Posamezna Številka 40 vinarjev. Stev. 161 v LJonnoai. v aedeno, ane 2D. jdii]b 1919. Lelo XLV1L • SLOVENEC« velja H pošti m na strast Jngo- slavijo hi v LJaMJszl: sa oelo lelo aaproj.. I Ur— ■o pol lota „ .. m m Mrtteta 0 . . „ aj^- Xa loio—tro oololetao KW*— m Sobotna izdaja: sa Za oelo loto ..... K 15 -.... tO — SLOVENEC Inserati: Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje sa enkrat prostor) po K 1-20 uradni rasglasl . no K 1'80 Pri naročilo nad 10 objav popust. Najmanjši oglas 5 9/9 mm K V— i Poslano: Enostolpna petltvrsta K. 3-— Izliaja vaak dan lsvsemšl po-nedeljek ln dan po praznika, ob 5. uri »latraj. mr Dredalštvo Jo v Kopitarjevi allol Itov. 6/in. Rokopisi so ao vračajo; aotrasklraoa pisma so bo sprojoaiajo. 0re4n. telet štv. 80, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljobljanske št. 650 sa naročnino ln št 349 ia oglase, avetr. ia češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. ministra dr. KoroSec In Gostinčar odstopila. (Izvirno poročilo »Slovesen«.) Beigrad, 19. julija. Ministrski svet je včeraj dopoldne sejo, v kateri se je wflfl razgovor o korakih, ki bi jih bilo treba napraviti v slučaju politiške stavke socialnih demokratov za 20. in 21. julija. I Kakor znano, je ta stavka naperjena proti nastopu Jugoslavije in drugih držav proti boljSeviškim državam. Glede taktike in ^ Trn^"« nameravanih korakov je zastopal Ur. Korošec milejše stališče, dočim so ministrski predsednk Protič in drugi člani kabineta bili za najstrožje odredbe. Prišlo je do nesporazumljenja, vsjed katerega sta dr. Korošec in Gostinčar zapustila sejo ministrskega sveta. Tudi popoldanske seje parlamenta se nista udeležila. LDU. Beigrad, 19. julija. Danes se je pojavila ministrska kriza. Ministra dr. KoroSec in Gostinčar sta odstopila. LDU Beigrad, 19. julija. Kakor poročajo, ni iskati vzroka v demisiji ministrov dr. Korošca in Jos. Gostinčarja v zunanji politiki, temveč v stališču vlade z ozirom na napovedano socialistično stavko. O demisiji se bo razpravljalo jutri na seji ministrskega sveta. Politični krogi upajo, da se bo kriza povoljno rešila, ker imajo vsi politični krogi zaupanje v delo ministra dr. Ko-roSca. Zadnja trdnjava nemštua. V petek je prišla v slovenske roke zadnja trdnjava nemške propagande v Ljubljani: Kranjska hranilnica ima slovenskega predsednika, slovenski kuratorij ter slovensko večino v ravnateljstvu. S tem je končana doba kranjskega nemštva, ki je — dasi tako malenkostno po svoji številni moči, pa oprto na moč kapitala in na podporo državne oblasti — igralo v kranjski deželi rnalodane odločilno vlogo. Meseca novembra lanskega leta je z Vso državno osamosvojitvijo Slovencev padel en steber tega nemškega gospodstva : državna oblast je prešla v roke slovenskega ljudstva ter je nehala biti zaščitnik vsenemških stremljenj, katerih važen faktor je bilo nemštvo naše dežele. Jasno je bilo, da mora temu polomu slediti polom drugega stebra, in da moč nemškega kapitala ne bo mogla trajno klubovati živim zahtevam ljudstva. V petek je padla Kranjska hranilnica ter za vedno nehala biti oporišče vse-nemškemu mostu do Adrije preko teles slovanskega naroda. Ta zavod, ki je skoro sto let stal na Kranjskem v službi nemške misli, je danes v rokah slovenskih mož. Res je, da kranjska hranilnica ni bila ustanovljena za Nemce, in da so bili časi, ko bi se tedanji slovenski prvaki lahko bili polastili tega zavoda. Toda to se ni zgodilo, in tako je Kranjska hranilnica postala denarni reseivoar za nemško propagando. In najbolj žalostno pri tem je to. da je delala izključno s slovenskim de-m, d«narjem s'ovenskih sirot, sloven-služkinj, slovenskih cerkvenih ustanov, ker je uživala od vlade privilegij pu-pilamo varnega zavoda. Mnogo kulturnih naprav in dobrodelnih zavodov se ima dežela Kranjska zahvaliti Kranjski hranilnici, a vse to je stalo pod firmo nemštva in kot