeka! Ko je na koncu svojega govora tov. Simonič čestital organom pravosod- nih ustanov in pripadnikom tajni- štva za notranje zadeve za izredne uspehe pri delu, je znova opozoril na tesno sodelovanje te službe z ljudskimi odbori, političnimi in družbenimi organizacijami, delav- skimi sveti, upravnimi odbori itd. S temi besedami je bil zaključen tisti del skupne seje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Ce- lju (14. maja), v katerem so od- borniki z največjim zanimanjem po- slušali in sodelovali v razpravi po poročilu predsednika Okrožnega so- dišča v Celju tov. Nika Pogačarja, ki je govoril o delu rednih sodišč na območju celjskega okraja, nada- lje po poročilu Okrajnega javnega pravobranilca tov. Draga Gregorina in nazadnje še predsednika Sveta za notranje zadeve tov. Delaka. Po poročilih in razpravah so ljud- ski odborniki sprejeli tudi ustrez- ne sklepe, oziroma predloge poroče- valcev. Tako so se po besedah tov. Pogačarja ljudski odborniki strinja- li, da je treba sodiščem in drugim pravosodnim organom pomagati pri njihovem usposabljanju za izvrše- vanje družbeno politične funkcije in seveda pri obravnavanju organiza- cijskih, kadrovskih in materialnih vprašanj. Ali konkretno — treba se bo zavzeti za ustanovitev okrajnih sodišč v Slovenskih Konjicah (tu tudi za pospešeno gradnjo sodnega poslopja), pozneje pa tudi za usta- novitev okrajnih sodišč v Šentjurju in Laškem. S tem v zvezi naj bi bil izdelan tudi načrt za zagotovitev pravniškega kadra. Ko so ljudski odborniki sprejeli predlog, da je treba poiskati vse možnosti za razbremenitev sodišč, so z največjim zanimanjem podprli še misel o ustanavljanju in delu ta- ko imenovanih poravnalnih svetov, ki naj na tem področju, kot druž- beni organi, opravijo hvaležno na- logo, namreč, da pomagajo spornim strankam doseči sporazum, ne da bi se le-te zatekale sodnim postopkom. Skratka, poravnalni sveti naj bi pri- pomogli, da bi se določeni spori re- ševali brez sodne intervencije. Do- sedanja praksa je pokazala, da je to mogoče doseči. Zato naj bi bili v takih svetih ljudje, ki uživajo naj- večji ugled na določenem področju. Po predlogu o delu poravnalnih sve- tov, naj bi okrajna sodišča sprejela neki predmet v obravnavo šele ta- krat, ko bi se izkazalo, da so bila stremljenja poravnalnega sveta za mirno rešitev problema brez u%peha. Po predlogu predsednika Okrožne- ga sodišča naj bi prva poravnalna sveta ustanovili v Mozirju in Šošta- nju; poznejša razprava pa je poka- zala, da se tudi odborniki iz ostalih občinskih področij ogrevajo za nji- hovo delo. Poseben sklep se je nanašal tudi na ustanovitev in delo pisarn prav- ne pomoči pri občinskih ljudskih od- borih, na krepitev advokature itd. Zelo pomemben je tudi sklep: Vzpostaviti moremo čim tesnejše sodelovanje pravosodnih organov z ljudskimi odbori in njihovimi sveti, kakor tudi z drugimi družbenimi organi. Na pobudo teh organov naj bi se zlasti problemi in ugotovitve pravosodne službe obravnavali v širšem obsegu. Zraven sklepa, ki govori o skrbi za nadaljnje utrjevanje porote, je ljudski odbor še priporočil sodiščem da naj uveljavijo ostrejšo kaznoval- no politiko napram alkoholikom in manjšim psihopatom. Ustrezne sklepe so odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbo- ra v Celju sprejeli še na zaključku razprave o delu in problemih Okraj- (Nadaljevanje na 2. str.) Tarifni praviinilii no rešetu v NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKIH MORAMO POUDARITI NA- GRAJEVANJE, KI IZVIRA IZ GIBLJIVEGA DELA — SINDIKALNI SVETI N£ BODO SOGLAŠALI Z NEEKONOMSKIM POVIŠANJEM TARIFNIH POSTAVK — ALI JE CELJE RES IZJEMEN PRIMER V LRS? Te dni so se sestali predsedniki občinskih sindikalnih svetov in pred- sedniki komisij za-priznavanje so- glasja tarifnim pravilnikom k raz- pravi o tarifnih pravilnikih, ki se je je udeležil tudi tovariš Roman Al- breht, predsednik odbora za gospo- darstvo pri Republiškem svetu sin- dikatov Slovenije. V Celju in okolici so se sindikal- ne organizacije trudile, da bi go- spodarskim organizacijam pojasnile, kako je treba pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov skrbeti, da se nominalne tarifne postavke ne bodo zvišale, če za to ni utemeljenih eko- nomskih premikov, temveč da bodo gledali povsod, kako je mogoče raz- merja med skladi ohraniti in pri na- grajevanju upoštevati gibljivi del. Zdaj pa, ko pošiljajo gospodarske organizacije tarifne pravilnike v pregled, so ugotovili, da skoraj po- vsod težijo za povišanjem nominal- nih tarifnih postavk — na račun gibljivega dela, kar nikakor ne ustreza načelom socialističnega na- grajevanja. Poudariti moramo, da novi tarif- ni pravilniki morejo upoštevati zvi- šanje, ki ga imenujemo »draginj- sko«, sicer pa je zviševanje nomi- nalnih tarifnih postavk upravičeno, če podjetje dokaže, da je povečalo splošni dohodek. Toda to poveča- nje v nobenem primeru ne bi smelo porušiti razmerja med osebnimi do- hodki in skladi, kakor tudi ne raz- merja med stalnim in gibljivim de- lom sklada za plače. Koristno in primerno je, če je odstotek dela za sklade in gibljivega dela večji, ka- kor je bil doslej, nikakor pa ne na- robe. Zavoljo tega so se predstavni- ki sindikalnih svetov in komisij tu- di dogovorili, da ne bodo soglašali s *-.rifrimi pravilniki, kjer si pod- jetja prizadevajo, da bi na vsak na- čin zagotovila višji stalni del, če- tudi za to povišanje ne bi imela do- kazov ekonomskega premika. (Nadaljevanje na 3. str.) S SEJE OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V ŽALCU ZA BOLJŠE DELO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Pred dnevi se je sestal občinski zbor proizvajalcev v Žalcu. Na dnevnem redu je bila razprava o poročilu, ki ga je podal upravni organ, pristojen za gospodarstvo o tem, kako so gospo- darske organizacije gospodarile in izpolnjevale planske obveznosti v minulem letu, nadalje poročilo o ugotovitvah posebne strokovne komisije IS LS LRS, ki je pregledala delo Rudnika rjavega premo- ga v Zabukovci, in končno še poročilo o dosedanjem poteku dela na pripravah in sprejemanju novih tarifnih pravilnikov v gospo- darstvu. ZAKAJ LANI NEZADOVOLJIVA PROIZVODNJA? Industrija v žalski občini je lani dosegla le 89% planiranega družbe- nega proizvoda. Za ta nezadovoljiv rezultat je najti dokaj tehtna ob- jektivna opravičila, kot so zapored- no znižanje prometnega davka v tekstilni industriji, zastoj pri pro- daji blaga in iztrošenost strojnih naprav, vendar je tudi nekaj subjek- tivnih vzrokov za to. Dobro so go- spodarili v Keramični industriji v Libojah, ki je dosegla odlične pro- izvodne in finančne rezultate brez dinarja investicij, samo z boljšo or- ganizacijo proizvodnje. Kljub temu, da so številna indu- strijska podjetja v žalski občini pre- segla planske obveznosti, niso mo- gla pokriti 800 milijonskega izpada bruto proizvoda v bombažni indu- striji. Kakor je rezultat po finanč- nih pokazateljih manj zadovoljiv, tako pa je plan fizičnega obsega proizvodnje presežen, le da so pro- izvedene količine tekstila ostale na zalogi. Kmetijska gospodarstva družbe- nega sektorja lastništva so minulo leto na enajstini skupnih površin ob- čine ostvarila osmino celokupne kmetijske proizvodnje, kar daje tem gospodarskim organizacijam vseka- kor pozitivno legitimacijo za njiho- vo delo, istočasno pa dokazuje smo- trnost dosedanjih investicijskih vla- ganj v kmetijstvo. LE PRAVOČASNE ANALIZE LAHKO KORISTIJO Spričo izredno pestre problema- tike V trgovini, gostinstvu in obrti je zbor proizvajalcev sprejel sklep, da se naj v bodoče ta zbor pogoste- je sklicuje k samostojnim sejam, na katerih bi obravnavali posebej po- samezne panoge in stroke gospo- darstva, se seznanjali z občo in in- dividualno problematiko, kar naj bi omogočilo konkretno in operativno ukrepanje. Prav tako naj bi se v bo- doče zbor proizvajalcev seznanjal s stanjem, uspehi in neuspehi sproti, kajti tokratno analiziranje dela go- spodarskih organizacij v minulem (Nadaljevanje na 4. str.) Metalurška industrijska šola Štore ob dnevu vajencev Vsako leto 21. maja praznujejo vajenci raznih strok svoj praznik. Letos je pripravila vajeniška mladi- na za proslavo tega dne različne prireditve. Metalurška industrijska šola Sto- re je dne 20. in 21. maja organizi- rala na svojem igrišču v Štorah re- publiško prvenstvo vajenskih in in- dustrijskih šol Slovenije v košarki, za katerega se je prijavilo 8 ekip. Na razstavi v Celju, ki jo prire- ja Vajenska šola raznih strok ob svoji 75-letnici, bodo učenci MIŠ Store sodelovali s svojimi izdelki. Poleg izdelkov bodo prikazali tudi program učenja. Zaradi pomanjka- nja prostora pa žal ne bodo mogli prikazati večjih strojev,, ki jih iz- delujejo po naročilu za nekatera podjetja. V zadnjem času se je na Metalur- ški šoli lepo razvila tudi izvenšol- ska dejavnost. Učenci se udejstvu- jejo v športu in v raznih množičnih organizacijah. Imajo delavno tabor- niško organizacijo, z uspehom de- la na šoli v okviru Ljudske tehnike Železarne Store foto-krožek, šolski pevski zbor pa se bo predstavil tu- di na proslavi v Celju. Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V MOZIRJU Razvoj socialistične demokracije bo omogočil uspešnejše delo Pred dnevi je bila v Mozirju ob- činska konferenca ZKS, katere se je poleg delegatov kot gost udeležil tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje tovariš Franc Simonič. O delu komunistov v preteklem letu ter o njihovih nadaljnjih nalo- gah je poročal sekretar občinskega komiteja tovariš Franjo Pajk. Po po- ročilu in razpravi je sklepati, da je bilo delo komunistov v preteklem obdobju uspešno, saj so na konfe- renci ugotovili vrsto doseženih uspe- hov. Največ časa so delegati na konfe- renci posvetili kmetijstvu ter pouda- rili predvsem krepitev zadrug in za- družnih organov. Za zboljšanje kme- tijske proizvodnje pa bo potrebno zlasti okrepiti sodelovanje zadruga- kmet predvsem v živinoreji, ki ima v tej občini najboljše pogoje za raz- voj. Tudi vprašanju krepitve družbe- nih in delavskih samoupravnih or- ganov je konferenca posvetila veli- ko pozornost, saj izkušnje kažejo, da so ob sodelovanju čim večjega števila občanov uspehi neprimerno večji, kot tam, kjer takega sodelo- vanja ni bilo. V razpravo je posegel tudi tovariš Simonič in nakazal ne- kaj konkretnih nalog, ki jih bodo morali v mozirski občini v bližnji bodočnosti rešiti. Tudi on je pouda- ril potrebo o razvijanju socialistič- ne demokracije in večje zalaganje za vključevanje novih članov v Zve- zo komunistov. S. P. OB OBLETNIC! SMRTI DJURA SALAJA Lani 2. maja je v Lovranu umrl veliki borec in revo- lucionar, član Izvršnega komiteja CK ZKJ in dolgoletni sindikalni funkcionar Djuro Salaj. Njegovo revolucionarno delo, njegova predanost delavskemu razredu in njegova vnema ter prizadevnost pri graditvi naše socialistične do- movine nam bodo svetal vzgled. TITO - PARTIJA - TITO Ko letos praznujemo 40. obletni- co ustanovitve Partije in se spomi- njamo vseh brezštevilnih borb, žrtev iti zmag najrevolucionarnejšega de- la našega delavskega razreda, se nam z besedo Partija neprestano in vsakič povezuje Titova osebnost. Tito in Partija. Partija in Tito. Z rojstvom Partije se začenja njegova revolucionarna pot in polnih dvain- dvajset let je že na čelu vodstva Zveze komunistov. Marksistično gledanje na pomen in vlogo osebnosti v zgodovini ne- kega naroda določa dvoje med seboj povezanih pogojev: Družbeno-eko- nomske in zgodovinske okolnosti ter veličina, vodilna sila in sposobnost osebnosti same. Te okolnosti pa so v Titovem primeru tako pomembne in nerazdružljive, da jih v zgodovini človeštva težko, v zgodovini naših narodov pa sploh ne najdemo po- dobnih. Spomnimo se skandiranja Tito— Partija, ki pretresa ozračje vselej, kadar ~^e tovariš Tito pojavi med množico. Ti besedi nista samo iz- raz navdušenja, temveč sta odraz najčistejše resnice. Tito je Partija, Partija je Tito. Dostikrat v svetu ugibajo, v čem naj bo ta izredna moč in priljublje- nost Titove osebnosti? Naši narodi so vendar znani po svojem realistič- nem-^gledanju na življenje in doga- janje in se ne ogrevajo za nič, česar bi temeljito ne preizkusili. In ven- dar je odgovor na to vprašanje ta- ko preprost in razumljiv, saj ga vsak pošten Jugoslovan, pa naj bo komunist ali ne, tako globoko obču- ti. Tovariš Tito je velikan, zato ker je vznikel kot človek iz milijonskih množic delovnih ljudi in ker je vse njegovo delo posvečeno sreči in boljši bodočnosti svojega naroda. Našim narodom niso nikoli bila po- trebna magična gesla, nikoli mu ni- so bili potrebni vzvišeni voditelji. Zbirali so se vedno okoli tistih lju- di, ki so bili njihovi, ki so bili pri- pravljeni z njimi deliti zlo in do- bro in ki so na svojem praporu ime- li zapisano geslo: svobodo, oblast in blaginjo ljudstvu! Edino to, da je tovariš Tito člo- vek iz ljudstva, je pravi vzrok, da je pomen njegove osebnosti tako velik. Samo revolucionar, ki je bil tako silno navezan na svoje ljud- stvo, na delovne ljudi, je zmogel z' tako kratkem času ojekleniti Parti- jo, da je bila sposobna za najbolj usodepoln odločilen boj. Partija, ki je znala zbrati okoli sebe vse delov- ne ljudi naše domovine, ki je bila na čelu ljudstva bitko za življenje in smrt, ki je zmagala v tem boju, dala ljudstvu oblast v roke, ki