Državni zbor. Seja 72. Goriški poslanec grof Pace se je odpovedal volitvi v centralno komisijo za vravnanje zemlj. davka. Pravda s poslancem Sch of felnom, ki ga je sodnija pred se klicala, je miruo iztekla, ker je zatoženec meseca okt. razglasil v ,,mesečniku za gozdarske zadeve" pismo, v kterem izreka, da ni on v volilnem shodu 9. jul. t. 1. žalil ministerskih uradnikov, češ, da so za posel nesposobni ia spaSeni, marveC so le novine krivo posnele nja govor. Vsled te izjave je pritožba nazaj vzeta. Predlog poslanca Roserja, da se zastarela osnova avstrijskih zastavnic razmeram časa primerno piedela, je bil sprejet in gospodarskemu odseku v pretres izročen. Nadaljuje se razgovor o delniški postavi. Zastraa časa, kedaj da se ima bilanca (pobot) izdelati in'predložiti (§. 185.), je obveljal odborov nacrt, da se bilanca sestavi nvsaj v prvih 6 mesecib" po preteklem prvem gospodarskem letu. Poslanec Neuwirth je predlagal, naj bi se vzelo namesto v 6 ,,vsaj v prvib 4 mesecib", da bi akcijonarjem ne bilo treba poldrugo leto čakati na pvvo bilanco, pa ni obveljalo. — Nasproti je pa obveljala Neuwirthu prememba določbe a) §. 185. da se namrec dividende (deleži) akcijonarjem le iz resničnega, ne pa iz domišljenega kapitala izplačujejo; vsled tega se mora tudi v bilanci povzeti stan premoženja, kakoišenje v resn i c i, ne pa po številkah, ki za čas sestavljene bilance resnične več niso. Drugi §§. so bili biez piemembe sprejeti. Določba §. 190, da odloči pri glasovanju v občnem zboru nadpolovična večina navzočih akcijonarjev, nče društvena pogodba kaj drugega De določuje, pri čemur je ostati", se je po dr. Heibstovem predlogu spremenila tako- le: ,,Na kolikor pa društvena pogodba večjestevilo k veljavnemu sklepanju v občnem zboru tirja, naj pri tern ostane". To ima odbor v novič pretresti in predložiti. Stvar je pa važna, kajti po prvotnih besedah §. bi se bile lahko raznim sleparijam vrata na stežaj odprla, ako bi n. pr. po društveni pogodbi pripuščeno bilo le majhno stevilo navzočih akcijonarjev. S ej a 73. je bila v mnogem oziru prav mikavna, ker je vlada s pomočjo skrajne desnice (federalistov) in skrajne levice proti središču opravilnih svetovalcev pri enem §. deluiške postave zmagala, potem ker je min. Stremayr na neko vprasanje odgovoril, iz odgovora pa slabo plačani duhovniki pozvedajo, da še bodo — dolgo čakali; slednjič ker je poslanec, dekan žl. Pflligel, miuistru pravosodja in liberalni stranki prav dobro zasolil. — Na vprašauje, zakaj da že v letošnjem drž. proračunu ni postavljen znesek, ki ga bodo župnije in samostani v cerkveni fond plačevali, je odgovoril min. Stremayr, da se to zato zgodilo ni, ker ni zadosti vedeti, koliko da naj vsaka župnija plačuje, ampak treba tudi določiti, koliko da še naj obdačencu za preužitek ostane, kar še pa dozdaj ni mogoče bilo dobčiti. Potem takera se še prav ne ve, koliko da se bo enim vzelo in koliko drugim dalo. — Kadav bo vse to določeno, potem sledi dodatek k proračunu pod donečim imenom: ,,obdačenje župnij" za leto 1875. Nadaljeval se je razgoror o delniški postavi. Najpred se je po odborovem nasv&tu zayrgel predlog Neuwirthov, da se §. 185. a) spremeni; toraj ostane prejŠDJa določba, da se deleži dele, kakor kaže bilanca dobiček, če tudi ni v vsem resničen. — Pri §. 