Štev. 1.	Cena edne številke
na 2 strani 25 par, ali 1 K. na 4 strani 50 par, ali 2 K.
Poštnina v gotovčini plačana. 1. januara 1922. Leto IX.
Glasilo         SLOVENSKE  Krajine
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K.
V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovci.
Namestnik v uredništvi Berden Andrej, kaplan v D. Lendavi.
Rokopisi i naročnina se pošilja na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovcih Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par ali 2 K. za večkrat popüst od 5% do 35%.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vsi, ki do rok dobijo to prvo številko „Novin“, naj jo pošlejo nazaj, če neščejo Novin meti na celo leto. Zapišejo naj samo gor „nazaj“, ali „ne sprimem“ pa jih poštnina nikaj ne košta. Prosimo pa vsakoga, količkaj je li mogoči, naj aldüje 40 K. Za svoj i cele naše „Slovenske Krajine“ hasek. Delamo vse brezplačno! Če dosta naročnikov bo, ostane nekaj čistoga za naše sirote i siromaške dijake. Kristušovoga düha i teh svojih sirot ne zavržite!
Uredništvo.
Nove poti.
Novo leto nam vsikdar kaže nova križopotja letošnje pa ešče bole. Dosta poti stoji pred nami i ne vemo na štero naj stopimo. A vse se vrtijo okoli dve glavnivi. Glejmo jivi. Prva se vidi lepa bogata, sam zlat so vála po njej, mleko i méd cedi, peške poti niti ne kre njé; v svili i zlati se tere v automobili na njej vse naprej i vábi vsakoga glédalca: hodi za nami tü je dobro. Pa napis?! spitavajo oni, kim düšnavest ešče ne ščista zaspala. Napisano je naime na to pot: pot krivice i nasilja. Pa ki na njoj se válajo v dobroti, odgovorijo: ka te briga napis? Poteri si glás vesti, Boga si zbriši z pred oči, srcé si otrdi, suza sirote naj te ne gene, njenoj nágoti se smej, ž njenoga glada se norca napravi, njeno deco sleči z vere! Ne misli na drügi svet, vej ga tak nej, hodi pa vživaj ... Pa za temi, trdokornimi kričači, ki ljübézen nosijo na lampah, sovraštvo pa v srci, idejo vnogi ... Idejo v politiki, idejo v špekulaciji, idejo v listaj ... Obetajo dosta, ne dajo pa drügo kak blato na vse ka je poštenoga, krščanskoga. Jeli, poznate jih? Sovražijo vse, ka kaže na vero v Boga, naj je dühovnik, ali cerkev, ali molitev ali šola krščanska itd.
Na to pot naš krščanski list nikdar ne stopi. Dobičkov ne išče sebi nega ljüdstvi, štero vodi f ,,Krajini Slovenskoj**, Šteroj slüži. Naša pot je ta drüga, ..pot pravice?' se veli. Kristuš je hodo po njej, trüjava- je. Vse sirote i vsi Pravični po njej hodijo. Z One gladke zlate poti se rešijo prek. Kažejo nam svoja prebogata oblačila, gda mi goli dregcčemo i psovke pa cone v nas mečejo pri bogato presvetom stoli, gda mi od glada vküpkapljemo. t mi s te poti H doli ne idemo. Pravični smo. Vsaka pot se ednok dokonča naša tüdi ; njihova tüdi. I gda se dokonča, plačo dobi naša pravica i tüdi njihova, krivica. To tak bo. Tajenje nikaj ne pomaga. A
pot pravice da tüdi düšni mir. Toga na krivičnoj poti nej. I od toga mira vekše sreče tüdi nej na zemlji. Ža srečen konec i za bláženi mir düšne vesti ne aldüjemo pravičnosti. Ostanemo pregnani, ošpotani, z blatom ometani na toj poti — a sunca pravice, štero se z naših src žari na toj poti, Hüdobija krivice nikdar ne mora zblatili.