je iz komaj znane, zaostale Jugoslavije naredila silo miru, napredka in so- žitja v svetu, ki je izbojevala zma- go v boju za politično neodvisnost socialistične domovine, je Partija, ki jo je zgradil tovariš Tito. Zato letos ob štiridesetletnici Par- tije s toliko večjim poudarkom sla- vimo tudi rojstni dan tovariša Ti- ta. Toda to ni zunanji poudarek. V naši globoki zavesti se odražajo najboljše želje za srečo, zdravje in še dolgo vztrajanje na čelu naše so- cialistične domovine, na čelu ZKJ — resnične partije delovnih ljudi. o CELJSKI TEDNIK — Stev. 20. — 22. maja 1959 Za tesnejše sodelovanje (Nadaljevanje s 1. strani) nega javnega pravobranilstva. V glavnem se tudi ti sklepi nanašajo na utrditev službe javnega pravo- branilstva in na priporočilo, po ka- terem naj se občinski ljudski odbori dosledno obračajo na to službo pri obravnavanju premoženjsko prav- nih zadev. Pomemben prispevek k pojasnitvi dela in vloge javnega pravobranil- stva je na zasedanju dal tudi pred- sednik Javnega pravobranilstva LR Slovenije tov. Košir. Javna pravo- branilstva zastopajo predvsem pre- moženjsko pravne interese politično teritorialnih enot, to je ljudskih od- borov, zraven tega pa so dolžna da- jati nasvete še gospodarskim orga- nizacijam, kadar se le-te nanje obračajo. Ko je govoril o delu in problemih, je tov. Košir še posebej opozoril na dejstvo, da občinski ljudski odbori nimajo pravega pre- gleda nad zemljišči splošnega ljud- skega premoženja; tu in tam pa se pojavlja tudi slabo gospodarjenje nad upravljanim družbenim premo- ženjem. Zelo zanimivo, konkretno in hkra- ti aktualno je bilo poročilo pred- sednika Sveta za notranje zadeve tov. Delaka, saj je podrobno osvet- lilo ne samo delo in probleme, tem- več tudi prenekatere slabosti tako v gospodarskih organizacijah, ka- kor tudi v javnem in političnem življenju sploh. V drugem delu zasedanja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora je bilo na vrsti poročilo komisije za predpise in organizacijska vpraša- nja. Glede na to, da je Izvršni svet LRS zavrnil predlog ožjih gradbe- nih okolišev za Zreče, Dobrno in Rimske Toplice, je pristojni svet pripravil nov predlog, po katerem so bile iz ožjega gradbenega okoli- ša za Zreče izločene nekatere gozd- ne parcele in ena kmetija, ki leži ob njih, dočim je gradbeni okoliš za Dobrno po popravku zajel nase- lje ter zemljišča okoli nove šole. Ožji gradbeni okoliš za Rimske To- plice pa je zajel naselje in sta se prejšnja dva rajona spojila v enega. Na predlog iste komisije so od- borniki sprejeli še odločitev o usta- novitvi in delu Zavoda za spome- niško varstvo v Mariboru za pod- ročje mariborskega in celjskega okraja. S tem je bilo ukinjeno de- lovno mesto referenta za spomeni- ško varstvo pri tajništvu za presve- to pri OLO Celje. Po poročilu komisije za volitve in imenovanja so odborniki imeno- vali tov. Rada Žerjava za honorar- nega ravnatelja Mojstrske šole v Celju, nadalje gradbeni odbor za rekonstrukcijo arheoloških izkopa- nin v Šempetru s Fedorjem Gradiš- nikom na čelu, inž. Vukovič-Senico Marijo za okrajnega vinarskega in- špektorja ter inž. arh. Jelko Vehovar in prof. Alojza Bolto v upravni od- bor Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Na zaključku seje je o sprejema- nju tarifnih pravilnikov na področ- ju celjskega okraja spregovoril še predsednik Riko Jerman. 2e na za- četku poročila je ugotovil, da so pri- stojne občinske komisije do sredine tega meseca obravnavale komaj 50 tarifnih pravilnikov. Medtem, ko so trgovska in gostinska podjetja to delo v glavnem dobro opravila, pa je slabše stanje v obrti. Znani pa so bili tudi podatki 47 od 55 industrij- skih podjetij. Analiza tarifnih pra- vilnikov teh 47 industrijskih podje- tij kaže, da se bo dohodek pri njih v letošnjem letu povečal v povpreč- ju za 6,7 %, kar je manj od predvi- devanj družbenega načrta. Cisto drugačna pa je slika glede čistega dohodka, ki se v povprečju poveču- je za 18,6%, oziroma za okoli 8% več, kot takšno povečanje nakazuje družbeni načrt. Ta ugotovitev ka- že, da so kolektivi upoštevali boljšo organizacijo dela, večjo storilnost ipd., kar je vsekakor razveseljivo. Realnost teh razmerij pa bo seveda pokazal čas. Iz analize tarifnih pra- vilnikov omenjenih industrijskih podjetij je nadalje razvidno, da se osebni dohodki v povprečju pove- čujejo za 17,4%, kar ustreza sploš- nim načelom. Tudi razmerja med osebnimi dohodki ter skladi so v povprečju v redu, saj se sklad oseb- nih dohodkov celo znižuje za 0,8% v korist skladov podjetij. Medtem, ko je osebni dohodek v lanskem le- tu zavzemal 76,7% čistega dohodka, se ta odstotek v letošnjem letu zmanjšuje na 75,9%. Ni pa zadovo- ljiva struktura osebnega dohodka, oziroma ni zadovoljivo razmerje med stalnim in gibljivim delom pre- jemkov. Medtem, ko je znašal lan- sko leto stalni del osebnih dohod- kov 66,1%, pa se je v letošnjem letu v povprečju povečal na 72%, kar je seveda v nasprotju s stremljenji po nagrajevanju po učinku. Najslab- še v tem pogledu je v tekstilni in- dustriji, kjer so namenili stalnemu delu (po tarifnih postavkah) 89%, gibljivemu pa 11% osebnih dohod- kov. Najbolje pa so to razmerje ure- dili v Železarni Štore, kjer so pre- jemkom po tarifnih postavkah dolo- čili 42%, ostalih 58% pa namenili za nagrajevanje po učinku. -mb SVET ZA BLAGOVNI PROMET PRI CELJSKI OBČINI JE RAZPRAVLJAL O PRESKRBI Z MESOM UKREPI ZA ZBOLJŠANJE PRESKRBE Z MESOM v našem listu smo že poročali o vzrokih, zakaj je letos čutiti občut- nejše pomanjkanje mesa, predvsem govedine, kot prejšnja leta. Vzroki so predvsem v znatno povečanem izvozu goveje živine. V prvih treh mesecih letošnjega leta je presegel izvoz živine po vrednosti lanskoletni izvoz v istem obdobju kar za mili- jardo dinarjev. Razen tega bi za iz- voz morali odkupovati živino iz po- godbenega pitanja. Ker pa so kme- tijske zadruge v mnogih primerih prikazale nerealne podatke, po ka- terih se je nato planiral izvoz živi- ne, so odkupna podjetja bila primo- rana odkupovati za izvoz tudi ne- pitano živino, če so hotela pogod- bene obveznosti realizirati. Mesar- ska podjetja pa zaradi tega niso mogla preskrbeti za domačo potroš- njo potrebnih količin govejega mesa, saj so živinorejci prodajali živino raje izvoznim podjetjem, ki so nu- dila višjo ceno. Razen tega je delna krivda za po- manjkanje živine tudi v tem, ker so bili živinski sejmi zaenkrat ukinjeni le v celjskem okraju in kmetje na obmejnih območjih okraja še vedno gonijo živino na prodaj v sosednje okraje. Člani sveta za blagovni promet pri celjski občini so o tem stanju razpravljali in ugotovili vzroke, ki so zavirali boljšo preskrbo z me- som. Glede nerealnega evidentiranja goveje živine za izvoz je bil iznesen primer Kmetijske zadruge Šentjur, ki je javila, da ima 180 glav pogod- beno pitane živine za izvoz, v resni- ci pa je imela le 37 glav. Jasno, da je zaradi tako pomanjkljive eviden- ce nastalo nerealno planiranje iz- voza in posledice tega se odražajo na domačem trgu. Poleg tega še drugi vzroki vpli- vajo na stanje preskrbe z mesom. Stvar je namreč v tem, da potroš- nja mesa zelo hitro narašča, vseka- kor hitreje kot potrošnja ostalih pre- hranbenih artiklov. To kaže, da se je izboljšala kupna moč prebivalcev ter da so ljudje v načinu prehrane ostali več ali manj pri konzerva- tivnih navadah. Za drugo trditev govori predvsem dejstvo, da potroš- nja ostalih prehranbenih artiklov ne narašča tako naglo kot potrošnja mesa. Tej trditvi je treba pristaviti še to, da je tržišče nudilo vse pre- malo raznih nadomestil, ki bi za- menjala meso. Kako naglo raste potrošnja mesa, je najbolj razvidno iz naslednjih primerov: Po podatkih nekaterih mesarskih podjetij je bilo v aprilu prodano več govejega mesa kot v istem mesecu lani, čeprav lani v aprilu pomanjkanja skoraj ni bilo čutiti. Podjetje Mesnine v Celju pa je na primer v decembru 1957. leta prodalo 7.000 kg mesnih izdelkov, v istem mesecu leto pozneje pa kar 27.000 kg. S 1. junijem bo nastalo težavnejše stanje glede teletine, ko bodo tudi pri nas začeli dosledno izvajati ured- bo o prepovedi klanja telet. Zato je pričakovati občuten izpad telečjega mesa, ki bo zadoščalo komaj za bol- nišnice, zdravilišča in nekatera go- stišča. Zaradi tega je pričakovati, da se bo cena dvignila. V zvezi s pomanjkanjem klavne živine pa nastaja v Celju še en reč problem. Zaradi komaj 40 od- stotnega izkoriščanja zmogljivosti mesarskih podjetij, bodo ta podjetja zabredla v še večje težave. Ob ta- kem stanju nastaja vprašanje na- daljnjega obstoja teh podjetij. Ze sedaj so mesarska podjetja v nekaj primerih bila prisiljena odkupovati živino, ki je bila namenjena za iz- voz, če so hotela vsaj delno zadosti- ti potrošnikom. Ob takih slučajih so prikazala načrtno izgubo, ki jo pa občina v nobenem primeru ne more kriti. Po kalkulacijah podjetja Pla- nina znaša polna prodajna cena za kilogram telečjega mesa 355,78 din, podjetje pa teletino prodaja po 340 din. Ker so mesarska podjetja prisilje- na zaradi pomanjkanja mesa odku- povati tudi živino iz pogodbenega pitanja, katere cena se prosto for- mira, je sistem dogovorjenih cen s tem precej narušen. Podjetje Plani- na je na ta način odkupilo 27 glav goveje živine in je polna lastna ce- na za to meso znašala 296,50 din za kilogram. Ker je pa podjetje pro- dajalo meso po 270 din, je znašala izguba samo pri tej kupovini 377.365 din. Da bi za prvomajske praznike zagotovili potrošnikom dovolj me- sa, je podjetje na podoben način utrpelo izgubo okoli 1 milijon din, podjetje Mesnine pa okoli 1,2 mil. Kakšne so torej perspektive za na- daljnjo preskrbo z mesom? Člani sveta za blagovni promet, ki so o tem perečem stanju razprav- ljali, so se zedinill za ukrepe, ki bi naj omilili težave v preskrbi z me- som. Ker so bile v Celju cene mesa in mesnih izdelkov v glavnem nižje kot v drugih mestih Slovenije, naj bi povišali v celjski občini ceno go- vedini od 270 na 290 din, ceno te- letini pa od 340 na 360 din. Po po- datkih, ki jih je dobila tržna inšpek- cija, predvidevajo tudi v Ljubljani zvišanje cen. Da bi zmanjšali re- žijske stroške mesarskih podjetij, je svet predlagal naj. bi občina pro- učila združitev Mesnine, Planine in klavnice v eno komunalno podjetje. V tem primeru računajo, da bi novo ustanovljeno podjetje letno prihra- nilo 10 milijonov din. Ti ekonomski ukrepi bodo več ali manj vplivali tudi na strukturo pre- hrane, posebno če bodo bazirali na dobri organizaciji preskrbe in na primerni politiki cen. Zagotoviti bo treba torej dobro preskrbo vrtnin, zelenjave, sadja, mleka in mlečnih izdelkov, v zamenjavo za meso pa predvsem izboljšati preskrbo z ri- bami in perutnino. -ma- Dvoje odgovornih nalog NA PODROČJU DELA IN DELOVNIH RAZMERIJ IMAJO V ŽAL- SKI OBČINI TA CAS POLNE ROKE DELA — ZAMUDNO IN OD- GOVORNO DELO Tarifni pravilniki so začeli v ne koliko večjem številu prihajati na občino, kot tudi na sindikalni svet. To je razumljivo, saj se bliža 31. maj, zadnji termin za predložitev onih pravilnikov, ki naj bi bili ve- ljavni od 1. januarja letos. V ne- koliko večjem številu, to je prav mi- lo rečeno, kajti ta čas je vloženih okrog 15 pravilnikov, a gospodar- skih organizacij je na področju vse občine preko 90. Kvaliteta teh pravilnikov je do- kaj slaba. Ta ugotovitev je toliko kritičnejša, ker so ravno največje gospodarske organizacije, ki imajo strokovno usposobljen kader, prve predložile svoje tarifne in premijske pravilnike, kakor tudi pravilnike o plačevanju po učinku dela. Razen -izjem, ni nikjer določena osnovna delitev onega dela čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke. Kakor se čudno sliši, niso redki pri- meri, da gospodarska organizacija predvideva plačevanje po učinku, premije, nagrade, dodatek za stal- nost — a ko preračunaš skupni zne- sek osnovnih tarifnih postavk, pred- videni osebni dohodek komaj za- došča ... Takšni pravilniki so torej brez vsake uporabne vrednosti! V doslej predloženih tarifnih pra- vilnikih so tudi vidni apetiti po ze- lo zvišanih tarifnih postavkah. Te primere je zaslediti^tako v industri- ji, kot tudi v kmetijskih gospodar- skih organizacijah. Zbor proizvajal- cev občinskega ljudskega odbora Žalec je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se zaslužek pri delu po učinku ne sme omejevati, enako je tudi priporočal čim širšo politiko premiranja, nikakor pa ni na osno- vi teh sklepov mogoče domnevati, da se ta zbor strinja s politiko kar neverjetnega zviševanja tarifnih po- stavk, ki bi že vnaprej posamezni- kom zagotavljale nadpovprečno do- bre dohodke brez posebnih proiz- vodnih uspehov. Dokaj nezadovoljivi pa se tudi teksti pravilnikov. Sestavljeni so po- vršno, v številnih primerih tudi p* nekih tipskih pravilnikih. Tako je pogost pojav, da so si razna v pod- jetju sestavljena določila v popol- nem nasprotju z določili, ki so pre- pisana. Celo posamezne nezakoni- tosti je zaslediti. Intenzivno dela tudi komisija za priznavanje delovne dobe. V po- vprečju računajo, da bodo tedensk« lahko rešili po 20 vlog. Na prvi vi- dez se zdi to kar zadovoljivo šte- vilo; ko pa človek izve, da je vlo- ženih okrog 200 zahtevkov, poleg tega pa še sproti prihajajo, pride d« prepričanja, da bo preteklo še pre- cej časa, predno bodo mogli spraviti delo na tekoče. Kako je