191. si je odborova manjšina prisvojila proti večini določbo vladnega načita, ki je manjšini delničarjev na korist, ker določuje v 6. odstavku, da zamore manjšina delničarjev enega izmed sebe v nadgledno svetovalstvo spraviti, če je ta pri volitvi vsacega svetovalca posebe vsakokrat vsaj četrti del glasov dobil. V tem slučaju stopi on brez nove volitve na poslednje mesto svetovalcev. — Pri glasovanju po imenih je bil ta odstavek s 128 glasovi proti 93 sprejet. Nja praktična vrednost se kaže v tem, da bi, kakor je drž. pravdnik iu poslanee Lienbacher bistroumno razložil, manjšina delničarjev brez te določbe nikoli ne mogla poslužiti se pravic, ki jih ta postava podaje. Po §, 224. c) namreč smejo delničarji, ako znaša vrednost njih akcij 10. del društvenega premoženja, po izvoljenem pooblaščencu društvene knige pregledovati, ako poprej dokažejo, da strar ne gre v redu. Kako bi pa mogli to dokazati, če nemajo v nagledneru svetovalstvu moža, ki ima priliko, prepričati se o tem, kako da se gospodari. Pred lem sklepom je dekan Pflttgel, ki je tudi za to določbo glasoval, ministru pravosodja in liberalnemu poročevalcu z Bukovine v prav zasoljeni besedi pod nos dal. Ker je poročevalec akcijske postave iz začetka ongavil, da je vera v č u d e ž e tudi denaraega poloma kriva, češ, da so ljudje prevec lahkoverni bili, je dekan Pfltigel pokazal tiste, ki so ljudem pogum dajali, ki pa niso duhovniki bili, marveč vladni možje, ki so v zbornici predigovali o čudežih gospodarskega napredka v Avstriji, odkar imajo krmilo v rokab ustavaki. In ker je minister pravosodja g. dekana zasegal, da naj on s svujimi tovarši rajši za-to skrbi, da ne bodo ljudje več tako lahkoverni, mu je dekan odvrnil, daprosto ljudstvo, s kterim ima on s svojimi dahovskimi tovarši v cerkvi opraviti, ni bilo opeharjeno na borzi in pri bankah, nego le visoka in najvišja gospoda, toraj bi bil — pravi dekan — g. minister pravosodja prav za prav moral svojemu tovarišu, ministra nauka, naročiti, da se naj po visocih šolah uči, kako da se višji stanovi sleparij varujejo. Slednjic — pravi dekan šaljivo — se je g. miuister pravosodja tudi v tem zmotil, ker je botel njega — dekana — podučevati, kaj da je nja dolžnost, ko spadajo taki poduki po najnovejšem c. k. cerkvenem pravu v področje ministra za nauk in bogočastje. — Kar so iskali, so dobili. S e j a 74. Prvosednik naznani, da je poslanca žl. Agapsoviča mrtud na srcu zadel in je nagloma umrl. Stavljene so bile 3 interpelacije: Dr. Heilsberg-ova, ali ne bi kazalo, znesek za obravnavo v malenkostnih stvareh zvišati na 50. gld.; Čokova zastran železnice s Trbiža in od one strani z Vidma v Pentebo; dr. Rusova do ministra za nauk in bogočastje, kedaj da bo več lukinj v konfesionelnib zadevah zadelanih, ker manjka postave, kako vravnati kat. bogoslovske fakultete, kako izobiaževati kandidate duhovskega stanu, zastran cerkv. patronstva, upiave pri cerkvenem in župnijskem premoženju in osnovanja farnih srenj. — Vidi 86, da hočejo liberalci po vsej sili iz državnega zbora napraviti cerkveni zbor in najvišje sodišče za vse cerkvene zadeve. — V svojem in svojih tovarišev imenu podpera dr. Klepš predlog, da se staro-katoličanom ali bolje zastarelim katoličanom pravice ,,verske družbe" podelč, češ, da so ti odpadniki državi koristni, ker se borijo za svobodo države proti — Prusom? ne, ampak proli stranki — piavih katoličanov, ki častijo v papežu nezmotnega učenika vseh vernikov. Stvar se konfesionelnemu odboru v pretres izroči, toraj bomo še enkrat čuli in vidili; kako da se — otrobi vežejo. Potem se je delniška postava za nekoliko §§. naprej porinula, pri §. 206. a) pa zopet obtičala. Po nasvetu poslanca Gomperca se spremeni §. 192. tako, da se nadglednemu svfetu ne zagotovi naravnoč nagrada iz čistega preostanka, ampak v obče Ie po sklepu občnega zbora po preteklem prvem upravnem letu. — Drugi §§. govorijo o dolžnostih in odgovornosti nadglednih svetovalcev. Pri §. 204. obvelja prememba od poslanca Gomperca nasvetovana, da so namreč nadgledni svetovalci porok le za skodo, ki izvira iz namiSljene ali vnemarne zamude v zvrševanju njih dolžnosti, v tem ko jih je odborov načrt hotel odgovorne storiti s p 1 o h za vsako škodo, ki društvo zadene.