Z Čistov düšnov vestjov idemo naprej, da iščemo vse dobro celoj ..Slovenskoj Krajini", vsem štere koli vere j narodnosti
Šo, z Kristušovov ljübeznostjov vu djanji i ne samo na ktmpaj. To je naš naidem To je bio i vsikdar. Tomi ‘de slüžo páli povekŠani naš list „Novine. To je naša krsčanska11 politika: »vsakomi vse postati podpora Siroti, Opomin blodnost! a vse z ljübeznost!, i gda za tem idemo za vsakoga vse postanemo pohvalimo dobro pri vsakom, obsodlmo hüdo i škodljivo za naš kraj tüdi prí vsakom. Dela, djanje gledamo, hvalimo ali grajamo kak so vredne, osebe (peršone) pa vse ljübimo brez razločka, vgorečoj ljübeznost! do Boga i svoje Slovenske domovine, začnemo to novo leto z povekšanimi Novinami", šterim cena je to din. ali 40 K Kam na e<p naslov JO falátov Vküphödi, dobijo visi i kalendar* brezplačno. Za Marijin List, ki ga Šče meti z Novinami sküpno, more dati dobrovoljno podporo. Naš kraj ščejo liberalci raztrgati, ga ostane stari špomin z Kocelove dobe, gda se je té kraj do Blatnoga jezera zvao ..Slovenska Krajina" i ka nas té špomin veže vküp na enotno borbo proti raztr-ganji, me rabili páli staro imé, štero sme  i za Vogrov rabili; zvali mo naš kraj kak smo ga T dozdáj zválijprek jezerolet do da-nešnjega dnéva:	,.Slovenska Krajinaj
Novine po za njeno glasilo. To celo Krajino, vse njene prebivalec brez razločka vere i stana J narodnosti do branile i zagovarjali ..Novine" z pravim krščanskim Sühom v novoj državi, da njene mejé z zadovoljstvom ljüdstva obüdi jo, zasigurajo.
Slovensko ljüdstvo, Štero je prek jezero Iet bilo raztrgano i komaj ednok se je zdrüžilo, ne damo razcepati. Močno autonomijo Želemo za celo Slovenijo i posebne pravice v njej za ..Slovensko Krajino". (Prekmurje.) Nadvlade nad nami níšče nesme meti kak je mi tüdi nad drügimi neščemo meti.
To je naša smernic«. Ki znami čüti, naj nas podpira.
Črensovci, 1921. jan. I.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. urednik Novin.
Koma bodemo šli delat?
Dragoča je velika. To vu sebi nikaj ne dene. či drago moram kűpiti, drago bodem odavo. Že pred bojnov sam se včio, da drágoča na dobro stanje prebivalcov kaže. Madžarsko je bilo navrhunci svojega dobroga stanja, kda so iz Rumunije goske, iz Srbije svinje švercali.
Na naših mejah je švercanje prenehalo. Nišče več ne nese na Madjarsko svinj, teocov, ne žene prek krav i konjov. V Jugoslaviji lehko dragše oda.
Kmet, ki si vse pripova i ešče lehko kaj oda, ne sme se tožiti, mi je pravo eden siromak. Nego mi se moremo tožiti, je pravo dalje, ki smo na Madjarskom bili na žetvi. „Ti lüdje“ so ne za siromaka. Vište, dve deteti mam. Slüžit ne morem iti, na repo sam tüdi ne mogla iti od njih, doma sam pri pavrah delala za sloge, da krompiš mam na zimo. V leti sam hodla na žetvo na en mesec, prislüžila sam si tri metre silja. Madjari so prek püstili, od meterskoga   stota   sam   plačala     12  koron, tü sam pa plačala — ne vem    že       stalno — 80 koroni. Penez sam ne mela, mogla sam telko silja odati. Ne morem razmiti, da jas sirota tak velko dačo morem plačati državi za moje žüljnate trüde.
Gospodje na vladi vzemite si naprej to boljšo düšnavest, pítajte sebe, je slobodno siromake prešati ?
Ali je ščete kaštigao, dá na Madžarsko hodijo delat? Nam je tüdi ne pe'vdli, da naši lüdjé „ha repo**, na Žetvo hodijo. Nam je tüdi ne po voli, da Šolska deca že meseca aprila odbeži i komaj na vse svecovo domo pride. Nego pred silov težkoga živlenja moramo tiho postiti*' žalostno, nego tak je, da ob prvim pride krűh, potem pa kultura, včenje i znanost. Vadlüje-mo, da kultura i znanost žrtev (aldov) prosi i požira ivu tom vüpanji Čakamo Onoga, ki nas zdigne više, da mo si mi doma krűh iskali.
Zato pa dokeč se nam boljše ne da, staro nam vkraj ne jemlje, tem bolje Pomagajte nam staro bremen nositi. Stare navade se ne dajo na ednok doli vržti, staro vezalje se ne da na ednok odrezati.
Dajte po naših časopisah razglasiti prilike na delo. Bodite njim na pomoč pri potüvanji, pri vožnji silja. Po mali se navčijo k novim krajinam i delodajalec či je spoznajo, bodo je radi meli,-ar je naše lüdstvo poznano tak vu Austriji na železničkih progah i fabrikah, kakpa magjarskih poljah kak delavno ljüdstvo.
Približava se že vremen,  kda do se naši lüdje pogajali na repo, na žetvo. Prosimo vse merodajne činitele, naj se interesirajo za to delo i naj Šürko javnost obvestilo. Naj pripadnemo h kakšoj šteč stranki, siromakom pomagati, siromaške stoje zdigavati, je krščansko i narodno delo.
2
„SLOVENSKE NOVINE“
1. januara 1922.
Kak je z carinov od zrnja delavcov?