prišlo do te- ga zastoja? Glede na spremenjena zakonita določila je priznavanje de- lovne dobe prešlo z letošnjim letom od zavodov za socialno zavarova- nje na pristojne občinske organe. Spremenjenemu predpisu so šele čez daljši čas sledila navodila, ljudski odbor je moral še izvoliti posebn« komisijo in tako je nekaj mesecev kar mimogrede steklo. Obe opisani akciji zahtevata mno- go strokovnega znanja, preudarka pa tudi časa, kajti zgrešen ukrep bi lahko imel prav škodljive družbeno- in gospodarsko-politične posledice. Seja pokrajinskega odbora CMD v Celju Pokrajinski odbor Ciril-Metodij- skega društva katoliških duhovni- kov v Celju se je 14. maja sestal na redni seji, na kateri so govorili o pripravah za okrajni in pokrajinski občni zbor in o tem, kako bodo pro- slavili 10-letnico obstoja CMD. Na podlagi članka, ki je bil v Celjskem tedniku objavljen o resta- vraciji nekaterih kulturno zgodovin- skih spomenikov, so ugotovili, da v plan ni zajeta župnijsko-opatijska cerkev sv. Danijela na Slomškovem trgu v Celju. Na osnovi tega je de- legacija PO CMD obiskala predsed- nika ObLO Celje tov. Franca Rh- preta in ga seznanila, v kako slaber« stanju je ta cerkev, ki je važen zgo- dovinski spomenik. Predsednik j« obljubil, da se bo zavzel, da bod« za restavracijo te cerkve, ki je de- jansko važen kulturni spomenik, za- gotovili potrebna sredstva. Celjaki imdnih v V8ako hišo POGLED PO SVETU Ženevska konferenca se ni rodila z jasnim jutrom, ki bi obetalo lep, topel dan, tako potreben, da se ota- jajo usodna »zamrznjena stališča^ Vzhoda in Zahoda. A predvsem Za- hoda, saj je vsemu svetu znano, da se je Hruščev močno potrudil, da bi prišlo do pogajanj in do spremembe razmer, ali da ostanemo pri pri- spodobi, da bi se začel tajati led med blokoma na najbolj važnem prostoru, sredi Evrope, v Nemčiji. Konferenca se je pričela s precej- šnjo zamudo in sicer zaradi obeh Nemčij, ker se zastopniki Zahodne Nemčije niso hoteli usesti za isto mizo z zastopniki Vzhodne. More- biti je bilo to predznak za ves račun, ki naj ga opravi konferenca, obenem s stališčem, da ni mogoče razširiti tega sestanka z zastopniki dežel, ki so bile žrtve nemške okupacije. Tako nista izpadli samo Češka in Poljska, marveč tudi Jugoslavija kot izvenblokovska država in se- veda — z največjo obzirnostjo — tudi Italija, z njo pa druge manjše države zahodnega bloka. Tako je konferenca ostala v znamenju »klu- ba velikihLETNICI KPJ OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-L V ROJSTNEM KRAJU ALOJZA HOHKRAUTA Nepozabni spomini na junaka revolucije ^Konec) VOLILNA ZBOROVANJA V TRNOVEM... Leta 1939 je Alojz Hohkraut kan- didiral na listi združene opozicije, katere nosilec je bil tov. Franc Le- skošek. Hohkraut je bil takrat že se- kretar komiteja Partije za Zasavje. V predvolilnem času je večkrat pri- šel tudi v svoj rajstni kraj. Franc Golob iz Trnovega pripove- duje o tistih dogodkih naslednje: »Hohkraut je imel pri nas dvoje zborovanj. Takrat smo imeli v hiši gostilno. Ker mi je naročil, naj se ■aredim nevednega kaj se godi, sem »e tudi tako obnašal, zato ne mo- rem povedati točnega poteka obeh zborovanj. Eno je bilo v gostilni- ški sobi, drugo pa na vrtu.« Franc Golob se spominja, da je tli vsaj enkrat ob taki priliki z njim tudi Salamon (narodni heroj). Alojz Hohkraut je govoril vedno ze- lo revolucionarno. Nekoč se je v go- stilni naravnost sporekel z dvema funkcionarjema Jugoslovanske stro- kovne zveze iz Rečice pri Laškem, ki sta prišla, da bi ga izzivala. Po vsakem takem sestanku so se pri Golobovih zglasili žandarji. K steči je bil laški orožnik Milenko (padel je v NOB) naklonjen Golo- bovi hiši, zato so bila zasliševanja m preiskave manj nevarna. Brez dvoma je bilo Hohkrautovo delo na tem terenu težko. Laško je kot središče sreza v revolucionar- nem gibanju pomenilo veliko manj kot na primer Trbovlje in Zagorje ter Zabukovca ih Prebold onstran hribov. Laško je bilo bržkone na- lašč določeno kot sreski sedež, da bi ga odtegnili središču revolucio- narnega gibanja. PONOVNO V ILEGALI PRED OKUPATORJI... Čeravno je bilo težišče revolucio- narnega dela Alojza Hohkrauta po- svečeno rudarskim revirjem in je njegovo delovno področje segalo od Zagorja do Zabukovce, je vendar pogosto prihajal v rojstni kraj. Fa- šizem na pohodu in politično stanje v državi, katere vodstvo je vse bolj paktiralo s Hitlerjem, mu je zadnja leta dalo mnogo dela. Zato ni nikoli ostal dolgo in še v tistih kratkih dneh je ostal venomer v zvezi z ru- darskimi središči. Dornik Frančiška se ne spominja v katerem letu je bilo, toda ve po- vedati, da je bil ves čas pod kon- trolo policije. Nekoč se je v rojstni hiši zadrževal več dni. Ce je imel kake sestanke ali celo kakšno kon- ferenco, tega ni vedela povedati, saj je ob vsakem obisku na domu bilo Podstrešje te zidane kašče pri Dor- nikovih v Bukovci je bilo dolge me- sece zatočišče Alojza Hohkrauta. Od tu je narodni heroj vodil akcije za oboroženi upor ... vedno veliko obiskovalcev. Toda ti- stikrat je bilo prav čudno. Hohkraut je vsako jutro odhajal in se potem spet vračal. Možno je, da se je mo- ral javljati na policiji v Trbovljah, še bolj verjetna pa je možnost, da je hodil od tu v Liboje in Zabukov- co. Ko so Nemci zasedli deželo, je Hohkraut prišel že prve dni v Bu- kovco. Toda tokrat je ostal zelo dol- go. Dornikovi so kmalu zvedeli za- kaj, kajti na njegovo glavo so Nem- ci razpisali 50.000 nemških mark. Zato so morali poskrbeti za njegovo varnost... BUNKER NAD KAŠCO... Z bratrancem Francem Dornikom sta na podstrešju iz kamna zidane kašče, ki stoji nasproti skednju, ure- dila bunker. Podstrešje sta pri po- lovici predelala z deskami in zadnjo polovico, ki je dostopna z brega, dobesedno zabila s senom. Južna stran je bila dostopna samo z dolgo lestvijo, pa tudi to prednjo stran sta temeljito zamaskirala. V tem bun- kerju je Hohkraut prebil mesece od maja pa do sredine zime 1941/42. Čeprav je bil Hohkraut dobesedno v hiši, so se poredkoma videli. Cez dan je bilo nevarno pristavljati le- stev, da bi kdo ne opazil, ponoči pa prav tako, kajti Nemci in njiho- vi domači pomagači so preradi sti- kali okoli osamljene kmetije v Bu- kovci. Hohkraut je imel z domačimi domenjene znake, s katerimi so ga opozorili na nevarnost. Kadar je bi- lo mirno in to je Hohkraut začuda bolje vedel kot domači, ki so se svo- bodno gibali, je odhajal tudi v goz- dič na hribu, kjer se je grel na son- cu, po navadi kaj pisal, ali pa po- sedal s katerim od svojih tovarišev, ki so prihajali od časa do časa k njemu. Toda noč je pripadala ilegalcu Hohkrautu ... VSAKO JUTRO JE VEDEL, KAJ SE BO ZGODILO... Se danes je za Dornikove ugan- ka, kako je mogel Lojz navsezgodaj vedeti domala vse važnejše dogod- ke nastalega dne. Vedno je vedel kaj bodo Nemci počeli, ali bo dan brez razburljivih dogodkov, ali bo potrebna opreznost. Lojz z doma- čimi ni delil svojih tajnosti. Bilo je že dovolj, da so bili v skrbeh, kaj bo z njim in z njimi, če ga Nemci najdejo. Najbrž je Hohkrautov »dan« na- počil, ko je pokrila Bukovco noč. Zelo verjetno je, da je takrat sam odhajal iz svojega bunkerja, ali pa so sem prihajali kurirji in obvešče- valci. Možnost, da bi imel brezžično postajico, je prav malo verjetna. Dornikovi se spominjajo Karla Sur- na in nekega Rajkota, ki sta pogo- sto prihajala k njemu. Prišli so tu- di drugi, toda teh niso domači po- znali. Hohkraut verjetno «iameno ma ni povečeval skrbi svojih sorod- nikov s tajnostmi, ki bi jih pni tež ko razumeli in jih ni obrerrienjeval s posebnimi nalogami. Podstrešje nad kaščo skriva pod slamnatin krovom tajnost, ki jo bo težko raz vozljati. Se je tam koval upor? Sc^ bile od tu speljane številne ilegalnt steze po Zasavju, na področje, kjer se je spopadala z okupatorjem Sa vinjska četa? Eno drži kot pribito. Hohkraut ni brezdelno prebival v svojem skritem bunkerju ... SLOVO — ZA VEDNO... Potem je nastopil čas njegovegf slovesa. Iz Bukovce ga ni pregnah bojazen pred izdajstvom. Klicale so ga dolžnosti, ki jih iz svojega skri- vališča ni mogel več opravljati. Pred odhodom, poslovil se je v hiši, se je Hohkraut vzpodbudno po- govarjal z Dornkovimi. Nihče ta- krat ni slutil, da ga ne bo več v Bukovco, kjer mu je stekla zibel. Bratrancu Dorniku je dal brivski aparat, nekaj perila in obleko. Potem ga je vzela noč ... Leta 1942 je bil Alojz Hohkraut v bitki ranjen. Da bi živ ne prišel v roke Nemcem, se je sam končal. Lojz, ki je izpolnil vSako obljubo, je ostal dolžan obljube, da se bo kmalu spet vrnil v svoj rojstni kraj in mu prinesel svobodo. Svoboda je prišla, toda brez njega ... J .Krašovec Frančiška Durnik: huhkraut jc oil človek, ki ga ni mogoče pozabiti... o CELJSKI TEDNIK — Stev. 20. — 22. maja 1959 Zakaj dvoje meril? Na zadnji seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju smo v poročilu pred- sednika Okrajnega javnega pravobranilstva tov. Gregori- na zasledili nekaj misli o de- lu, oziroma zastopstvu Jav- nega pravobranilstva v zade- vah nakupa in prodaje nepre- mičnin v smislu Zakona o prometu z zemljišči in stav- bami. Ko so se ljudski odbori obračali na Javno pravobra- nilstvo za pravna mnenja v teh primerih, so seveda hkra- ti predlagali osnutke pogodb s cenilnimi zapisniki. Zna- čilno je, da je moralo Javno pravobranilstvo v mnogih pri- merih opozarjati ljudske od- bore, oziroma njihove orga- ne na napačne cenitve v škodo splošnega ljudskega premože- n j a. Bili pa so tudi primeri, ko so ljudski odbori prodajali nepremičnine, ki niso spadale v to pristojnost itd. Ker pa je Javno pravobranilstvo začelo dvomiti o cenilni vrednosti nepremičnin, ki so jo predla- gali državni organi, je samo pristopilo k analizi takih ce- nitev. In kaj je ugotovilo? V ogromni večini primerov se je v praksi uveljavilo na- čelo, da je vrednost zemljišč splošnega ljudskega premo- ženja, ki jih ljudski odbori prodajajo ali zamenjujejo ze- lo, zelo nizka (!) in obratno, da pa je vrednost tistih zem- ljišč, ki jih občine kupujejo od privatnikov silno visoka. Ce upoštevamo pri tem pro- metu nepremičnin indeks, ki ima za osnovo katastrski do- hodek po odloku o odškodni- ni za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča celj- skega okraja, potem pridemo do zanimivih in hkrati žalost- nih zaključkov. Tako je n. pr. bivša občina Vojnik dosegla pri prodaji zemljišč splošne- ga ljudskega premoženja le 70 odstotkov vrednosti hek- tarskega donosa za prodana zemljišča, na drugi strani pa je plačala za kupljena zem- ljišča kar 385 odstotkov vred- nosti njihovega hektarskega donosa. Tudi občina Šentjur ni na tem področju igrala vloge skrbnega gospodarja. Tako je pri prodaji dosegla le 55 odstotkov vrednosti zemljišč po hektarskem do- nosu, medtem ko je pri na- kupu plačala kar 230 odstot- kov vrednosti ustreznega hektarskega donosa! V na- sprotju s tema dvema občin- skima primeroma, pa so dru- god skrbneje obračali zemlji- šča splošnega ljudskega pre- moženja. Tako je občinski ljudski odbor v Žalcu dosegel pri prodaji takih zemljišč 218 odstotkov vrednosti po hek- tarskem donosu. Zadovoljiv odstotek pri nakupu sta do- segla še občinska ljudska od- bora v Celju (163 odstotkov) in Laškem (150 odstotkov), saj je treba upoštevati, da so bila v teh prodajah zavzeta zemljišča kot stavbne parce- le, ali pa namenjena za dru- ge gospodarske potrebe. Vsi ti in še drugi primeri kažejo, da se je mnogokje uveljavila težnja po nizki ocenitvi tistega zemljišča, ki ga prodajajo občine in po vi- soki vrednosti parcel, ki jih nudijo zasebniki. Zato je prav če tudi na tem mestu opozo- rimo občinske ljudske odbo- re, da v takih primerih na- stopajo kot skrbni in vestni gospodarji ter da v praksi ne uveljavljajo dvojnih meril! -mb UO Obrtnega podjetja »STEKLAR«, Celje, Gubčeva ulica 8, razpisuje delovno mesto računovodje podjetja. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in večletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati na upravo podjetja do 31. maja 1959. Za boljše delo gospodarskih organizacij (Nadaljevanje s 1. strani) letu je dokaj pozno in bi ob danem terminu bila umestnejša analiza če- trtletne realizacije osnovnih pro- porcev letošnjega družbenega pla- na. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN INVESTICIJE V TRGOVINI Predsednik občinskega ljudskega odbora Žalec, tov. Ivan Rančigaj.je opozoril na potrebo po rekonstruk- ciji vseh industrijskih podjetij v občini, hkrati pa ugotovil dejstvo, da se kljub vsem težnjam po zdru- ževanju investicijskih sredstev, le-ta drobijo. Slednji pojav je posledica tega, da se sredstva združujejo po posameznih strokovnih združenjih, v okrajnem merilu in še v merilu občine. Najti bo treba tudi rešitev za investicije v trgovini. Predsed- nik Sveta za blagovni promet, tov. Franc Cokan, je opozoril na skoraj neverjeten pojav, da so n. pr. v Pe- trovčah, Ponikvi, Trnavi itd. v za- družnih domovih zgrajeni novi tr- govski poslovni lokali, v vsej občini pa ni ene trgovske gospodarske or- ganizacije, ki bi zmogla investicije za opremo teh prostorov. Istočasno delajo trgovine poleg nedokončanih novih poslovnih prostorov v starih, premalih in neustrezajočih loka- lih s staro opremo. Politika občine, ki je lani hotela s sorazmerno nizkimi pavšalnimi dajatvami okrepiti sklade obrtnih obratov, je uspela le deloma. So namreč posamezne gospodarske or- ganizacije, ki so brez posebnih ali pa sploh brez vsakršnih ekonomskih osnov izplačevale prekomerne oseb- ne dohodke, pri tem pa celo zašle v težave, ko so zapadle anuitete za najeta posojila v plačilo. V bodoče bo uveden strožji in stalen nadzor nad izplačili plač teh gospodarskih organizacij, da bodo družbena sred- stva, katerim se je občina odpove- dala, namensko uporabljena. TEŽAVE V RUDNIKU ZABUKOVCA Tov. Jože Rozman je poročal o ugotovitvah posebne strokovne ko- misije, ki jo je poslal izvršni svet LS LRS v rudnik Zabukovco. Na osnovi ugotovitev te komisije dovo- ljujejo ugotovljene zaloge premoga še večdesetletno obratovanje tega rudnika. Novo vodstvo je uspelo iz- vleči to podjetje iz finančnih težav. toda nastajajo nove, na prvi pogled skoraj nepremagljive: rudniku pri- manjkuje vsaj 40 rudarjev, nima skoraj nikakšnega tehničnega kadra, direktor rudnika pa je obenem glav- ni inženir, jamski obratovodja in ob odsotnosti katerega izmed obrato- vodij še obratovodja tega ali onega obrata. Pomanjkanje stanovanj in — v primerjavi z drugimi rudniki — nizke plače za delo v najtežjem rudniku Slovenije, so vzroki, ki ote- žujejo rešitev problema. Na tej seji so izrazili mnenje, da je za boljše delo gospodarskih or- ganizacij, prav tako pa tudi za utr- ditev zavesti, da sta delavec in za- družnik osnovna stebra proizvodnje v naši socialistični družbi, potreb- no, da se začno sklicevati tudi zbori volivcev v proizvajalni skupini. Ta- ko bo doseženo sodelovanje med vo- livci ter odborniki in poslanci zbo- rov proizvajalcev, ki je potrebno za uspešno delo gospodarskih organi- zacij in zbora proizvajalcev. -šk- Voščila bo Titu Stanka Goriškova, ki jo posebej po- znajo ljubitelji glasbe, bo v pone- deljek voščila maršalu Titu za rojstni dan V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ IN SKOJ Veličastno zborovanje mladine v Kumrovcu Zborovanja se bo udeležila tudi mladina celjskega okraja Ena največjih mladinskih proslav v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ bo v soboto in nedeljo v Titovem rojstnem kraju. To bo veliko zbo- rovanje mladine Hrvaškega Zagor- ja in okolice. Tako se bo tega ve- likega zbora udeležila mladina kra- pinskega in varaždinskega okraja, nadalje veliko število mladine iz Zagreba ter mladina celjskega okra- ja. Predvidoma bo v nedeljo v Kumrovcu okoli 15.000 mladih lju- di. Velik del te množice bo v Kum- rovec prispel že v soboto, ker bo na večer nastop raznih kulturno umet- niških skupin združen z zabavno prireditvijo. Ker je Kumrovec maj- hen kraj in ne more spraviti pod streho tolikšne množice, bo blizu Titove rojstne hiše nastalo platneno mesto šotorov. V nedeljo, dan pred Titovim rojst- nim dnem, bo prišla v Kumrovec preostala mladina. Na ta dan bodo tu športne prireditve, kulturni na- stopi, radio-televizijska postaja Za- greb pa bo organizirala oddajo »mi- krofon je vaš«, ki jo bodo v celoti izpolnili mladi udeleženci. Kot smo že omenili, bo na tej prireditvi sodelovala tudi mladina našega okraja. Okoli 100 udeležen- cev bo v Kumrovec odšlo že v so- boto. Pred dnevi je bila v Celju avdicija za udeležence radio-tele- vizijske oddaje. Tako so prišli v po- štev pevci moškega okteta s celjske gimnazije, instrumentalni trio trgovske šole, tri pevke zabavnih melodij, nadalje jazz kvintet »Mla- di Celjani« s pevcem. Svoje znanje pa bosta preizkusili dve ekipi. Ena ekipa bo nastopila pred mikrofonom z odgovori na vprašanja o delav- skem samoupravljanju, druga pa o zgodovini Celja in njegove okolice. Poleg teh udeležencev bodo v Kumrovcu pomerili svoje moči tudi športniki. Celjske barve bodo zasto- pali: moška odbojkarska ekipa, mo- ška rokometna ekipa in ženska od- bojkarska ekipa. Pri patrolnem te- ku bo sodelovalo pet ženskih ekip in deset moških ekip. Iz Celja bo večina udeležencev sodelovala v kulturno-zabavnem in športnem programu te prireditve, medtem ko bodo iz šmarsko-roga- škega in kozjanskega predela prišli udeleženci iz raznih mladinskih ak- tivov. Družbeno pomembni problemi iz sodne dvorane (Misli iz poročila predsednika Okrožnega sodišča tov. Nika Po- gačarja na skupni seji obeh zborov OLO Celje) Pri obravnavanju sleherne zadeve pristojna sodišča v bistvu odločajo o človekovih pravicah, o odnosih in sporih najrazlič- nejše narave. Vsi ti primeri pa so zrcalo nekih negativnih veliko- krat tudi škodljivih pojavov. Zato se važna naloga sodišč kaže v tem, da pri obravnavanju posameznih zadev odkrivajo vzroke takih pojavov, da nanje opozarjajo pristojne družbene organe, sprožijo o njih razpravo, usmerjajo preventivno delo itd. V sklo- pu vseh teh zadev, pa prav gotovo predstavljajo določen družbeni problem tisti, ki se večkrat pojavljajo, povzročajo gmotno ali drugačno škodo ipd. V poglavju kazenskega sodstva zavzemajo to mesto kazniva dejanja zoper življenje in telo, kriminal v go- spodarstvu, prometne in obratne nesreče, mladinski kriminal ter žaljenske pravde. Četudi je kriminal v gospodarstvu v številčnem upadanju, pa se z njim še vedno pojavljajo pereči problemi. Sodišča ugo- tavljajo, da je premalo učinkovite in preventivne kontrole in- špekcijskih in revizijskih služb zlasti na tistih področjih, kjer se ta kazniva dejanja najpogosteje pojavljajo. Veliko pomanjklji- vosti skriva v sebi tudi personalna politika, v kolikor gre za ljudi, ki so že bili kaznovani in jih gospodarske organizacije znova nameščajo na odgovorna mesta. Tako je bilo lani v celj- skem okraju v gospodarskih organizacijah ali ustanovah na važ- nejših položajih kar 30 oseb, ki so že bile obsojene pred sodi- ščem. Spričo take personalne politike ni čudno, če je med storilci kaznivih dejanj s področja kriminala v gospodarstvu skoraj 30% povratnikov! Nezadostna je tudi aktivnost družbenih organov in organizacij sploh v primerih, kjer je očitno, da se nekateri ljudje okoriščajo z zaupanim premoženjem. Glavne vzroke kaznivih dejanj zoper življenje in telo je iskati v alkoholu, nezadostni možnosti za kulturno razvedrilo, v težkih stanovanjskih razmerah ipd. Poseben socialni in zdrav- stveni problem, predvsem v mestih in večjih industrijskih sredi- ščih, predstavlja odpravljanje plodu, pa čeprav ti primeri ne pre- segajo 4% skupnega števila vseh kaznivih dejanj zoper življe- nje in telo. Vzroki prometnih in obratnih nesreč so subjektivnega in ob- jektivnega značaja. Dejstvo pa je tudi to, da prometne komuni- kacije ne ustrezajo več naraščanju prometa. Vsekakor pa bi morali uporabniki cest dajati prednost človekovemu življenju in njego- vemu zdravju pred naglico, ki jo lahko razvijejo z motornimi vozili. Ker tudi večina vzrokov delovnih nesreč tiči v subjektivnih okoliščinah, naj preventivno delo, vzgoja itd. prednjači pred ostrejšo kaznovalno politiko. Pravdarstvo ima svoje začetke v nesocialističnih nazorih, v nizki stopnji družbene in s tem tudi pravne zavesti; zato se ta vrsta kazenskih zadev najbolj širi na podeželju. Značilno je, da je pravdarstvo najbolj razširjeno na tistih predelih, kjer tudi o nekem političnem in kulturnem življenju ne moremo govoriti. Ker pa gre v teh primerih za zadeve, ki bi jih lahko reševali drugi or- gani, je predsednik Okrožnega sodišča predlagal ustanovitev tako imenovanih poravnalnih svetov. Tudi razvezne in očetovske pravde odkrivajo vrsto socialnih problemov, zlasti kar se tiče nedoraslih otrok. V tej ugotovitvi je tudi iskati posledice, da je bila med 63 mladimi storilci kazni- vih dejanj, ki so bili v zadnjih treh letih sojeni pred Okrožnim sodiščem v Celju, kar ena tretjina nezakonskih otrok, ki so izšli iz uničenih družin. Vsi ti in podobni primeri pa niso le stvar rednih sodišč, tem- več dolžnost celotne družbe, da jih proučuje in skuša odpraviti. -mb Celjski mladinski pevski festival 1959 Varaždinci so nas navdušili Koncert mladinskega zbora Glas- bene šole iz Varaždina v soboto, 16. t. m. pod vodstvom Marijana Zubera je popolnoma uspel. Ze na popoldanski generalki, na kateri je bila zbrana celjska šolska mladina, so gostje na mah osvojili srca mla- dih poslušalcev, zvečer pa so občin- stvo naravnost navdušili. Zahteven program je bil tehnično brezhibno izvajan, zborovodja pa je v vsako pesem vdahnil toliko življenja in to- plote, da so morale poslušalcem pa- sti v srce. In kako ta zbor zveni! Čudoviti so soprani. Zborovodja je bil deležen cvetja, zbor pa je prejel od Okrajnega sveta Svobod in PD spominsko darilce. Nič čudnega, da so mladi umet- niki na mah postali ljubljenci celj- ske mladine, ki jo je drugi dan po- peljala na celjski grad, popoldne pa kljub, dežju, ki je neusmiljeno pa- dal, pospremila na postajo. Ob slo- vesu je bilo nešteto obljub, da si bodo dopisovali, nešteto prisrčnih stikov rok, žalostnih pogledov, pa tudi nekaj solza ... Dragi gostje, na svidenje zopet drugo leto na celjskem festivalu! Obljubljamo vam, da bomo napol- nili dvorano do zadnjega kotička, ne tako kot tokrat, ko so v par- terju tu in tam zevale praznine! Na vrsti so Trboveljčani v Trbovljah je mladinsko petje že stara tradicija. Spomnimo se samo »Trboveljskega slavčka« — mla- dinskega zbora, ki je v letih pred drugo svetovno vojno žel pod vod- stvom Avgusta Suligoja evropski sloves. Vojna je delo prekinila, po osvoboditvi pa se je nadaljevalo. Zbor je danes odsek »Svobode-cen- ter« in nosi ime »J. Hohkraut«. V soboto, 23. t. m. bodo ob 20. uri nastopili v dvorani Narodnega doma. Program je zanimiv, ter bodo poleg domačih pesmi izvajali tudi črnske duhovne in kavbojske pesmi. Zborovodja je poznani slovenski skladatelj Albin Weingerl. Celjani, sprejmimo drage goste v polni dvo- rani! Mladinski pevski zbor iz Varaždina je ob nastopu v Celju zasluženo žel priznanje celjskega občinstva. OKRAJNA REVIJA najboljših mladinskih zborov iz po- sameznih občin bo v ponedeljek 25. t. m. na rojstni dan ljubljenega maršala Tita ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. Delovni dan je, toda vseeno pojdimo tja in razveselimo mladino, da ne bo pre- pevala le samemu sebi. Vstop prost! KONCERT ženskega in mešanega mladinskega zbora mariborskega učiteljišča, predviden za 30. maj t. 1. iz tehnič- nih razlogov odpade. B. F. Živahna dejavnost celjske »Svobode« Celjska Svoboda, kateri že dolgo vrsto let predseduje že pred vojno znan svobodaš tovariš Andrej Sve- tek, ima še iz predvojnih let bogato tradicijo. Večina predvojnih članov celjske Svobode je aktivno sodelo- vala v narodnoosvobodilni vojni ali pa so bili odpeljani v razna tabo- rišča. Takoj po osvoboditvi so bivši svo- bodaši v Celju zopet ustanovili svo- je društvo in s svojo aktivnostjo skrbeli za kulturnoprosvetno dejav- nost na celjskem področju. Danes je včlanjenih v celjski Svobodi nad 1500 članov, od teh jih skoraj dve sto aktivno dela v raznih sekcijah. Kljub težavam finančnega znača- ja, je društvo zabeležilo že nekaj vidnih uspehov. Sedaj se pa člani vneto pripravljajo na republiški zlet Svobod, ki bo julija meseca v Celju na Glaziji. ■ Celjska Svoboda še do danes ni- ma svojih društvenih prostorov, kar zavira uspešnejše delo. Celjska ob- čina in nekateri delovni kolektivi v Celju imajo sicer mnogo razumeva- nja do društva, vendar so potrebe velike in pomoč ne zadošča, da bi rešili glavni problem — zgraditev lastnih društvenih prbstorov. S skromnimi sredstvi se je sicer dru- štvo lotilo gradnje lastnega provi- zorija ob Mariborski cesti. Temelji so že postavljeni. Težaška dela opravljajo člani s prostovoljnim de- lom, dela pa vodi njihov lastni grad- beni odbor, ki mu predseduje Ivan _Golja. Vsa večja dela bodo končali do 5. julija, do dneva, ko bo v Celju republiški zlet Svobod, 22. julija pa že nameravajo vaditi v novih pro- storih. Članstvo celjske Svobode se stal- no veča, saj se je pred kratkim včla- nila v društvo vsa dramska sekcija Cinkarne, iz tovarne »Toper« pa 41 mladink, kar je posnemanja vreden primer. p. M.- PRAZNIK ŠOSTANJSKE GODBE NA PIHALA Pred kratim je bil občni zbor godbe na pihala Tovarne usnja v Šoštanju. Občni zbor se je spre- menil v pravo slovesnost, saj so na ta dan požrtvovalni godbeniki dobili 50 popolnoma novih in- štrumentov, uvoženih iz Češkoslo- vaške. Na občnem zboru so ugo- tovili velike uspehe v preteklem letu, ko so igrali še na stare ob- rabljene inštrumente. Najbolj po- membno je to, da ima godba ve- liko mladega naraščaja. Za no- vega predsednika ze godba iz- volila tov. Hlačarja. Dobili bodo tudi novega dirigenta, tov. Silva Tomšeta, ki prihaja v Šoštanj na glasbeno šolo iz Ljubljane. V 4 mesecih 121 predavanj Znano je, da je Občinski ko- mite v Žalcu zadnje leto posvetil veliko pozornost idejno-politične- mu izpopolnjevanju ne samo svo- jega članstva, temveč tudi širših množic. Domala vse organizacije in društva sio v zadnjih mesecih razvUa živahno dejavnost na pod- ročju izobraževalnega dela. Za osnovo jim je seveda služil bogat material VII. kongresa, ki je ana- liziral dosedanje uspešno pot socialistične graditve in nakazal perspektive nadaljnjega razvoja. Poleg seminarja pri Občinskem komiteju, ki je zadovoljivo uspel, so v 2alcu skrbeli tudi za druge oblike vzgoje, ki so bile n^e- njene širšemu krogu ljudi. Pred- vsem lahko trdimo, da se je delo Ljudske univerze v minulem letu zelo razširilo in vsebinsko izbolj- šalo. V 4 mesecih je bilo orga- niziranih skupno 121 predavanj, ki so zajela okrog 10.000 poslu- šalcev. Po vsebini je bilo preko .30% političnih predavanj. Zelo dobro so bila obiskana predvsem vzgojna predavanja. •Čeprav so bUi v primerjavi s prejšnjimi leti doseženi pomemb- ni uspehi, Žalčani z izobraževal- nim delom še niso povsem zado- voljni, ker je bilo bolj slučajno, nesistematično. Zato imajo za bo- doče v načrtu bolj sistematično delo LU. Organizirali bodo naj- različnejše seminarje in cikluse predavanj iz najrazličnejših pod- ročij — za proizvajalce v indu- striji, za zadružnike, delavce v trgovini, javne uslužbence itd. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo 132 ljudi, je prav lepo uspel. Na sporedu je bilo poleg ostalega tudi dvoje preda- vanj. Prvo o negi zob pri šolski mladini, drugo pa o izbiri poklica. Starši so se po končanem sestan- ku zadovoljni vračali na svoje domove. Stev. 20 — 22. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK 5 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI VsBstransIii napredeh in preobrazba kmetijstva Valovit, gričevit svet in vlažne, delno zamočvirjene dolinice so značilne za območje, na katerem se razprostira pretežni del šentjurske občine, ki sodi po svoji velikosfi med največje v celj- skem okraju. Značilno za to občino je v zadnjem času razgibano gospodarsko in družbeno politično življenje. Napori občine, da se otrese go- spodarslRESEVNA€ ŠENTJUR PRI CELJU sprejme 1. TRGOVSKEGA POSLOVODJO (POSLOVODKINJO) za poslovalnico v Šentjurju. 2. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV (POMOČNIC) za poslovalnice NON-STOP v Šentjurju pri Slivnici. Plača po tarifnem pravilniku. Sam- ska stanovanja zagotovljena. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene po- nudbe poslati na upravo podjetja do 1. junija 1959. V maju mesecu lahko gospodinje res popestrijo svoje jedilnike, saj nam celjski živilski trg v obilni me- ri nudi najrazličnejšo zelenjavo in povrtnino. Stojnice spet obkrožajo ves tržni prostor, gospodinja ima priliko izbirati kvalitetna živila. Ze- lo uspešno to pomlad tekmuje so- cialistični sektor z zasebniki. Nižje cene in dostikrat tudi neprimerno boljša kvaliteta ustvarjata dosti- krat kar »dren« ob teh stojnicah. Gospodinje pogrešajo le v večjih množinah spomladanskega graha, medtem ko je solate, špinače, kole- rabe in drugih hranil dovolj. Pri jajčkah smo še vedno odvisni samo od zasebnih ponudnikov, le-ti pa služno držijo cene na stari višini. Čudno je tudi, da v tem mesecu »primorskih češenj« na celjskem ži- vilskem trgu primanjkuje teh pri- boljškov. Nova ribarnica pa spričo pomanj- kanja govejega in telečjega mesa dobro posluje in beleži zlasti v zad- njih dveh mesecih velik promet. Z ribami so gospodinje zadovoljne, le večjo izbiro bi si želele. V času od 9. do 16. maja 1959 je bilo rojenih 28 dečkov in 39 deklic. Poročili so sei Zlatoporočenca: Pere Kari, upokojenec in Jožefa, roj. Veber, gospodinja, oba iz Celja. Anton Hrovat, strojni klju- čavničar iz Celja in Marija Šmit, po- Ijedelka iz Dola pod Gojko. Anton Vreč- ko, železniški premikač in Ana Jurečič, nameščenka, oba iz Celja. Silvester Ko- rošic, delavec in Ivana Križan, delavka, oba iz Selc pri Celju. Stanislav Slapnik, delavec in Martina Kmetec, navijalka, oba iz Celja. Anton Guček, delavec iz Štor in Angela Strašek, perica iz Te- harja. Marijan Stiplovšek, strojni klju- čavničar in Angela Oblak, pom. delav- ka, oba iz Celja. Rudolf Smole, strojni ključavničar iz Škofije in Neža Dremel, bolničarka iz Smarjete. Štefan Oberski, šofer iz Kristan vrha in Emilija Pavlo- vič, natakarica iz Lemberga pri Šmarju. Ing. Stanislav Rijavec, rudarski inženir in Milica Fijanič, telefonistka, oba iz Zvečana. Jožef Umek, soboslikar iz Buč in Jožefa Plevnik, poljedelka iz Zeč. Ivan Karlovčec, strojnik in Jožefa Oj- Steršek, poljska delavka, oba iz Laške vasi. Boris Celik, strojni ključavničar in Frančiška Golavšek, delavka, oba iz Celja. Jožef Svetina, učitelj in Veronika Suler, učiteljica, oba iz Vitanja. Ivan Tacer, električar in Marija Poljšak, ser- virka, oba iz Celja. Umrli: Antonija Gaberšek, gospodinja iz Pon- fraca, stara 48 let. Jožef Znidaršič, upo- ojenec iz Šoštanja, star 60 let. Amalija Goršek, upokojenka iz Celja, stara 71 let. Janez Kolar, upokojenec iz Stanov- skega, star 64 let. Mirko , Gorišek, upo- kojenec iz Pršlina, star 60 let. Karolina Resnik, upokojenka iz Celja, stara 76 let. Jože Mimik, upokojenec iz Celja, star "5 let. Jožef Dimec, upokojenec iz Radeč, star 68 let. Franc Pilih, otrok iz Gabrovca, star 5 mesece. Martin Tre- bovc, kmetovalec iz Nove vasi, star 69 let. Mladini smo dali čutiti, da ii zaupamo Žalski občini je v zadnjem ča- su uspelo vključiti precej mladih ljudi v razne organe družbenega upravljanja, v politične organiza- cije ter v razna društva, kjer še kar aktivno sodelujejo. To so pa uspeli predvsem zato, ker so mla- dini dali čutiti, da ji več zaupajo. Mladina je pokazala mnogo pri- pravljenosti in volje za delo, le da v nekaterih krajih in podjet- jih do danes še niso znali najti primernih oblik, da bi mladino bolj pritegnili. V občini je 17 mladinskih orga- nizacij s 750 člani ter 16 aktivov mladih zadružnikov s preko 600 člani. Kot v drugih občinah se tudi v žalski občini opaža, da mladina dostikrat ne razume skupnih ciljev, ki jih družijo. Ne- katera mladinska vodstva še ved- no trdijo, da aktivi mladih za- družnikov nimajo nič skupnega z mladinskimi organizacijami — kar je povsem zgrešeno. Tako na- pačno gledanje je ponekod že pri- vedlo do resnih nesoglasij med delavsko in kmečko mladino. Ko so na občinski konferenci ZKS v Žalcu nedavno razprav- ljali tudi o tem vprašanju, je bilo rečeno, da bodo v bodoče temu vprašanju morale posvetiti vso pozornost organizacije ZK na te- renu. Ne samo njihova skrb — tudi njihova dolžnost bo, da bodo pravilno usmerjali te aktive in mladinske organizacije k enotne- mu gledanju in reševanju vseh problemov na svojem področju. NA SOLI V SMARTNEM OB PAKI SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO V nedeljo so v Šmartnem ob P. proslavili svoj krajevni praznik, ki je bil združen tudi s proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ. Ob tej priliki so na šoli odkrili spominsko ploščo učiteljicama Milevi Zakrajšek in Jadvigi Go- lež, ki sta obe že pred vojno bUi simpatizerki Partije, med vojno pa agilni aktivistki OF. Obe sta v gestapovskih zaporih darovali svoji mladi življenji za svobodo domovine. Odkritja spominske plošče so se udeležili tudi svojci obeh tovarišic iz Maribora. ŠMARSKI UCITEUI-KOMUNiSTI V AKTIVU Pred dnevi se je v Šmarju pri Jel- šah zbralo 21 učiteljev-komunistov, ki so ustanovili svoj aktiv. Za pred- sednika so izvolili ravnatelja I. os- novne šole v Rogaški Slatini tov. Vlada Birsa. Pogovor se je sukal o vprašanjih šolske reforme, o druž- beni aktivnosti učiteljstva in akciji za poživitev dejavnosti v organiza- ciji SZDL. Obenem so ugotovili, da vse premalo pripravljeni za živ- ljenjsko dejavnost prihajajo mladi učitelji iz učiteljišč. Le-tem name- ravajo prav učitelji-komunisti po- svetiti največ pozornosti. V krat- kem bodo aktiv še razširili, saj so na posvetovanju predlagali 32 soto- varišev za sprejem v ZKS. KONFERENCA MLADINCEV III. OSNOVNE ŠOLE V soboto je bila v Celju mladin- ska konferenca dijakov IH. osnovne šole, na kateri so bili prisotni tudi ravnatelj prof. Emil Kline, zastop- nik občinskega komiteja LMS tova- riš Peperko in nekaj mladincev iz drugih šol. Čeprav mladinska organizacija na III. osnovni šoli obstaja šele od 29. novembra lani, je v svojem delu dosegla že vidne uspehe. Zlasti do- bro delajo razni krožki, organizaci- ja pa je z uspehom priredila tudi razne proslave in športna tekmova- nja. M. S. KOSTRIVNIŠKA MLADINA Kostrivnica je čedna vasica pod Bočem. Lepo je že urejena, saj ima- jo elektriko in vodovod. Za mladino ne zmanjka dejavnosti. Krepko so lahko pomagali pri ureditvi elektri- fikacije. Pri kmetijski zadrugi in kmetijskem gospodarstvu se uspo- sabljajo mladi kmetovalci, v okrilju prosvetnega društva se izobražuje- jo. Pred kratkim so uprizorili igro >Za stanovanje gre«. Hudo je le, da ne morejo delati pozimi, čeprav imajo dvorano, ki pa je ne morejo ogrevati. Ce so že tako delavni, bo- do verjetno sčasoma tudi to oviro premagali. Naša reportaža 8 celjskim avtobusom v Piran Pred enim tednom, ali točneje 15. maja, je Avtobusno podjetje v Ce- lju uvedlo redno progo na 217 km dolgi poti od Celja do Pirana. Isti dan je odpeljal tudi redni avtobus izpred postaje v Celju do Logarske doline. Cez en mesec pa bo uvedena še redna avtobusna zveza med Ce- ljem in Crikvenico. Čeprav v ne najbolj ugodnem po- ložaju, je celjsko avtobusno podjet- je uvedlo te proge (tretja še pride na vrsto) samo zato, da našemu delovnemu človeku, ki si bo iskal v poletnih mesecih zaslužen oddih ob jadranski obali in planinah skrajša Voznik Emil Trstenjak In sprevod- nik Rudi Petelinek po prvi vožnji v Piran sicer naporno pot. Tako gre v vseh treh primerih za sezonske ali turi- stične proge. Tisto jutro, ko smo se že ob pol petih zbrali na avtobusni postaji v Celju in se pripravljali na prvo pot v Piran, je bilo megleno. Megla nas je spremljala vse do Žalca. Navzlic temu je vožnja v udobnem avtobu- su pomenila pravi užitek. Za druge- ga pa je poskrbel voznik Emil Trste- njak. Človek se namreč nehote po- čuti bolj varnega, zlasti še na ozki, vijugasti in deloma strmi cesti čez Motnik, če ve, da ga vozi šofer, ki je v 20 letih poklicnega dela pre- magal že okoli dva milijona kilo- metrov (!), ne da bi imel pri tem eno samo, pa čeprav majhno, ne- srečo. Iz Celja se nas je odpeljalo pri- bližno 15 potnikov. Razen gostov so bili tudi nekateri člani delovnega kolektiva »Metke«, ki so odšli na dopust. Cesta je bila skoraj prazna. Sre- čavali smo le malo avtomobilov. Tu- di ustavljanje na postajah je bilo kratko. V Motniku smo imeli prvi posta- nek. Prvega potnika med potjo pa smo sprejeli šele v Lazah. Bližali smo se Kamniku. Promet na cesti je postajal vse bolj živa- hen. Dolge kolone kolesarjev so hi- tele na delo. Zdaj smo ozko in slabo cesto zno- va zamenjali z asfaltirano. Avtobus je drsel skoraj neslišno naprej ... Mengeš. Spet nas je zajela »ljub- ljanska« megla. Bila je gosta, pusta. Tudi prihod v Ljubljano, ki ni ostal neopazen, je bil v znamenju meglenega jutra. Sele nad Vrhniko nas je pozdra- vilo toplo sonce. Zdelo se mi je, da je to sonce pri- neslo tudi med potnike šele prava iskrico življenja. Minila je zaspa* nost, pogovori so stekli živahneje .; Zapustili smo Logatec, se za hiji ustavili v Postojni, kjer smo mimo- grede nakupili tudi nekaj češenj, ki so bile za približno 50 dinarjev ce- nejše, kakor na domačem (celj- skem) trgu in sprejeli nove potnike. Na postajah je naš avtobus vzbu-\ jal pozornost. Nekaterim potnikom je menda zmešal celo račune, saj niso niti vedeli, da je to nova pro- ga, ki se je lahko s pridom posluži- jo. Kakor na prejšnjih, tako je spre- vodnik Rudi Petelinek, tudi v Diva- či oddal na postaji nov vozni red za to progo. Tisti dan je bil Koper v praznič- ni obleki. Imeli so občinski praznik. Ze nekaj pred deveto uro smo zapu- stili prijazno mesto, ki se razvija v pomembno slovensko pristanišče, in zapeljali po lepi cesti ob morju proti Piranu. Bilo je pol desetih, ko smo po peturni vožnji izstopili na širokem piranskem trgu. Tudi tu smo vzbu- dili precejšnjo pozornost. Ljudje so se ustavljali okoli lepega, rdečega- avtobusa in prebirali smer vožnje: Celje—Ljubljana—Koper—Piran. Piran. Ze na prvi pogled mi je bil všeč. Kot vse kaže, pa to malo mestece ugaja še drugim, saj se je zdaj tam doli nabralo že kar pre- cej Celjanov, in bržkone tudi dru- gih, ki so si ob morju poiskali stal- no zaposlitev. Všeč so mi bile razmetane hiše, kakor da jih je na sedanje temelje postavila burja. Dosti več intimno- sti, pa morda tudi varnosti, nudijo ozke ulice. Nehote je padla beseda, da se v njih najbolj varno počutijo pijanci. Da ne bo zamere, tisti dan nismo naleteli na niti enega takšne- ga kolovrateža. Skrbno urejen lapidarij in ribi- ški oddelek v muzeju sta odkrila zgodovino tega kraja. Zal, si mest- nega arhiva nismo ogledali. V pristanišču je bilo živahno. Potniški promet je precej razgiban. Pa tudi lepih jaht ni manjkalo. Med manjšimi čolni, ki so bili privezani k obali, smo naleteli tudi na »Sa- vinjo«. Pozneje smo zvedeli, da /> last počitniškega doma gradbenega podjetja »Ingrad«. Sonce je pripekalo, zato se je po- čitek v senci pisanih sončnikov pri »Treh vdovah« močno prilegel. Zdaj tu ne gospodarijo več tri vdove — to je bilo nekoč — toda napis, zelcy mikaven, je vendarle ostal... Kakor prihod avtobusa, tako smo menda tudi prvi celjski kopalci v morju vzbujali precejšnjo pozornost. ■ Kako tudi ne. saj smo se tudi mi nekam čudno počutili v vodi, ki je- imela okoli 14 stopinj. Zato pa je bilo bolj mikavno izpostavljati se soncu... Prišel je čas odhoda. Ob 16.30 smo krenili na pot proti domu. Bila je lepa in mirna. Nič posebnega se ni zgodilo, niti v avtobusu, niti na cesti. Vse se je odvijalo po voznem redu. Samo razgovor s sprevodni- kom je prišel vmes. Rudija Petelineka poznam že dol- go vrsto let. Skupaj sva telovadila, pozneje pa tudi brcala žogo ... Ven- dar nisva obujala spominov iz otro- ških let; raje sem napeljal pogovor na njegovo službo. Kot vse kaže ima največ' težav okoli kovčkov. Ljudje jih radi zametujejo — kdO' ve, hote, ali nehote — in tako pride včasih do neprijetnih dogodkov. Za- to je umesten predlog — če greste na pot. pritrdite na kovček etui s točnim naslovom! Avtobus je drvel v temno noč... Ko smo se bližali Celju je rahlo deževalo. -mb Motiv iz Pirana Komisija za razpis delovnih mest V Komunoini banki Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. za sedež v Celju: 3 delovna mesta pomožnih referenlot plačilnega prometa, I delovno mesto pomožnega referenta knjigovodstva; 1. za podružnico v Rogaški Slatini: delovno mesto blagajnika, delovno mesto likvidatorja. Pogoji: za vsa delovna mesta je potrebna popolna srednješolska izobrazba. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričeva- lom je treba poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi. Stev. 20 — 22. maja 1959 — CELJSKI TEDNIK 7 v finalu z vsemi "mladinskimi ekipami bedeljo je bilo zaključeno II. kolo ekipnega juniorskega prvenstva FLRJ, f katerem je nastopil tudi Kladivar kar tremi ekipami — mladinci in mla- dinkami do 18 ter mladinci do 20 let. Ifot smo napovedali že v prejšnji šte- vilki je Kladivar na vseh frontah tudi v drugem kolu dosegel visoko število ločk in si s tem zagotovil vstop v fi- »ale ekipnega prvenstva FLRJ, ki bo že junija in bo zbralo po i naj- boljših moštev iz Jugoslavije v nepo- sredni borbi na istem stadionu in ob istem času — to je pod enakimi pogoji ga naslov najboljšega med najbolj- šimi- To je vsekakor prodoren uspeh ^.gjjske mladinske atletike in po se- danjih pokazateljih edinstven primer slovenskega atletskega kolektiva, da se je uvrstil v finale z vsemi ekipami! Kla- iivarjn lahko le čestitamo, ker nam zadnji kvalitetni rezultati kažejo na ve- lik razmah atletike v širino in na skrh- ao delo z mladino. Po še nepotrjenih vesteh so mladinci Ktadivarja do 18 let daleč najboljši v Jugoslaviji, saj so v obeh kolih zbrali aajvišje število točk in to s tolikšno •rednostjo, da jih lahko tudi letos sma- tramo za najresnejšega kandidata za prvaka Jugoslavije. Ce bi stvari pote- kale tako kot v zadnjih dveh nedeljah, •otem najvišja lovorika Kladivarju ne bi smela zdrsniti iz rok. To bi bil ob- enem tudi edinstven podvig, saj bi kar tretjič zapovrstjo naslov ekipnega dr- žavnega prvaka romal v Celje. To je ekipa atletov, ki mnogo obeta. Imena Golner, Polovic, Koklič, Primožič, Sup- panz, Bertok, Jarh, Erjavec, Rupret, Primožič, Koražija, Zatler, Lenasi, Po- trata, Avžner in Fidler mnogo obetajo! Tudi pri mladinkah je Kladivar po »beh kolih trenutno najboljši v FLRJ, vendar kaže, da bo v finalu imel težko borbo s Slobodo iz Varaždina in zagreb- ško Mladostjo za naslov prvaka Jugo- slavije. Saj sedanji pokazatelji pri zbi- ranju točk kažejo, da so vse 3 ekipe močno izenačene. Kladivar ima odlične zastopnice v tekih, nekoliko šibkejši je v skokih, šibek pa v metih, zlasti v ^isku. Prav v skokih in metih bi bilo ■ožno doseči še vidno izboljšanje in s tem povečati tudi možnost za dosego ■ajvišjega naslova. Cas je kratek, niti »e-sec dni ni na razpolago. Glavne moči Kladivarja so v atletinjah Silan, Cede, Gašparut, Cater, Cokan, Rudež, Šme, Vrečko, Stožir, Leban, Kroflič in Jarič. Pri mladincih do 20 let je Kladivar v Mariboru zbral manj točk kot v I. ko- la. Vzroke je iskati v nastopu nekom- pletne ekipe (Srnovršnik, Kvas, Uran- kar-, Stebernak), deloma pa tudi zaradi >boIezni< po neprijetni vožnji z avto- busom. Nastop v II. kolu med Mari- borom : Branikom : Kladivarjem bi moral biti v Celju, zaradi nešportne poteze vodstva Branika, ki je zahteval za prihod svoje ekipe nič več' in manj kot suhih 20.000 dinarjev, pa so raje Celjani tudi drugič odpotovali na ma- riborska tla. Ta zahteva je bila močno pretirana, saj bi vožnja z vlakom zne- sla le nekoliko tisočakov na kolektivno objavo! Pripomniti moramo, da so celj- ski atleti in atletinje že vsa leta po osvoboditvi vselej na svoje stroške po- tovali v Maribor na otvoritvene in pro- pagandne atletske nastope s svojimi najboljšimi močmi, včasih celo po 100 in več ljudi, da bi dvignili atletiko v tem obdravskem mestu. Nešportna gesta Branika vsekakor ne bo služila utrje- vanju dobrih atletskih odnosov med Mariborom in Celjem . . . Vodstvo AD Kladivar se bo v bodoče raje orien- tiralo na propagandne nastope v bliž- nji soseščini (Slov. Konjice, Velenje, Šo- štanj, Trbovlje), v kolikor bodo na raz- polago prosti termini. — Glavne moči pri starejših mladincih ima Kladivar v Kaču, Suppanzu, Molku, Naraksu, Šketi, Pilihu, Krumpaku, Sovinku, Jo- žetu Urankarju, Močivniku, Brvarju, Krušiču, Lorenčaku in v tem kolu odsot- nih atletov. Vse kaže, da je Kladivar po II. kolu na 4.-6. mestu v FLRJ. Z vztrajno vadbo in s kompletno ekipo bi se Kladivar v finalu lahko povzpel nekoliko višje. Mladi zastopniki in zastopnice Parti- zana Žalec so v II. kolu nabrali mno- go večje število točk od prejšnje ne- delje. Mladinci do 18 let so po zbra- nih podatkih iz drugih mest na častnem i. mestu v FLRJ, kar predstavlja brez dvoma eno največjih presenečenj le- tošnjega tekmovanja. Upajmo, da se bodo tudi v finalu dobro držali in po- trdili sedanje rezultate! Glavne moči ima Žalec v atletih: Kučer, Vidmajer, Krajne, Lakner, Korber, Antloga, Leš- nik, Cerovšek in Kač Fredi. Mladinke iz Žalca so zapravile možnosti za vstop v finale zaradi slabega zbira točk v I. kolu, kjer so nastopile v oslabljeni postavi. Glavne moči ima društvo v za- stopnicah: Medvešek, Cerovšek, Tom- šič, Zohar in Pravdič. Tehnični rezultati so bili objavljeni v dnevnem tisku, pa jih ne bomo po- navljali. OB DNEVU MLADOSTI Telovadni nastop na mestnem telovadišču v ponedeljek, 25. maja, na Dan mla- dosti, bo na novem telovadišču Parti- zana Celje-mesto večji telovadni nastop, združen z otvoritvijo igrišča. Nastop or- ganizira mestno telovadno društvo, so- delujejo pa tudi vsa društva Partizan iz celjske občine, tako da bo to dejansko občinski nastop. Najavili so tudi udelež- bo republiške vrste za vaje na orodju. Torej lahko pričakujemo, da bo v po- nedeljek po dolgem času v Celju spet večji telovadni nastop. Kot rečeno otvarja v ponedeljek mest- no društvo novo telovadišče ob Kersni- kovi ulici. Telovadišče so zgradili s po- močjo občinskega ljudskega odbora. To je gotovo sedaj eno najlepših letnih telovadišč na Štajerskem. Nastop bo pričel ob 16. uri. Vstopnine ne bo. TEDEN ATLETSKIH TEKMOVANJ stadion Borisa Kidriča v Celju je bil v zadnjem tednu prizorišče mno- žičnih atletskih tekmovanj, na katerih je nastopilo okrog 2000 mladine in pio- nirjev. To so bila tekmovanja, ki so zadovoljila te mlade ljudi, na kate- rih je bila potrjena množičnost, skup- nost pa niso obremenila za nikakršna finančna sredstva. V polni meri so pri- šla do izraza načela zadnjega kongresa telesne kulture — več poudarka doma- čim tekmovanjem, ki naj zajemajo mno- žice mladih ljudi, ki ne terjajo drago- cenega denarja in ki služijo prirodni rasti kvalitete. V prvi vrsti moramo pohvaliti pobu- do AD Kladivarja, ki je skupno z DPM organiziral atletska tekmovanja med pionirskimi odredi celjske občine. Tek- movalni program je bil prilagojen sta- rostnim stopnjam in zmogljivosti otrok, prav po istih načelih pa je bila tudi razdelitev otrok v tekmovalne skupine. Pri pionirjih od 10—12 let so bili naj- boljši zastopniki III. osnovne šole, med posamezniki pa na 60 m Pirš (III. os. š.) z 9.1, v daljino in višino Kunej (I. os. š.) s 4.29 in 135 cm, v metu kro- gle pa Pilih (III. os. š.) z 8,89 Pri pio- nirkah iste starosti so prav tako zma- gale zastopnice III. osn. šole, ki so tudi dosegle zmage v vseh disciplinah: na 60 m Deželak z 9.9, v višino Pilih s 115, v daljino Lužnik s 350 in v metu krogle Kukovič 7,53. — V skupini pio- nirjev od 12—14 let je zmagala I. osn. šola, najboljši posamezniki pa so bili: 60 m — Kokot in Samec (oba I. os. š.) 18., daljinina — Henigman (II. osn.) 5,17. višina — Plauštajner (111. osn. 140 in v metu krogle — Kovač (III. osn.) 10,54 m. Pri pionirkah je ekipna zmaga pripa- dla II. osnovni šoli, pa tudi zmagoval- ke v posameznih disciplinah so bile iz te šole: na 60 m Šorn z 9.5, v daljino Zabavnik s 4,33 in v višino Urbančič s 130 cm. — V skupini mladincev od 14 do 16 let je zmagala gimnazija pred III. osn. šolo in učiteljiščem, najboljši posamezniki pa so bili: 100 m — Zekar (III. osn.) 12.6, višina in daljina — Le- nasi (gimn.) 156 in 567 cm, v metu krogle Miklavc (učit.) 12,35 m in na 1000 m Potrata (gimn.) 2:49.0. V teku na 1000 m je presenetil tudi sin znanega bivšega atleta Kladivarja in člana dr- žavne reprezentance Štajner, ki je pre- tekel progo v 2:54.5! Cas, ki mnogo obeta. — Pri mladinkah je presenetila 2, zmago ESŠ pred gimnazijo, III. in II. osnovno šolo. Najboljše posamez- nice: 60 m — Cede (gimn.) 8.3, višina — Majcen (I. osn.) 125 cm, daljina — Špeglič (III. osn.) 4,49 m, 500 m — Sto- žir (II. osn.) 1:30.9 in krogla — Kroflič (ESŠ) 10,70. Zmagovalne ekipe so pre- jele od AD Kladivarja priehodne po- kale, najboljši posamezniki pa bodo nagrajeni še z diplomami in knjigami. Tudi športni dnevi v atletiki I. osn. šole, gimnazije ter učiteljišča so po- kazali, da je na celjskih šolah odličen kader mladih atletov in atletinj. Po zdru- žitvi obeh gimnazij močno dominira v atletiki gimnazija, ki ima v svojih vr- stah brez dvoma eno najmočnejših atlet- skih srednješolskih ekip v Jugoslaviji. Poglejmo le nekaj rezultatov pri mla- dincih — 100 m Srnovršnik 11.0, daljina Kučer 6,58, višina Golner 170 cm, 1000 m Krumpak 2:38.9, krogla — Hropot 14,00 itd. Na učiteljišt^u so bile skromnejše storitve — 100 m Molk 11.5, daljina Molk 6,38, višina Golob 165 cm, krogla Molk 13. i66 m pri mladinkah — 60 m Vrečko 8.3, daljina in višina Urbajs 4,60 m in 138 cm, krogla Medvešek 12,03 m itd. Na okrajnem prvenstvu Partizana smo srečali na prvih mestih večinoma že znana atletska imena iz naših šol in atlete iz atletskih centrov Zalec, Go- milsko, Celje, Šentjur in Rog. Slatina. Kladivar preseneča. •. Proti odličnemu moštvu Ljubljane, ki je t lestvici pred Kladivarjem, so v ne- deljo v Ljubljani Celjani zaigrali po- letno in borbeno ter si povsem zaslu- ženo priborili zmago z 2:0 (1:0). Kla- Jivar preseneča z zmagami s kvalitet- nimi ekipami v SCL, ki so uvrščena na boljša mesta na vrhu tabele, da nas na- to zopet neprijetno razočara s porazi z moštvi, ki so na dnu tabele . . . Tak- šen je pač nogomet in ne najdemo od- govora na ta vprašanja. Bistvo bo pač treba iskati v nestalnosti forme, pa še t vrsti drugih činiteljev, ki odločajo sreč)mja na zelenih igriščih. Kladivarju je prišla zmaga močno prav, saj je se- daj oddaljen od Ljubljane visega za piko! — V nedeljo se Kladivarju po- muja lepa priložnost, da proti Jeseni- cam doseže nadaljnji 2 točki in si z koštvom na dnu tabele še popravi po- trebno razliko v golih, ki zna morda y nadaljnjem razpletu dogodkov odlo- čati o 4. mestu v končni razvrstitvi SCL. Uspešna strelca sta bila Hribernik in Hočevar. V podzvezni ligi presenečajo Velenj- iani, ki so sredi Zagorja pobrali zmago proti Proletarcu s 3:2! Nogometaši 2SD Celja so v Štorah proti Kovinarju po- brali ves izkupiček z zmago 2:0 in si s tem utirajo pot k vrhu lestvice. Olimp je v nedeljo doma podlegel B moštvu Rudarja iz Trbovelj z 2:3. Poraz pa ne bo vplival na vrstni red na tabeli, ker Trboveljčani tekmujejo izven konku- rence. Šoštanjčani so doma naložili kar pol ducata golov gostom iz Slov. Ko- njic z zmago 6:1. Kljub temu pa se še niso rešili repa tabele . . . Ostala re- zultata — Bratstvo (Hr.) : Svoboda 1:0 in Brežice : Rudar (Hr.) 4:0. Ker je CNP registrirala tekmo Bratstvo (Hr.) : Olimp s 4:1 z doseženim rezultatom, je trenutna razvrstitev na lestvici na- slednja: 1. Rudar-Partizan (Velenje 24 točk. Bratstvo (Hr.) 23, 2NK Celje 22 (tekma manj) in Proletarec 22, Brežice 20, Olimp 19, Kovinar je osmi s 15, SI. Konjice desete z 9 in Šoštanj zadnji z 8 točkami. Na vrhu je velika gneča in je tik pred zakljnčjcom tekmovanja prav nemogoče napovedati prvaka. Mladina Kladivarja je z zmago 3:0 proti Celju in 5:0 p. f. proti Bratstvu iz Rogatca postala prvak celjskega okraja, za naslov podzveznega prvaka pa se bo borila v dveh tekmah z Ru- darjem iz Trbovelj. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Sobota, 23. V. ob 10.000 na stadionu Bo risa Kidriča OKRAJNO PRVENSTVO SREDNJIH IN STROKOVNIH ŠOL V ATLETIKI Nedelja, 24. V. ob 9.30 na stadionu Bo- risa Kidriča REPUBLIŠKO PRVENSTVO PARTI- ZANA SLOVENIJE V ATLETIKI ob 10.00 na Skalni kleti NK CELJE : NK BREZICE ob 16.30 na Glaziji JESENICE : KLADIVAR Rokomet: __, ESS - ZMAGOVALEC TUDI PRI MLADINKAH Na okrajnem prvenstvu srednjih in strokovnih šol v rokometu je nasto- pilo 5 ženskih ekip. Mladinke ESŠ iz Celja so pokazale najboljše znanje in so zasluženo osvojile naslov okrajnega šolskega prvaka. Premagale so gimna- zijo s 5:1, učiteljišče s 5:0, vajensko šolo iz Žalca z 8:0, s šolo za trgovske vajenke pa so igrale neodločeno ^1:1. ESŠ sledijo gimnazija, učiteljišče, šola trg. učencev in vajenska šola Žalec. Streljanje: ODLIČEN USPEH MIRKA MEJAVŠKA V LJUBLJANI Na tekmovanju najboljših slovenskih strelcev za naslov prvaka med mojstri strelci, ki je bilo v zadnjem tednu t Ljubljani, se je odlično uveljavil znani celjski športnik Mirko Mejavšek, ki je pri članih v streljanju z vojaško pištolo pobral prvo mesto z 895 (459) krogi. Pri članicah se je Celjanka Zeljeva nvrstila na 2. mesto v streljanju z MK puško, vsega le 2 kroga za zmagovalko (938 krogov). Tudi drugi celjski strelci so se odlično uveljavili, kar kaže, da je strelski šport v našem mestu zopet ■a visoki kvalitetni ravni. Tako sta se pri članih dobro odrezala z MK Tržan in Stajhar, dočim sta bila mladinca Dečman in Jerman najboljša v Sloveniji in se bosta 25. maja udeležila držav- nega prvenstva v Beogradu. Iz Partizana: PIONIRKE IZ SLOV. KONJIC - REPUBLIŠKE PRVAKINJE Na pionirskem prvenstvu Partizana t mnogoboju je vrsta starejših pionirk iz Slov. Konjic s 604 točkami osvojila na- slov republiškega prvaka, pa tudi med posameznicami je bila zmagovalka Jan- žekovičeva iz Slov. Konjic. Pri mlajših pionirkah se je vrsta iz Žalca uvrstila ■a častno 3. mesto s 329.70 točkami. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠOŠTANJ Avto-moto društvo Šoštanj je t ne- deljo priredilo hitrostne kolesarske dir- _Vsa dela in priprave so vodili pio- nirji tega društva pod nadzorstvom svo- jih članov. Društvu bo uspelo zgraditi tudi bencinsko črpalko, ki bo dograjena konec julija letos. 1. »UUDSKA RESTAVRACIJA« CEUE išče kvalificiranć natakarico (točajko). Nastop službe takoj. In- formacije dobite na upravi podjetja. Uprava Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze v Šmarju pri Jelšah razpisuje za lastne potrebe in potrebe kmetijskih zadrug svojega področja reč mest računovodij — knjigovodij in 4 mesta administratork Pogoji za računovodje — knjigovodje: ustrezna strokovna iz- obrazba, za administratorke pa znanje strojepisja in stenografije. Nastop službe takoj ali po dogovoru! Prijave pošljite na naslov KPPZ Šmarje pri Jelšah. SESTI SPREHOD PO ŽALCU Pred nedavnim sem pri prelista- vanju nekega arhiva dobil povsem slučajno pod roke tudi predlog Olep- ševalnega turističnega društva Ža- lec, naj bi se ta trg preimenoval v mesto. To je bil predlog svoječas- nega društva, da ne bi morda mislil kdo. da tega, ki je junija minulo leto zaspalo in še sedaj ni organi- ziralo občnega zbora, da bi članstvu in družbi vsaj poročalo o svojem ne- delu. Ko pa sem šel na svoj običajni sprehod, sem bil kar vesel, da Žalec še ni mesto, ker še tisto, kar že ima res mesten videz — preraščata tra- va in plevel. Kdor ne verjame, naj gre samo v središče Žalca, pa si ogleda »zelenje«, ki raste na zahod- ni strani poleg urejenega nasada ob spomeniku, kjer cesta »zeleni« in se spreminja v podaljšek zelenega pa- su. Le nekaj metrov stran, pri hišni številki 25 pa zeleni hodnik za pešce ki je sicer asfaltiran, vkljub temu pa skoraj tik vhodnih vrat v to hišo uspeva nadvse bujen šopek zeli. Pa pustimo to. Bilo mesto, trg ali vas, vsak kraj je lahko privla- čen, če je urejen. Velik, če ne naj- večji delež pri tem morajo prispeva- ti prebivalci sami z ureditvijo zu- nanjega videza zgradb, oken. vrtov, ograj itd. Pomlad je tu in tudi v Žalcu bi se dalo zunanji videz do- ka'] »pomladiti« in olepšati. Morda bi kazalo na hiši št. 25 odstraniti rjavi drog nad »Odpadovo« tablo, ki sameva in kaže, ne vem komu in zakaj, proti sosednji hiši. Z neznat- nimi stroški bi se dal tudi popraviti tisti del ograje pred šolo, ki je zvit, potem pa šolarjih opozoriti, naj v svoji objesnosti ne preizkušajo svo- jih moči in odpornosti ograje. Ko sem v mislih, da bi žalska ob- čina lahko prispevala k lepšemu vi- dezu trga z namestitvijo cvetja tudi na oknih »nove občine« (na »stari« je to že nekaj let) dala iniciativo za olepšavo kraja, pa sem se prav ne- usmiljeno zaletel v neko kolo. Ob pogledu na to prometno oviro pm sem opazil, da od špecerijske poslo- valnice št. 2 do vogala banke sloni- jo eno poleg drugega in še eno vrh drugega kolo pri kolesu. Istočasna je shranjevalnica koles bila skora povsem prazna. Pred časom so or- gani LM obešali na takšna kolesa prav vljudna tiskana opozorila, vi- dez pa je, da bo treba nekaj prime- rov kaznovanja — in zadeva bo v redu. Ko sem popoldne nekemu - svoje- mu znancu, ki je navdušen Zalčan. razlagal vse te moje misli, me je najprej pošteno okrcal zaradi moje- ga jezika in zaradi tega, ker se ob vse obregujem. nato pa mi pokazal navzgor: Nove luči, kakršnih ne pre- morejo povsod, nobenih brzojavnih in ne vem kakšnih drogov ni več pm trgu, nove hiše. ki se grade, so tri- nadstropne..., mar ni to viden na- predek? Jaz pa njemu milo za drag« pokažem navzdol: Prašna cesta, vse polno odpadkov, neredno pometanje in še takrat površno, nemarnost hišnih lastnikov, da še pred svojimi hišami ne počistijo hodnikov za peš- ce. On pa meni nazaj: Prepozen si! So že drugi to opazili in je zata izvršni odbor sveta stanovanjske skupnosti na zadnji seji sprejel sklep, da Stanovanjska skupnost prevzame vodstvo in nadzor nad či- ščenjem kraja in vzdrževanjem jav- nih nasadov. Grdo me je zdelal, za- dovoljen pa sem le, ker sem prepri- čan, da bo sedaj tudi ta stvar stek- la v redu, kot so stekle številne druge stvari, ki jih je pokrenilm žalska stanovanjska skupnost. -šk- »Tovariš« z Ljubljanske ceste št. 90 Vem, da so Celjani znani kot vljudni in pošteni državljani, ven- dar pa se med njimi najdejo tudi skrajno sebični in brezobzirni ljud- je. Tak človek me je nedavno zelo razočaral, zato želim dogodek po- sredovati vašim bralcem. S prijateljem sva se za prvomaj- ske praznike z motorji odpeljala na Primorsko, da bi obiskala partizan- sko bolnišnico »Franjo«. V pred- mestju Celja je na poti domov pri- pr idr vel nevljudni gospodar in z vpi- jočim glasom zabranit, da bi pod to streho popravljala motor. Kaj sva hotela drugega, kot da sva motor rinila spet na staro mesto. Zelo sva bila razočarana in se čudila, da nama v taki stiski »tovariš« z Ljub- ljanske ceste št. 90 ni privoščil niti strehe pod šupo. Drago Poljšak Brestanica 67 ZASTARELA SLIKA IZ LEVCA OB »DNEVU POMLADI« Med pionirji se je razširila vest, da na aero mitingu nastopajo češki piloti. Naši celjski letalci sicer niso zaradi tega bili nič užaljeni. Toda da bo stvar jasna, moram povedati, da so bili krmarji letal, ki ste jih videli, naši fantje. Na sliki, ki jo objavljamo jih boste lahko spoznali Zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja HMEZAD 2ALEC sprejme SALDAKONTISTA Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola s prakso v knjigovodstvu. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene po- nudbe je poslati na upravni odbor podjetja do 30. maja 1959. Pismo uredništvu jatelju spustila zadnja zračnica. Ker je močno deževalo, sva se ustavila kar pri prvi hiši, na Ljubljanski ce- sti št. 90 in prosila lastnika hiše, če si lahko pri njem zamenjava zračnico. Nerad je privolil, zraven pa še pripomnil, da naj paziva, da ne bova odrgnila zidu. Nad mestom, kjer sva popravljala kolo, je bil le podaljšek strehe, ki naju ni ščitil pred dežjem, pa tudi mračilo se je že in je bilo tako zelo otežkočeno popravilo. Med tem časom, ko je prijatelj popravljal kolo, sem si jaz ogledoval hišo neprijaznega gospo- darja ter opazil zadaj za njo neko »šupo«, ki je bila pokrita in je ime- la tudi luč, ki bi nama tako dobro služila. Vzel sem prijateljev motor in ga hotel odpeljati v to šupo, da bi tako na suhem in svetlem za- menjala zračnico. Toda iz hiše je Keglanje: MARINCEK — NA OSMEM MESTU V nadaljevanju izbirnega tekmovanja za sestavo državne reprezentance proti Madžarski je Marinček pristal na 8. mestu, vsega za 8 kegljev manj kot sedmoplasirani. Tako mu je v finišu spodrsnila uvrstitev v državno repre- zentanco in potovanje v Budimpešto. Vsekakor pa predstavlja tudi častno 8. mesto med izbranimi kegljaškimi mojstri FLRJ lepo priznanje za njegovo kvali- teto. NOVI STROKOVNI KADRI Pred dnevi sta položila v Zagrebu izpit za nogometnega trenerja tov. Rad- ko Dobrajc in Glinšek, oba iz Celja. V Ljubljani so položili izpite za pla- valne inštruktorje tov. Ivanka Kos, Pavla Trogar in Tine Veber! Vsem naše čestitke z željo, da bi uspešno prenašali svoje znanje na mla- dino in pionirje v športnih in partizan- skih društvih. RAZPIS za sprejem gojencev v Zavod za slepo mladino v Ljubljani Zavod za slepo mladino v Ljubljani bo s šolskim letom 1959/60 sprejemal novince, slepe otroke od petega leta sta- rosti dalje. V zavodu je oddelek za predšolsko vzgojo in popolna osemletna osnovna šola. Zavod sprejema tudi zelo slabovidne, šoloobvezne otroke, ki zaradi okvare vida ne moerjo slediti pouku v rednih šolah. Prijavo, z navedbo osebnih ppdatkov in točnim naslovom prijavljenega otro- ka, lahko izvrše starši, šolska upravi- teljstva ali skrbniški organi. Na osnovi podatkov v prijavah, bodo prijavitelji prejeli ostala navodila za morebitni sprejem^ Zavod za slepo mladino Ljubljana, Langusova 16 SPREJMEMO v uk vajenca. Trgovsko podjetje >Center< Celje. PRODAMO sesalec za prah znamke »Elektrick« št. 441, Trgovinska zbor- nica za okraj Celje. PRODAM ugodno gumi voz (20 cc) in zapravljivčck. Stiglic Maks, Rečica ob S. 50. PRODAM zasebno gostilno s posestvom ali brez njega. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z lepo delavnico, pri- pravno za vsako obrt v Celju, Mari- borska cesta 103 — Skrbeč. PRODAM parcelo-njivo 900 m« poleg go- stilne Cilenšek t Pečovniku. Naslov v upravi lista. PRODAM močan ročni voziček, nosil- nost 300 kg. Kolenc Leopold, Zgornja Dobrava (baraka). KOŠNJO lucerne in trave dam r zakup. Informacije pri Zorko, Celje, Dečkova cesta 23. KUPIM kratek, dobro ohranjen klavir. Naslov t upravi list*. OBVESTILO Naslove za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne po- šiljamo. Za takšne oglase vložite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno odgovarjali le, če bodo prosilci v svojih pismih priložili znam- ko za din 30. Sprejemanje oglasov in objav zaklju- čimo vsako sredo ob 12. uri. Uprava Celjskega tednika KUPIM dvosobno stanovanje. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro >Vseljiyoc. SPREJMEM moško osebo kot sostano- valca na stanovanje in hrano s 1. VI. 1959. Mariborska cesta 36. MOŠKI srednjih let želi spoznati sebi enako tovarišico v svrho ženitve. Po- nudbe na upravo lista pod šifro >Sre- čen zakon<. TREZNEGA upokojenca vzamem na hra- no in stanovanje za pomoč pri delu na malem posestvu. Ponudbe na upra- vo lista pod šifro, >Mirno življenjec. KINO UNION Od 21.-25. V. 1959 »BODIMO SREČNI«, ameriški cinemascope film. Od 26.-29. V. 1959 »RUDOLFO VALEN- TINO« ameriški barvni film. KINO METROPOL Od 21.-25. V. 1959 »SLA PO ZITLJE- NJUc, ameriški barvni film. Od 26.-29. V. 1959 »DVOBOJ«, ruski film. Matineja 24. V. 1959 »MALTA«, ruski barvni film. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 23. maja ob 20 — Shakespeare: ROMEO IN JULIJA - izven (Julija Perova, Romeo — Eržen). Nedelja, 24. maja ob 20 — Zupančič; SITUACIJE — Gostovanje v Kostanje- vici na Krki. Ponedelelje, 25. maja ob 20 — POGO- VOR Z OBČINSTVOM — vstop prost. Torek, 26. maja ob 20 — Shakespeare: ROMEO IN JULIJA - Gostovanje t Mozirju (Julija — Pugljeva, Romeo — Bačko). Sreda, 27. maja ob 20 — Shakespeare: ROMEO IN JULIJA — Gostovanje t Velenju (Julija — Perova, Romeo — Eržen). Četrtek, 28. maja ob 20 — Shakespeare: ROMEO IN JULIJA — Gostovanje t Vojniku (Julija — Pugljeva, Romeo — Bačko). Petek, 29. maja ob 20 — Phakespenrej ROMEO IN JULIJA - Gostovanje ▼ Laškem (Julija — Perova, Romeo — Bačko). LUTKOVNA SEKCIJA »DELAVSKEGA ODRA« V CELJU uprizori v soboto, dne 23. V. 1959 oh 17. uri popoldne in v nedeljo, dne 24. V. 1959 ob 9. uri v dvorani bivšega kina »DOM« pravljično igrico v 4 ifo- janjih »KOREN LECEN« Solsk« in predšolska mladina vabljeanf „Idila" v južnem morju Tehnike, pretirane civilizacije in betonskih mest siti prebivalci civi- liziranega sveta, če so seveda tudi bogati, se radi zatekajo v kraje, kjer živijo primitivna ljudstva. Mor- da zato, da bi se prepričali, da je njihov način življenja vendar le udobnejši ali pa morda zato, da bi si nad revščino napasti oči in še bolj poveličevali svojo civilizacijsko stopnjo. V Ameriki je vključitev Hawaiiev v družbo ostalih članic združenih držav vzbudila val protestov. Ceš, če bodo tihomorski otoki enakoprav- ni, bo izginila »idila«. Kako je s to »idilo« primitivnih ljudstev? Angleški dramatik, reži- ser in igralec Peter Ustinov v delu »Štirje polkovniki« pravi: »Kdor ni nikoli videl kopalnice, si je ne želi.