126                                                                 Listek.
deželne kmetijske šole v Gorici. S 83 podobami. Založil in tiskal V. Dolenc v Trstu 1887, 8, 245 str. Cena 50 kr., s poštnim pošiljanjem 55 kr.; vezana knjiga stoji 70, oziroma 75 kr. — Slovenski ljudski učitelji doslej niso imeli nobene knjige, po kateri bi se jim bilo možno ravnati, poučujočim raznovrstne stroke kmetijstva v nadaljevalnih tečajih naše ljudske šole. Jako nam je ustregel g. Kramer, da je sestavil tako učno knjigo, ki more rabiti zajedno kot berilo po poljedelskih tečajih. Naravno, da, kakor druge šolske knjige niso izvirne, samostojno pisane, tako tudi ta ni potekla vsa iz peresa pisateljevega. G. Kramer je mnogo tvarine zajel iz Bleiweisove »Živinoreje«, iz Kuraltove »Sadjereje«, iz Erjavčevih »Škodljivih živalij«, iz Povšetovega »Umnega kmetovalca« i. t. d. Izdavate-ljeva zasluga pa je, da je vse raznovrstno gradivo praktično priredil, pregledno razvrstil ter nam tako podal knjigo, katere smo krvavo potrebovali. Rabila bode učiteljem našim kot vodilo in učilo in z njegovo pomočjo bode odslej pouk po naših nadaljevalnih šolah gotovo vspešnejši nego je bil doslej. Opozarjamo na to knjigo tudi šolska oblastva naša ter želimo, da z višjo dovolitvijo knjigo kmalu uvedo v poljedelske naše tečaje. Pisana je s posebnim ozirom na razmere po slovenskih deželah. Rokopis je pregledal in odobril velečestiti gospod c. kr. deželni šolski nadzornik A. Klodič vitez Sabladoski, v jezikovnem oziru pa knjigo popravil pokojni prof. Erjavec.
— -»Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega«, začel je z novim letom 1887 izhajati v ponovljeni obliki kot popolnoma samostojen list. Urednik mu je družbin tajnik Gustav Pire. Prvi list nam posebno ugaja, ker prinaša več korenito pisanih razprav in črtic, katere so spisali gg. tajnik Pire, vodja kmetijske šole na Grmu R. Dolenec, adjunkt V. Rohrmann i. dr. Vsak zavedni gospodar bi moral biti naročnik »Kmetovalca«, kateri se mora v svoji zdanji obliki glede" vsebine in glede* množine priobčenih člankov imenovati izvrsten gospoda rsk list. Naročnina mu je za vse leto samd 2 gld. in pošilja se ali uredništvu ali c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan vsakega meseca na celi poli.
Krilanove poezije. Pesmi prerano umrlega Josipa Pagliamzzija, znanega pod pesniškim imenom Krildna, izidejo še to leto v Hilarijanski tiskarni v Gorici v treh snopičih v lepi in ukusni zunanji opravi. Rokopise je pripravil za tisek svak ranjkega pesnika, deželni šolski nadzornik Anton vitez Klodič-Sabladoski. Prijatelji in poznavatelji ranjkega Pagliaruzzija težko pričakujejo te lepe zbirke. Cujemo, da je g. vitez Klodič naročil Krilanovim poezijam tudi lepe platnice.
Slovani v nemški književnosti. »Das Wissen der Gegenwart«, znani nemški zbornik, ki izhaja v Lipskem pri g. Frevtagu, v Pragi pa pri F. Tempskem, donaša za leto 1885—86. tudi opisovanje Rusije v dveh zvezkih od Friedr. Meverja von Waldeck pod imenom »Russland«. Pisatelj nam slika zemljo, ljudi, navade in običaje, državno in cerkveno upravo prav interesantno. Mnoge slike krasijo knjigo, ki nam kaže zopet, kako se zanimajo Nemci za to severno slovansko državo. — Dunajska »Neue illustrirte Zeitung« ocenjuje Dostojevskega roman »Raskolnikov« (ponemčenega od W. Henckla, založil W. Friedrich v Lipskem) in pravi med drugim: »Dostojevski je poseben človek, on pozna vse bolestne čute človeškega srca, kakor nobeden drug. Realist je kakor Zola, ali ima tudi — srce. Zola je anatom brez čuta, Dostojevski išče sicer jednako strogo, neusmiljeno zadnjega vzroka vsakega dogodka, ali konečno osveti grozne stvari s tolažilnim svitom; zato je tudi resničnejši kakor Zola, ki za barve nima očij.« — »Deutsche Rundschau«, katero izdaja Jul. Rodenberg, prinesla je v 13. letniku nemški prevod romana »Ivana Iljiča smrt« od grofa L. N. Tolstega in ocenjuje »Pisma Ivana Turgeneva«. Da se ozirajo Nemci tudi na rusko znanstvo kaže nam Jawein, ki je ponemčil Teplovega knjigo pod imenom:  »Die Schvvingungsknotentheorie der  chemisehen   Verbindungen.« Peterburg
Listek
127
1886, cena 3 marke. — V. P. Avenarius je izdal »Otročeskije gody Puškina«, životopis Puškinov s sliko. To delo se hvali kot najboljša študija o tem pesniku.