V predstoječem članki naš g. dopisnik i pisateo pravično naglašüje krivično zacari-narenje žita naših delavcov i se potegüje za njihove pravice. Té članek mi da povod, da na krátci razložim kak stdji z carinov od zrnja našega delavstva.
Podpisani sam se to leto na vse štiri proti postavlao vsem krivicam, štere so se
protile našemi delavstvi, tako	v Ljubljani
kak v Belgradi. V Ljubljani 	je včinjena
krivica, ka so naše delavstvo ne šteli püstiti prek meje na delo. To krivico se mi je posrečilo razvršti v Belgradi z poršnjov i protestom pri g. ministri dr. Kukovci, ki so me poslűhnoli. Gda je pa prišo čas, ko je naš delavec vozo domo zaslüženo zrnje i sé je térjala od njega krivična carina, sam včasi brzojavo v Belgrad na generalno direkcijo carin g. direktori, naj zastavijo zacarinanje. Za odgovor sam dobo, ka oni to brez ministrovoga dovolenja ne morejo. Idem zato hišo v Belgrad i-ar so g. finančni minister hodili v Londoni — poiščem gor g. ministra za socialno politiko dr. Kukovca. Prle sam pa dao vküpspisati po vseh vesnicah iména naših delavec,njihovo vrednost, keliko so zrnja zaslüžili i keliko carine plačali. Te podátke — velik küp jih je bio sam izročo g. ministri osebno prosivši z celov smilenostjov svojega srca, naj našim sirotam pomagajo. Obljübili so mi zastalno pomoč i me zgoniti k svojemi pomočniki, naj si ž njimi dogovorim, kak bi to stvar vred postavili. Jaz preporačam to, naj se Seznámi županov po občinah Iepo vredno, penez pride na glavarstvo i še carina da nazaj. Preporačao sam za prepis Ureditev teh podatkov g. dr. Einspilera uradnika na tom ministerstvi, ki so to delo tüdi drage vole zvršili Sami g. ministerski Pomočnik so mi pravili: ide vam to. Glejte naši Srbijanski delavci so tüdi pripelali svoje zrnje z .Bolgarije, kje njive majo, pa carine neso plačali. Ves blaten iden domo z Belgrada. Srce se mi je veselilo, ka sam meo priliko dobro včiniti našim srimakom. Vložo sam pa zato še posebno spomenico na ministerski "svet (miniszter tanács) pa v njej znova proso toga, naj se carina našim delavcom povrné. —Nov. 9. idem páli v Belgrad. Prva pot mi je bila do g. ministra dr. Kukovca. Rad bi zvedo veseli glas i ga telegrafiro vnaš goričkl svet : carino dobite nazaj. Pa ne sam mogo to včiniti. G. minister Kukovec mi ves preplašeno naznanijo, nesam mogo toga dela skozprinesti. G. finančni minister pravi, ka nega zakona
poleg šteroga bi to lejko dovolo. Malo sem se ne razjokaoj.Te pasa vsakoga jé zakon, samo za našega siromake neč Milijoni se v orsági ta zaprávijo " žá nepotrebne reči, samo naš siromak nema zagovoro, ..ka svoje lastno zrnje more držávi plačati. G.minister. so z menov vred bili pobiti i dali somi .svet (tanač) naj Idem k g. doktori dr RaduloviČi, ki májó na skrbi peneze za sirote, lejko do onemogli kaj. dati.' Jdem i za odgovor dobim,: nema novcá. Tu .se' znova razžalostjm. Dr Radulovíčimi pravi na to, naj idem k ministri financ, pá ga prosim, ka tisti penez,, šteri je.bio določen za I. 1921 a je že prepovedan za izplačilo? se sme páli vödavati do 31, dec. 1921. Idem g. finančnomi ministri d,r. Kumanudi)!. Ravno te so prišli ž Londona. Delajo meli predosta i.,nikoga ne sprejetimi. K Zvünredno so mene ji-sprejeli, ár sem kratek sprejem proso kak najlepše. Naprej dam svojo prošnjo i za odgovor, dobim, naj g. minister dr. Kukovec vloži prošnjo na ekonomsko financijski komitet, té nam. bo dovolo okoli poldrügi milijotj koron za naše delavce. (Ekonomsko fmancijski komi-let je drüštvo sedmih ministrov, Štero razpravlja pitanja1 penez 1 državnoga gospodarstva.) Potolažen po tom odgovori páli obiščem ministra dr. Kukovca i direktora dr. Raduloviča pa jihva obvestim, ka mi je pravo g. finančni minister pa znova prosim njihove pomoči. Obrném se tüdi na g. ministerskoga predsednika Pašiča i g. ministra poljedelstva Pucelja pa prosim ravno to. Z ednim pa dam po svojem klub pred Zakonodajni odbor oziroma financijski, odbor prošnjo.-naj se vsem, ki majo prek meje imanye (log, njive) ali ki majo z árende (z dela) tam prek zrnje, da smejo <o brez' carine spraviti vsikdar domo. Tüdi drügih strank poslance sem oproso, naj zagovarjajo té predlog. Sam ministerski predsednik’ je žá: to i naša stranka z cele moči ka té predlog pride v fzakon i te de za vsikdar, mer zavolo carine na zaslüženo ali lastno zrnje Počakati morem zdaj1-zato, dokeč se to. pitanje ščista ne reši, tečas pa prosim naše delavce, naj mi zavüpajo.. Kak sam dozdáj tak bom tüdi Odzdaj z cele düše včitlo vse. ka se o jim odpüsti carina i pridejo i- do drügih svojih pravic.