« Ta stavek je verjetno najbolj pri- Ribe so poleg sadežev bujnega rast- linstva poglavitna hrana otočanov v južnem morju. Ulovljene ribe ribič enostavno usmrti z močnimi zobmi, da bi mu ne ušle iz košare, kamor jih med lovom spravi... Tile domačini z južnega morja so na pogled strašni v svojih bojnih opravah. V resnici pa niso več tako krvo ločni in v bojnih oblekah se kažejo pred radovednimi tu- risti in jih več ne čudi brnenje filmskih kamer... meren odgovor na prejšnje vpra- šanje. Številni neodgovorni potopisci trdijo, da se domačini na oddalje- nih otokih južnega morja počutijo najbolj srečne v svoji primitivno- sti. To je držalo tako dolgo, dokler ni bilo prilike, da so potopisci lah- ko to sploh napisali. To se pravi do trenutka, ko so ob obalah tihih la- gun pristale prve jadrnice. Na nobeni razglednici s Hawaii- jev ne manjka rjavopolte deklice, oblečene v cvetne vence in rastlin- sko resje. To je idila. Ta deklica pa se ves dan ubija na plantažah, ka- terih lastniki so belci, zvečer pa išče priložnostni drobiž od turistov, ko zapleše obredni ples iz časov, ko so brezskrbno živeli njeni predniki iz rok v usta. Kajti oblek jim ni bilo treba v toplem podnebju, hrane so si dobili vse leto na doseg roke, davkov ni.bilo, ne gospodarjev, niti žganjarn. Belec se je zbal, kaj bo z »idilo«. Domačin pa se je zbal, kako bo ži- vel, če bo vedno več športnih ribi- čev preganjalo ribe iz mirnih lagun v hrumečih motornih čolnih in s so- dobnimi podvodnimi puškami. Ker je civilizirani prišlec premočan, da bi ga napodili, se morajo prilagodi- ti. Pred desetletji so ribarili še v čolnih izdolbenih iz debel, danes pod silo prilik, seveda, če imajo sredstva, kupijo motorni čoln. Tako odkrivajo bogati popotniki otok za otokom in prinašajo s seboj klice, ki razjedajo »idilo«. V senci palmovega gaja sedijo dekleta. Cez boke imajo obešene živopisne tka- nine uvožene iz Amerike, pod ven- cem rož na prsih razočaran foto- graf odkrije gumiran steznik new- yorške znamke. Ker pa je mnogo slišal o zobeh Polinezijcev, ki so kot ogrlica belih biserov, jih pripra- vi do smeha. Toda v ustih lepotic zagleda orumenele zobe. V njihovih rokah potem zapazi vzrok — lesene pipe za tobak. Tobak, ki ga pred belci v teh krajih niso poznali. Toda če v kaki zakotni vasi na zunanji strani plotu leži od garij in koz razjedeni človek, potem se vsi razbežijo. Kajti civilizirani člo- vek v divjini ne postavi najprej bol- nišnice, pač pa zganjamo. Za ljud- mi, ki za drag denar hočejo videti nenavadne stvari, ki si obetajo red- ke užitke, hodijo vedno ljudje iste polti, ki vsak kovanec in papirnati ček tudi ujamejo. Je že tako. Ni pro- stora za idilo, ko jo ugledajo civili- zirani ljudje ... VOJAKOV POSILNI Med ljudmi Tudi takšni smo... Človek, to je beseda, ki pomeni bitje, katero se je duševno visoko dvignilo nad žival. Imamo to ve- dno pred očmi? Vedno ne! To pričajo naslednji primeri: OTROK IN ŽENSKI KLOBUK.. Avtobus na progi Laško—Celje. Kot po navadi prenatrpan. Več ljudi stoji, kot jih sedi ... iMed stoječimi: žena z otrokom na ro- kah in z drugim pod srcem. Samo ena roka je prosta, da se z njo drži za ročko, ki je pritrjena pod strop. Ob nosečnici z otrokom na roki sedi dama. Imenitno je oble- čena, veliko veliko bolje kot mati z otrokom. Sedi in se ne premak- ne. Mati ob njej pa lovi ravno- težje in ščiti svoje telo ... Otrok pa, drobiž kakega leta in pol klati z ročicami ... Naenkrat pa, o groza! Otrok si je zdrznil prijeti za klobuk dame, ki je sedela. Dama se sunkovito obrne in udari otroka po ročici. Otrok se vse do Celja ni utolažil... OTROK IN POLOVICKA HRENOVKE... Prireditev za otroke. Prireditelj je otroke pogostil. Skromno sicer, pa vendarle. Žemljica, pol hre- novke in čaša malinovca. Majhna punčka stoji ob svoji materi. Drobna ročica seže po topli polovički hrenovke in žem- ljici. Toda materina roka jo je prehitela. Polovička gre na polo- vico. Pol na pol. Mati in hčer- ka... STAR ŽANDAR IN STAR KOLESAR... Dežuje in cesta je slaba. Le po sredini je izhojena steza med gro- bim gramozom. Star kolesar lovi ravnotežje, d,a ne bi zavozil na izdajalski gramoz, ki bi ga skod- nesel. Dež zaliva obraz in slepi oči ... Nasproti koraka možak. Možak je bil svojčas žandar. Vajen, da se mu ljudje spoštljivo umikajo pod kapnike in na pločnike. Srečanje na ozki stezi med gra- mozom na cesti ... Žandar se ne umakne. Ce je že minxila njegova oblast, mu vsaj slučaj pripomore do reprize nekdanje veljave ... Posrečilo se je. Starec na kolesu je zavozil na gramoz in padel. Odrta roka, kri. Možak na tleh. ves blaten ... Zandar pa niti pogledal ni. Se bolj se je zravnal na svoji ipoti. Radio sonda za želodec Tako velika je radijska napra- vica, ki jo pacient v obliki tablete pogoltne, v želodcu pa za kratek čas oddajajo radijske žarke, da zdravnik pre«* rentgensko ploščo lahko kar najbolj točno ugotovi razne želodčne bolezni od kam- nov in ran. Sonda potuje potem sp>et po naravni poti iz telesa, ker se nekateri deli iz posebne mase v želodcu zaradi kisline hitro razkrojijo. Veliko mirnih ovc Lov za rekordi obsega tudi naj- bolj neverjetne, pa tudi najbolj ne- umne stvari. Ljudje tekmujejo kdo bo dlje stal na eni nogi, kdo bo dlje poslušal radio, kdo bo dlje zdržal brez umivanja itd., itd. Pred kratkim pa je po vseh kon- tinentih prišlo do pravega boja za rekord pri ustvarjanju gneče. V Av- straliji se je dvajset študentov stla- kalo malih prostorov so se lotili av- tomobilov. Stlačili so se v notra- njost, na streho, na blatnike, celo na motor, ki so mu nalašč zato od- prli pokrov. Koliko ljudi gre v en avlo? V VoIkswagen se jih je stlačilo 40 (na sliki), v Renaulta 42, v Fiat 600 20. v Isetto pa 12 ljudi. Ce so polomili vzmeti, tega nihče ne poroča. čilo v javno telefonsko govorilnico, v Californiji se jih je 34 zbasalo v navaden motorni čolniček, ki se je potem razletel kot bomba, v Angliji se je ves razred gimnazije zdrenjal v eno samo kopalnico. Ko je zmanj- CITAJTE CELJSKI TEDiNlK OD TU IN TAM DVOJNI GLOBUS... V Švici so izdelali nove vrste glo- bus, ki je zelo izpopolnjen. Doslej smo namreč poznali dvojno vrsto globusov. Eni so prikazovali fizič- ni izgled zemlje, drugi pa politično razdelitev sveta. Nov globus pa je izdelan v 28. barvnih nijansah. Ce je globus neosvetljen, je na njegovi površini vidna le politična razde- litev sveta, če pa prižgejo luč v njegovi notranjosti, potem se poka- žejo gorovja, nižine, reke itd. MORJA POD KONTINENTI? Avstralski učenjaki so prišli do zanimivega odkritja. Ugotovili so, da je pod večjim delom avstralske- ga kontinenta ogromen vodni ba- zen. Znanstveniki so mnenja, da bi lahko bila morja tudi pod ostalimi kontinenti našega planeta. GLAVOBOL OD TABLETE PROTI GLAVOBOLU ... Profesor Bay v Dieseldorfu trdi, da je treba pogostoma iskati vzro- ke kroničnega glavobola ravno v tabletah proti glavobolu. Fenacetin, sredstvo, ki se uporablja za ublaže- vanje glavobola, je tudi zelo škod- ljiv. Z drugo besedo izziva ravno to, kar naj bi pobijal. TEMELJITO OPRAVLJENO DELO Petnajstletni David Streicher iz Johanesburga se je hotel izkazati, ko staršev ni bilo doma. Divje če- bele so se vgnezdile na kuhinjsko okno, on pa jih je hotel pregnati z dimom. To je tako temeljito opravil, da je zgorela vsa hiša. Od lesenih kosov je ostalo le kuhinjsko okno, na katerem je ostalo gnezdo divjih čebel nepoškodovano. VSEMIRSKA RAKETA IN JEZIK ZULU ČRNCEV... Južnoafriško črnsko pleme Zulu je na svojem jeziku dalo sovjetski vsemirski raketi takole ime: Isipu- puteki?! In kaj to pomeni? Ker primitivni jezik nima besed tehnične termino- logije, je to prosti prevod nasled- njega pomena: »Stvar, ki vedno le- ti naokoli in nikoli ne prispe na cilj.« Atomsko jajce... Tehnični inštitut v Munchenu ima prvo atomsko centralo v Nemčiji. Reaktor daje 1000 kilovatov energi- je in je zgrajen po lastnem prin- cipu, ki pa se ne razlikuje mnogo od drugih. Sarže atomskih polnjenj imajo spravljene v globokem baze- nu z vodo. Zanimiva je stavba sa- ma, kateri so Nemci po pravici dali ime »atomsko jajce«. OB 40.LETNTCT KPI ^ OB 40.LETNICI KPT ^ OB 40.LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ ilhtionii ..TRO]Kil" ijubensliili žena med NOB Ljubenka Angela Smonc — ali kot jo domačini imenujejo Slosar- jeva Gela — je zelo originalna in duhovita vaščanka, ki ima dar zani- mivega pripovedovanja. V njeni lični hišici »Na Forštu« se zlasti ob zimskih večerih rade zbirajo sosede pri kramljanju. Pravzaprav je že »na zapečku«, ker se ji je edina hčerka že poročila, toda Gela še kljub temu ni odložila svojega gospodinjskega žezla. Prav rada Gela pripoveduje tudi spomine na narodnoosvobodilno borbo, saj je bila ves čas vojne doma, vsestransko pomagala in uprav materinsko trepetala nad usodo borečih se partizanov. Njo bi lahko pri- števali k eni izmed zelo aktivnih ženskih »trojk« na Ljubnem, saj je bila že kar kmalu po prihodu okupatorja v tesnih delovnih — ali kot pravi sama — »misijskih odnosih« s Taškovcema, Ajdnik Marijo in njeno hčerko Frančiško. Obe Taškovci sta našli smrt v krematorijskih pečeh v Auschwitzu in njuna prijateljica Gela, ki ju je preživela, poudarja ob vsaki priliki: »Taškovc pač ne smemo nikoli pozabiti!« Bili sta to samotni, morda nekoliko čudaški ženici, vendar sta bili zelo priljubljeni med domačini, ki so znali ceniti njuno vsestransko iz- najdljivost. Tako vedo Ljubenci še danes povedati, da Taškovci nista rabili nikakega obrtnika, ker sta si znali vse sami napraviti. Kdo od tujcev bi mogel verjeti, da je bila lepa kuhinjska gredenca in vse lepo pohištvo proizvod njunih rok, ki se nikoli niso urile v mizarskih delav- nicah! Taškovci, Ajdnikova Marija in Franca sta bili med prvimi ženami na Ljubnem, ki sta začeli sodelovati z narodnoosvobodilnim pokretom. Slosarjeva Gela ve povedati, da sta bili soudeleženi pri vseh začetnih akcijah, ko so žene začele zbirati živilske karte in prehrano za parti- zane. S spoštovanjem se ju Ljubenci spominjajo tudi zaradi tega, ker kljub strahotnemu mučenju nista nikogar izdali. Ko sta bili v avgustu leta 1943 aretirani, so njune najbližje sodelavke s strahom pričakovale, kaj bo. Povezani sta bili v glavnem s Kočno Ančko in Smonc Angelo. Po njuni aretaciji sta Ančka in Gela vsak dan pričakovali, da bodo gestapovci prišli tudi ponje. Toda nemi, uporni, žilavo trmasti pogled ob zadnjem svidenju, prej ko so ju naložili na avtomobile, je govoril, da bosta junaška mati in hči raje storili mučeniško smrt, kot da bi koga potegnili v nesrečo. In res nista izdali nikogar, kljub temu, da vedo avšvitske interniranke povedati, da na njima, zlasti na hčerki Franci, skoraj ni bilo delčka zdrave kože, tako je bila pretepena. V marcu leta 1944 je v taborišču podlegla hčerka Franca, kmalu za njo pa tudi mati Marija, ki je v skrajni onemoglosti do dna izčrpana, v noči grozotne, pošastne burje izdihnila za barakami taborišča. Mnogi preži- veli partizani se spominjajo Ajnikovih kot dobrih in zanesljivih obve- ščevalk in so jima za požrtvovalno delo globoko hvaležni. »Mene sta k sodelovanju za NOB pritegnili prav Taškovci — pravi Slosarjeva Gela. Tako sem v letu 1942 že bila udeležena pri raznih ak- cijah (zbiranje živilskih kart in prehrane, pa tudi pri obveščevalni služ- bi). Delale smo zelo previdno in dostikrat (predvsem v začetku organi- ziranega dela) si niti najboljše prijateljice med sabo nismo zaupale. Največ smo si zaupali še s Taškovcema in starim Serbelom. Med nami štirimi skoraj res ni bilo skrivnosti. Sicer pa so nas prilike naučile, da moramo znati molčati in biti skrajno previdni.« Gela je skraja partizanom v glavnem pomagala s tem, da jim je oskrbovala sanitetni material. Ponudila se ji je prilika, da se je sezna- nila z nekim policistom-sanitejcem Weinbergerjem iz Gornjega grada. Kot sanitejca je znala Gela kaj hitro izkoristiti. Podkupljala ga je s kranjskimi klobasami in savinjskim želodcem, pri tem pa ga nagovar- jala, naj ji za bolno hčerko Ano preskrbi razna zdravila, mazila in ob- veze. Pridno ji je nemški policist nosil zdravila in ovoje, toda rabila jih ni zdrava hčerka, ampak ranjeni partizani. Navadno je Gela ta ma- terial izročala Taškovci ali pa Tratički Marički. Seveda pa Gela ni nikoli poslala samo zdravil in obvez, temveč je priložila tudi druge potreb- ščine za partizane. »Ko so Taškovci Nemci aretirali,« pravi Gela — »me je postalo m- koliko bolj strah in sem postala še bolj previdna in skoraj do slednjega domačina, pa če sem ga še tako dobro poznala, skrajno nezaupna. Tako je prišla nekega dne k meni Kočna Ančka in me vprašala, če morda jaz vem za partizansko bolnišnico' v Podplanini. Seveda sem vedela zanjo, vendar sem to zanikala in previdno dejala (četudi sem poznala zanes- ljivo Ančko) »Ne vem!« Toda ko mi je Ančka povedala, da je od ne- kega »Luftšuca« zvedela, da gredo Nemci naslednji dan nad to bolnico, sem takoj rekla: »Zdaj pa že vem!« Opisala sem ji kraj in takoj smo poslale pošto po Kozlovi izpod Podplanine: »Premestite takoj bolnišni- co — jutri pride nemška hajka gori!« Res so Podplaninci in ondotni partizani takoj spravili vse bolnike na varno, ker je Kozlova dečla le še prišla pravočasno.« O, Gela je znala biti previdna. Drugič jo je spet nekega dne srečal na cesti Lork in jo pobaral, če kaj ve, kje se zadržujejo partizani. »Kje neki! Kako da bi ravno jaz morala vedeti!« Se se je muzal nekoliko časa. Gela pa trmasto molčala. Ko pa je rekel, da bi Cešpovčev Franci rad šel v partizane, je spet kar vedela zanje in povedala, da naj gre ali na Petkovo, ali pa v bližnje hribe, v Podhojo. Franci je res srečno prišel k partizanom. Precej družin na Ljubnem so Nemci že pobrali in vedno huje so grozili tistim, ki so kakorkoli pomagali partizanom. Tako je lahko tudi že Gela spoznala, da dolgo ne bo moglo biti zakrito njeno sodelovanje. Previdna kot je bila, se je raje pravočasno umaknila. Skrila se je s hčerko v neki bunker — to je bilo že bolj ob koncu okupacije. »Kako bi le zdržala ob samih suhih hruškah — pravi — ko ne bi pravi čas zasi- jala svoboda! Štirinajst dni sta s hčerko zdržali — sreča jima je bila naklonjena in sta živi pričakali svobodo.