Rusinsko-nemški slovar. V Lvovu je prišel na svetlo rusinsko-nemški slovar, sestavljen od gimn. prof. Eugena Zelechovvskega (VIII in n 17 stranij vel. 8°). Deset let se je trudil pisatelj z nabiranjem gradiva, ali usoda mu ni bila naklonila veselja, da bi bil videl svoje delo dokončano in bi bil učakal tudi kaj sadu truda svojega. Že dne" 19. fe-bruvarija 1885. pokosila je smrt neutrudljivega delavca. Zato je uredil drugi del Sofron Niedzielskf. Ta slovar je toliko večje vrednosti, ker nam podaja živi rusinski jezik, nabran iz ust naroda samega, ker kaže vsaka beseda svoj naglas in se je posrečilo urediti tudi pravopis tako, da je pisana vsaka beseda glasovno tako, kakor jo izgovarja narod.
Srbska književnost. »Letopis Matice srpske« v Novem Sadu, knjiga 148. obseza Poslednji Brankoviči u istoriji i u narodnom pevanju. 1456—1502. Od Stojana Nova-kovica (Svršetak). — Gradja za medicinski! terminologij u. Sabrao dr. M. Jovanovič-Batut. (Nastavak). —• Vladislav, kralj tigarski, istorijska tragedija u 5 činova. Napisao Nikolo V. Djarič (Nastavak) — Slovenski knez. Pesma, od Vojislava. — Srpske narodne pripovijetke iz Gornje Krajine. Skupio ih Vladimir Krasič: Pop pod ključem. Zakletnik.— Književnost: Ocena Le Monnierovoga zemljevida Avstro-Ogerske po občevalnem jeziku, in S. M. Lozaniceve analize beogradskih i topčiderskih pijačih voda. — Izvodi iz zapisnika književnog odbora i odeljenja 1885. godine. — »Narodna biblijoteka brače Jovano-viča« izhaja že sedmo leto. Letos pridejo na svetlo zvezki 145—168. Izmed srbskih pisateljev pridejo na vrsto J. Stejic, J. Rajic, Lazar Lazarevič, Sterija, izmed drugih slovanskih pa Turgenev, Grudjinjevski, Bozdeh in tudi naš Jurčič, od neslovanskih pa Schiller in Goldoni. Naročnina za 24 zvezkov znaša samo 3 gld. 50 kr.
Društvo v spomin Mihaila Kačkovskega v Lvovu. Dne" 20. julija 1. 1802. porodil se je v selu Dubno v Lancutskem okraji rusinskemu svečeniku Alekseju Kačkov-skemu sin Mihail. Ko je dokončal mladi Kačkovski pravne študije v Lvovu, stopil je pri sodišči v cesarsko službo. Po štiridesetletnem službovanji po raznih mestih galiških je stopil 1872. leta meseca marcija z naslovom višjega deželnega sodnika v pokoj. Starec je mislil še uživati svojo prostost in odide na pot na Rusko in v Svedijo. Ali že dne" 8. avgusta leta 1872. vzame smrt najiskrenejšega narodnjaka rusinskega v Kron-stadtu   na Ruskem.
Od leta 1848. sem, ko so se bili predramili tudi Rusini, potegoval se je Mihail neumorno za i-azvitek pismenosti rusinske in prosveto in za blagostanje kmetskega ljudstva. Sam ni maral za veselice, niti oženil se ni, bil je skop proti sebi do skrajnosti, preživil je pa v svoji hiši mnogo sirot, podpiral uboge učence in vzpodbujal mlade Rusine, naj pišejo za svoj narod poučnih knjig. Ni bilo društva, namenjenega pouku narodovemu, kateremu ne bi bil pomagal. Pred šestindvajsetimi leti je osnoval v Lvovu večji rusinsk časopis  »Slovo«, kateri izhaja še dandanes.
Pa tudi v oporoki svoji ni pozabil naroda svojega, volil je vse premoženje, kakih 60.000 gld., naj bi služile obresti te glavnice na večne čase v podporo rusinske književnosti in prosvete.
Na spomin tega vrlega narodnjaka so osnovali gališki Rusini leta 1874. društvo pod njegovim imenom, katero izdaje vsak mesec po jediio knjižico zabavnega ali poučnega obsega. Do sedaj jih je izdanih 133 števil, katera se razpošiljajo udom brezplačno in se prodajajo narodu po nizki ceni od 10—36 kr. Te knjižice so pisane v pravem narodnem duhu in se širijo vsako leto bolj. Tiska se jih po 4000—4500 izvodov. Kako veselo napreduje društvo, kaže poročilo glavnemu zboru dne 28. avgusta (dne" 9. septembra) 1. 1886. v Brodah,   da   je   pristopilo   v  zadnjem   letu   341   novih   članov   in   da   ostaja   prebitka