KLEKL JOŽEF vp. pl. nar. poslanec.
Podpirajte Novine!
Znaš šteri list je najfalejši na sveti? Naše Novine. Koštajo samo 40 K. na leto. Štiri belice odaš ali liter vina ne spiješ, imaš je. Inda si za štiri belice dobo k večjemi 40 filerov. Novine so te pa te koštale dve koroni. Pa so jeli, kak si sam pravo, fal bilé. Glej zdaj so še falejše. Inda si pét koron dao za liter vina, za Novine pa si pravo ka so fal. Zdaj pa za staro dobro vino daš 66--80 K. pa še več, za Novine pa samo 40 K. Jeli ka so falejše kak inda? I ti tej naj falejših Novin ne bi meo? Za svojega branitela 40 K. ne bi voščo? Teško bi nam bilo to vervati.
Glasi.
Slovenska Krajina. 
Veselo, blaženo novo leto želemo vsem našim dragim naročnikom, poznancom, dobrotnikom i njihovim domačim. Vse Vas blagoslovi mali Jezušek z obema rokicama. Tevi rokici nosita boži neskončno veliki blagoslov. Te bodi vseh vas. Za novoletne i božične pozdrave i voščila pa sprimite od nas najtoplejšo zahvalo.            Uredništvo.
Starišje, so vaši Sinovje ali zetov-
je notri odrukivali? Ka ste njim dali na
pot? Peneze? Potrošijo je hitro. Dober tanač? Pozabijo ga na prvoj mujštri. Stalno more nikak mesto vas kre njih biti, ki de je čuvao i brano pa na dobro opominao. I té nekak je dober Bog na dvá načina: 1. po dobrom čtenji 2. po svetih mešah. Za naročnike naših listov se mnogo svetih meš slüži. Naročite Novine krščanski list svojim sinom, ka do delnicje svetih meš i ka de je dober krščanski düh naših listov čuvao pokvarjenosti i mlačnosti vu veri. Vojakom damo za 40 koron vse, Novine, M. List i kalendar. Naročite je vsem, ali več starišov vküp edne če so sinovje v ednom mesti vu vojaškoj slüžbi.
Za gladajočo rusko deco so nabrali g. Janez Szép učitelj v D. Lendavi v svojem IV. razredi 190 K., Adela Szép učiteljica pa v I. razredi 140 K.
Prošnja. V Soboti gimnazijo obiskavlje 125 dijakov, zvün 12 vsi domači. Večina teh nema potrebnih knjig, mnogi tüdi  nej obleke pa hrane. Za vse té skrbi „Odbor dijaške kuhinje v M. Soboti, gimnazija“. Na te naslov naj pošlje vsaki ki premore i z smilenosti kakši dar, da se more dijakom kaj razdeliti.
Vozni red na železnici D. Lendava— Čakovec. Iz Lendave idejo trije vlaki na dén v Čakovec: Zajtra ob 7 vüri, popoldne ob 1.20, i v noči ob 12 vüri. Pride v Lendavo ob 12 vüri poldne, ob 7. večer i ob ½12, v noči.
Prvi večer gospa večerjala...
Narodna.
Prvi večer gospa večerjala:
Edno ftico, jerebico,
To, to, gospocko ftico to.
Drügi večer gospa večerjala.
Dva goloba, edno ftico, jerebico, To, to, gospocka ftico to.
Tretji večer gospa večerjala:
Tri grlice, dva goloba,
Edne ftico, jerebico,
To, to, gospocko ftico to.
Štrti večer gospa večerjala:
Štiri rece, tri grlice,
Dva goloba itd.
Peti večer gospa večerjala:
Pét recakov, perotnjakov,
Štiri rece itd.
Šesti večer gospa večerjala:
Šest srnčič s srnčicami,
Pet recakov itd.
Sedmi večer gospa večerjala: Seden kravic s kravicami,
Šest srnčic itd.
Osmi večer gospa večerjala:
Osem turbic s turbicami.
Sedem kravic itd.
Deveti večer gospa večerjala:
Ka je mela, vse pojela,
Nazadnje pa po petli šla.
Osem turbic s turbicami, 
Sedem kravic s kravicami,
Šest srnčic s srnčicami,
Pet recakov, perotnjakov,
Štiri rece, tri grlice,
Dva goloba, edno ftico, jerebico,
To, to, gospocko ftico to.
Aldov šatringe žrtev praznovere.
Na Ravenskom je živela. Kisilakova Nana. Tam nakonci neke ravenske vesi v prelepoj mörskoj dolini se je zibala njena zibelka i jo je zibala tüdi svoje jedino dete, štero njoj je pa v mladosti mrlo. Bila je bogata i bogato se tüdi oženila. Sebi vreden par je najšla ne v tom smisli, da bi se ljübila, négo v tom, da sta oba bila skopa i nevoščena kak drügim tak i eden ovomi pa samomi sebi. Kakše čtenje jihva ne veselilo. — Brez toga sam grato bogat — je odgovoro navadno Ferko, —- brez toga se lejko žive. A kak on, tak je trdila tüdi Nana. V tom sta vsigdar edna bila: prgijščo prle trikrat poglednoti,
pa samo te dati vö en cvajar, kak po Ravenskom pravijo. I ár sta nikaj ne čtela i tak nej i znala od sveta, tem bole sta se držala starih šatring. Na fašenek sta slive i drügo drevje zobesila z stučki (kocen) ka de praj te bole rodilo. Gnoja sta njemi ne voščila dati, tüdi je ne z vapnom poštrihati, kak so to drügi delali, ki so se včili sadoreje. Okoli vüzma je cinguláši pár krajcarov porino Ferko za hoštije. Té njemi je te že dao tiste robovje, štero je pri rezanji više ostalo i štero niti dvorjenicje neso šteli pojesti. To robovje hoštij je neso domo i naleküvao včelam, ka do več gjarp i meda nosile. A bilo je vse zaman. Slabim trdjam cukra küpiti ne je voščo, ometeka za čistiti tüdi ne, kaptáre delati pa dajo samo norci —--si je zgučavao i potom je prišo tak daleč, ka je pripovao komaj telko medü, ka njemi je spékla Nanika na sveti post medene „idinjače“.
Na njivah sta pridniva bila. Delala sta kak živina i dobro navadno pripovala. A zadovoljniva nikdar nesta bila. Privoščila sta si kaj bolšega tüdi malogda. V časi tak skrivoma si je nametala v skledo kakše žličnjeke i je požirala samo na po zgrižene, da bi jo Ferko ne zadobišo. Ednok si je ednoga ravno v zobe djala, gda so se dveri na predkleti naglo odprle. V strahi da jo ne zadobiša mož, je hitro celi štrukl požrla. A té ne je meo nikše sile, pomali je šo dol po guti i davio Nano. Reč njoj je zbegnola, skozé so jo pobile i gda jo je mož pitao: zakaj jočeš — je odgovorila: malo tikvi smo letos páli pripovali.
(Dale)
1. januar 1922.
SLOVENSKE NOVINE
3
Novi vuk v ovčenoj obleki. Pazite da vas ne zgrabi i raztrga! Té novi vuk je eden liberalni list, šteri šče kmete zasébe pridobiti. Zové se „Naša vas“. Urednik toga lista je neki dr. Anton Novačan, ki je bio tajnik liberalno-samostojnoga ministra Puclja. A svadila sta se, i zavolo toga je odstopo Novačan od samostojne stranke i zdaj zača vödavati novi list „Naša vas,“ v šterom bláti svojo prvejšo stranko, nastavlja pa med Slovenci srbsko kmetsko stranko zvano „zemljoradničko“ stranko i že v prvoj številki toga lista napelava naše katoličansko i evangeličansko ljüdstvo, naj povrže vero svojih očakov i stopi v národno cerkev, kakše Kristuš nigdar ne nastavo. Popravici vabi vse kmete v srbsko pravoslavno cerkev. Što koli dobi do rok té veri i kmetskomi stani sovražni list, naj ga pošlje nazaj. Trebe samo gor zapisati: nazaj. Pa če večkrat ga li pošljejo, vseli tak napraviti. Ve že henjajo z pošiljanjom. Naši dobri možje tü na Dolinskom so tak napravili. Ravenčarje i Goričanci idite za njimi. Vsaki količkaj proti verski list ne püstite v hižo, ár vam zagifta düšo i celo drüžinsko življenje. Mamo hvala Bogi zadosta i dobre krščanske liste, samo té si naročite.
■ Posojilnica v Črensovcih sprejma od vsakoga, kje koli prebiva peneze na shrambo i dava intereša teliko kak vsaka drüga kasa, ali banka. Če pa što vzeme na posodo iz nje, dobi
penez na 7%. Tak si dužnik pri hrani pri 100 koronah 13 K. Indri plačüje 20% za posodov. To pa zato, ar pri kasi v Črensovcih se dela brezplačno. Ta posojilnica je popolnoma kmečka, uradniki v njej so sami domači kmeti, predsednik pa naš g. narodni poslanec, ki delajo brezplačne pri njej i tüdi drügi kmeti, samo tajniki i dnevni uradnik dobijo neko malo nagrado (šenk). To pá vse zato, naj se sirotam more dati za falej intereš na posodo. Dozdaj posojüje posojilnica zvün domače ešče törjanskoj i beltinskoj fari i občini Hotiza. Posojilnica stoji komaj poldrügo leto, pa je že više milijon koron penez dobila na intereš. Vö je pa posodila više dvemilioni. Edni prinesejo nazáj, drügi taki vö, zgübiti se penezi tü nemrejo, ár je tá posojilnica zdrüžena vsemi posojilnicami v Sloveniji, šterih je više tristo i majo do petsto milijonov koron vrednosti. Najlepša prilika ti je, da pokažeš ljübezen do svojega bližnjega, če vložiš peneze v to posojilnico, ár pri pomoreš siromaki i potrebnomi za falejši intereš, ti si pa nikaj ne kvaren.
Slovenska deca pomagaj ubogoj ruskoj deci pomagaj onim, ki trpijo po nedužnom lakoto i mraz. Stem i drügimi lepimi, genljivimi rečmi te poziva okrajnoga glavarstva šolski oddelek, slovensko dete šolar, šolarica da keliko premorejo tvoji stariši, darüješ na glad trpečo rusko deco. Celi svet se je geno i ide gladnim na pomoč. Več milijonov dece brez zadostnoga oblačila blodi po logaj, brlogaj, votlinaj, polji i si i išče živež, pa ne najde ga. Zato pa jih mira na sto i sto jezere. Ostane samo tisto, šteromi smilena srca prido na pomoč. Takše bodi tüdi ti slovensko dete! Smileni bodimo do naših i vseh sirot. Ki smilenost seja bo tüdi smilenost. žeo.
  D. Lendava. G. Dr. Gaber Mirko, sodnijski predstojnik, so premeščeni v Ljutomer. 28. dec. so nas povrgli. Cela Lendava žalüje za vrlin možom, ki je bio pravičen proti vsakomi i ki je zaveden bio svojega visokoga sodnijskoga poklica. Če smo kaj dobroga meli i še mamo v D. Lendavi, to je sodnijsko osobje, proti šterim smo še nigdar ne čüli žalne reči. Želemo g. Gaberju na novom mesti tüdi obilo sreče.
       Ivan Grobelnik, official pri sodniji, v D. Lendavi so pa odišli v Slovenski Gradec. Tüdi so bili i oni veren i dober uradnik, za šterim žalujejo ne samo njihovi kolegi, nego tüdi vsi lendavčarje. Obilo sreče na novom mesti!
      Tolvajija. Z Velke Polane so na sveto noč odegnali Žalig Marki neznani tolvaje dve kobili, vrednivi sta bite do 60 jezer koron. Kobile so bile gnane prek Lendave. V Lakoši so ešče pitali od ljüdi, ki so šli domo od polnočnice, či je še daleč D. Lendava. To ide vse prek granice na Vogrsko. To naši dični graničarje ne opazijo, nego kakše sirote, ki si kaj prinesejo, aja tiste že zadrobišajo.
Na Ivanci so priredila šolska deca na Štefanovo večer lepo igro, štero so obiskala tüdi Strehovska šolska deca pod vodstvom tamošnjega g. vučitela. G. vučiteli Benkoviči se zahvalimo, da se tak pridno trüdi za naš slovenski narod.
V Dobrovniki so vkradnoli Gross Samuejevomi hlapci iz Fokovec dol s kol 50 kil cukra.
Misijonski kalendar. Priporočamo prijatelom misijonov lepi kalendar, ki se zové: Marijin misijonski kalendar. Dobi i  naroči se v Misijonišči v Grobljah, pošta Domžale. Cena njemi je 3 dinare (12 K ) Prijatelje misijonov, naročite ga in širite ga med svojimi znanci!
K odaji je lepo, fino pohištvo za obednico i spalnico v M. Soboti pri dovici Imrey Jürja, bivšoj poštarici. Pohištvo neje fabrično delo.
Plemeniti dar. Dr. Némethy Vilko so ob priliki smrti svojega očeta törniškim siromakom 2000 koron darüvali. Bog pláti!
Némethy Ferenc, vpokojeni törniški notariuš so 21. decembra v 83. leti svoje starosti po krščanskom pobožno vmrli. Naj njim sveti vekivečna svetlost.
 Matjašovci. To je ena ves na najsevernejšoj meji našega Prekmurja. Ljüdje so siromaški, na vekše si na Vogrskom ali v N. Austriji iščejo krüh. Telko nemajo, da bi na svojem mogli živeti. Ali verni dobri in pridni lüdje. Ta mala ves, štera komaj čte 50 numer, si je že na novo naročila 16 Novin i M. Listov. Najvekša zahvala ide zato gorečemi dobromi fanti Zelko Franci, šteri je neutrüdlivo delao na to, da naše Novine naj kem več naročnikov dobijo. 220 K. so že naprej plačali za l. 1922. Prekmurski dečki i dekline nasledüjte ga!
Küzdoblanje. Tüdi malo mesto v trikoti med N. Austrijov, Magjarskov i našov Jugoslavijov. Mesto pripada k nam. Na enom griči ina lepo kapelico, štera sliši pod župnijo G. Lendava. V toj kapelici so meli g. kaplan Vinter iz G. Lendave božo slüžbo na sveto noč i na božič. Pri svetoj meši so lepo popevale domače dekle, štere so trüda nepoznajoči g. vučiteo Horvath Franc bogojanski rojenjak, navčili tak lepo popevati. Lüstvo njim izraža najsrčnejšo zahvalo za njihov trüd.
Država.
  Ministerska plača. Minister v našoj državi dobi dnevno 1880 koron, mesečno 56 jezero, 400 koron, na leto 680 jezero koron. Jeli ka tak „po siromaškom“ je mogoče z toga živeti? Če je pa tak srečen, ka je edno leto minister, dobi v celom svojem življenji brez vsega dela samo zato ka je minister bio, plačo državnoga svetnika (államtanácsos) to je visokoga uradnika
  plačo, po njegovoj smrti pa dobi njegova familija bogato penzijo. I zdaj ešče nekaj. Gda so si to plačo liberalni (demokratski) i samostojni ministri podignoli z radikali i muslimani sküpno so odredili, ka prej zavolo „siromaškoga ljüdstva“ ne plače podigavale. Jeli, siromaško ljüdstvo kak vas ljübijo! Zdaj pa ešče nekaj!  Z obema rokama lovi stari Pašič našo krščansko stranko i ponüja to bogato plačo dr. Korošci.
I on nešče te plače i nešče ministerstva cela stranka. Terhi so na tebi, ubogo ljüdstvo i nešče te obteršiti ešče bolje, nego znižati plače ministrom i tebe kem bole razbremeniti. Več ti ne bom pravo, nadale si sam lejko premišlavaš.
Davki (dače) po pokrajinah. Od nastavljanja Jugoslavije pa do 1. junija leta 1921. je plačano neposrednih dač v dinarah: Srbija i Črna Gora stodeset milijonov štiristodevetdesetdevet jezero štiristošestdesetštiri, dinarov (110,499.464.92 din.) Hrvatska i Slavonija devetdesetštirimiljone sedemstodevetdesetsedem jezero osemstoeden (94.797,801.73). Vojvodina sedemdesetmiljonov osemstopetdesetšest jezero štiristo dvajset (70,856.420.43) Bosna i Hercegovina šestdesettri miljone petstodvajsetisedem jezero stotresetitri (63,527.133.75). Dalmacija petmiljonov dvestopetdesetjezero petstoštirideset devet (5,250.549.26) dinarov.
Od taks leta 1920/21. Hrvatska i Slavonija petdeset miljonov sedemstodevetdeset jezero devetstosedemdeset dinarov (50,790.970.31). Vojvodina štiridesetpet miljonov štiristotreseti ena tristostridesettri dinare (45,431.343 32). Srbija i Črna Gora, dvajstitrimiljone petnajstjezero štiristoštiridesetsedem dinarov (23,015.447.36). Slovenija petnajstmiljonov dvestoosemdesetštiri jezero štiristoosemdesetpet dinarov (15,284,485.05) Bosna i Hercegovina edenajstmiljonov šeststosedemdesettri jezero sedemstošestdesetri dinare
(11,673.763.26). Dalmacija dvemiljoni osemstodevetdesetšest jezero devetstoštirinajst din. (2,896.914.20.
Od trošarine: Hrvatska i Slavonija šestdesetšest miljonov tristosedem jezero tristosedendesetštiri (66,307.374.24), Vojvodina štiridesetena miljon tristodeset jezero šestopetdesetdevet (41,310.689.97), Srbija i Črna Gora: tresetiena miljona devetstoosemidvajset jezero štiristodva (31,928.402.70) Slovenija: dvajsetidevet miljonov šeststotresetiena jezero petstopetdesetsedem (29,631.557.56), Bosna i Hercegovina: petnajst miljonov sedemstopetdesettri jezero osemdesetštiri (15,753.084.03), Dalmacija: petnajst miljonov tristotresotitri jezere dvestošestdesettri (15,333.263.31) dinarov.
Od pristojbin i taks. znamk 1921. Hrvatska i Slovenija: dvajsetiosem miljonov petstotreseti jezero petstodevetdesetri (28,530.594.24). Vojvodine: dvajsetpet miljonov tristodevetdesetena jezera dvejstodevet (25,391.209.60). Srbija i Črna Gora: šestnajst miljonov sedemstošestdesetosem jezero šeststošestdesetdevet (16,768.669. 51). Slovenije: deset miljonov stoštiridesetšest jezero osemstoosemnajset (10,146.818.38) Bosna Hercegovina: šest miljonov petstotrestiena (6,531. 523.77). Dalmacija: eden miljon devetstotresetisedem jezero osemstošest (1,937.866.31) dinarov. — Z teh podatkov je razvidno, zakaj želejo pokrajine prek Donave i Save autonomijo, med šterimi smo tüdi mi Slovenci. Iz srca radi pomagamo, ka se opüstošena Srbija na noge pomore, a penez naš pa le naj skoz naših rok ide v Belgrad, naj pomaga tam, a domače potreboča se pa ne smejo s tem v najmenjšoj meri zanemarjati. Brez autonomije pa je to nemogoče.
Svet. 
Naseljenost v europejskih državah. Najbole gosto je naseljena Rusija, za njov Nemčija z 60 milijon 837,71 prebivalci; Velika Britania (Angleško) ma z Irskov 45 mil. 221000, Italija 39 mil., Francija 38 .mil., Poljska 27 mil., Španjolska 20 mil., Rumunija 15 mil., Jugoslavija 14 mil., Cehoslovačka blüzi teliko, Madjarska okoli 7 milijonov, Belgija blüzi 8 mil., Nizozemska 7 mil., Austrija 6 mil., Portugalska ravnotak. Švedska blüzi 6 mil i Grčka ravnotak, Bolgarska blüzi pet, Švicarska 4 mil., Finska i Danska nad tri mil., Norveška blüzi tri, Estonija poldrügi milijon, Lotiška ravnoteliko, Albanija 800 jezero, Gdansko 33 jezero, Klajpede 14 jezero, z Türske, Litve i Ukrajine nemam podatkov.
	Pošta.
Š. M. Gaberje Prijeli. smo vaše vrstice. Zavolo
slüžbe ne oprostitve, mogoča je pa zavolo domačih razmer. Tisto ka ste predlagali posküsite, mi vas bomo podpirali. K. Dobrovnik. G. Bükovnica. S. Bogojina. Vaše pritožbe izročili višišoj oblasti. Če ne bi pomagalo, mo ešče više šli. P. Š. Vadarci. Do 1. aprila. Korovčarom. Od Cankovske posojilnice nam nišče nikaj ne glaso ali njoj tak ide glas v Novinah kak vsakoj drügoj. Zavolo toga ka smo mi ne njé vöpisali, nedo penezi zgübljeni. Glasi naj se notri kak drüga posojilnica ali kasa. Za vse stare kase delamo, da bi se mogle odpreti. Voditelstvo vaše kase vam je dužno na znanje dati, kak stoji reč ž njov. Bogastvo i poštenje voditela posojilnice odžene vsaki strah za zgübiček.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO	najbolje ■
blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore,  i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.            „ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 60 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.	
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja centrala 146. Hrovaško.
4
„SLOVENSKE NOVINE“
1. januar 1922.
K odaji je v Markiševci 15 plügov trávnikov.
Naténčnejše se zvedi v pisárni fiškáliša dr. Aleksandra VÁLYI v M. Soboti.
Srečno in veselo novo leto želita vsem odjemalcom in znancem,
ČEH in GÁSPÁR, trgovec v Murski Soboti.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE in nikla, srebra, tula in zlata i t. d. NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste.
Zahtevajte cenik s slikami od: tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Veselo i srečno novo leto žele vsem svojim küpcom
FRANC SERŠEN,
trgovec
v LJUTOMERI (Lotmerki)
Pozor, mlinarji!
Prvovrstna švicarska svilena mlinska sita (pajtelni), kakor tudi pristna volnena sita 24 in 32 cm. široka, priporoča trgovina
AVGUST ČADEZ, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 35. nasproti „Stare Tišlarjeve gostilne.“
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Naznanilo!
Vlüdno se naznanja p. n. občinstvu, trgovcem in kmetovalcem, da se je otvorila s 15. decembrom na glavni ulici v Dolnji Lendavi hš. št. 80.
Delniške glavnica
K 30,000.000 —
Čekovni račun št 12.620
Slovenska Banka
podružnica Dolnja Lendava
ki prevzema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge ter izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, eskomp in inkaso menic, izvršuje borzna naročila ter vsakovrstna nakazila v tu in inozemstva najbolje in najhitreje Vloge se izplačüjejo brez prehodne odpovedi in do vsake višine.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu, vključljivo Zedinjene države v Ameriki nem dajo možnost hitrega in cenega posredovanja ter se nadejamo, da se bode p. n. občinstvo v veliki meri posluževalo našega domačega zavoda.
Priporočamo se Vam
z odličnim spoštovanjem: 
Ravnateljstvo Slovenske banke
podružnica Dolnja Lendava.