miloščina slovenskim beračem, vkljub temu, da so rdvno ti berači — Slovenci držali zavod. Ljubl;anska realka je bila ustanovljena od Kranjske hranilnice, ustanovljena za Nemce, kjer so Slovence trpeli kot goste, in od koder se je med mladino širil vsenemški duh. Kazina, shajališče in družabno središče ljubljanskega nemštva, je vživalo podporo od hranilnice, da je lažje vršila svojo bojno nalogo proti Slovencem. Nemško gledišče v Ljubljani je bilo ustanovljeno z novci tega zavoda. Z bornimi prihranki revnih slovenskih služkini, hlapcev in dekel, z denarjem slovenskih sirot so živele v Ljubljani nemške subret-ke ter v družbi nemških oficirjev tvorile tisto ogabno sliko nadutega nemštva, ki smo je morali gledati ves čas do novembra lanskega leta. Vsako svilnato krilo in vsak koketen klobuk na glavah teh nem-ših dam je bil kupljen z denarjem slovenskih revežev, *>-Taši ubogi hiralci, siromaki so uži vali v hiralnici nemške »Kranjske hranil-~*ce« bedno miloščino kot tujci, gospoda darili so jim Nemci, čeprav so bili zidovi hiralr.ice ravno tako plačani s slovenskim denarjem ko zadnji gumb na gosposkem fraku nemškega nadzornika teh zavodov. Sedaj je vsega tega krneč. Hranilnica je prešla v slovenske roke, in zato pozdravljamo ta dogodek, ki bo kmalu postal lc zgodovina. Mi se bomo še spominjali tistih časov, a naši potomci skoro verjeti ne bodo več mogli, kako so tla-čanili slovenski očetje tujemu rodu in tujemu kapitalu ua rodnih tleh. Jože Stabej: Orlovsko bratstuo. V petek 18. t. m. ponoči se je vrnilo odposlanstvo Orlovske Zveze iz Čehoslovaške republike v Ljubljano. Bilo je šlo na Velehrad, da prisostvuje tam slavnostim čehoslovaškega Orla in cirilo-metodijski akademiji čehoslovškega katoliškega ljudstva. — Pot, ki jo je nastopilo odposlanstvo je bila za Slovence, kakor za katoliške Jugoslovane sploh, velepomembna. Orlovska Zveza je bila prva, ki je po razsulu Avstrije odposlala oficielno svoje zastopnike med čehoslovaški narod in s tem dokazala, da se niso vezi med Jugoslovani in Čehoslovaki niti najmanj zrahljale, bodisi tudi, da je diplomatska politika drugačna. Njeno bivanje med čehoslovaškim ljudstvom je potrdilo iznova staro bratsko zvezo, kakor jo želi ljudstvo jugoslovansko in čehoslovaško. Popisati vse, kar se je v teh dneh godilo tam, kjer se je deputacija mudila, je malo da ne nemogoče. V odlomkih bom sicer to poskušal, a zavedam se, da bo slika precej nepopolna. Niti doživetje samo ne more vsega tega prav izraziti, ker objem duha je silnejši. Čehoslovaško katoliško ljudstvo je praznovalo letos prvikrat svobodno praznik sv. apostolov Cirila in Metoda v središču vseslovenske ideje na starodavnem Velehradu. V dveh dneh se je mudilo tam nič manj ko sto tisoč ljudi, a prizori, ki so se odigravali, so nepopisni. Vele-hradske slavnosti 5. in 6. julija 1919 so pokazale kako silna je moč krščanske vere in da te sile niti svobodomiselno nasilje in protiagitacija ne more omajati. A ne samo tol Proti Velehradu, ki je središče slovanske cirilo-metodijske ideje, se obračajo tudi Slovani, ki niso katoličani. Srca vseh Slovanov se najdejo tam v objemu in v srčni želji čimprejšnje združitve. Zato pa je tudi stara avstro-madžarska vlada obračala na Velehrad veliko pozornost in skušala z vsemi sredstvi doseči, da bi se Velehrad vsakemu Slovanu kolikor mogoče odtujil. Vendar danes je stvar ravno nasprotna. Velehrad postaja gonilna sila združitve Slovanstva v ideji cirilo-metodej-ski. Čuva in brani pa ga globokoveren in pošten Slovak, ki pazi nanj kakor na pun-čico svojega očesa. Poleg malo da nc vseh čehoslovaških katoliških organizacij je imel letos 5. in 6. julija tudi čehoslovaški Orel na Velehrad svoj zlet in javno telovadbo. Kakor brate je odposlal katoliški Sokol iz Amerike na to prireditev dva člana, Orlovska Zveza iz Ljubljane osemčlensko deputacijo in fran- coska katoliška organizacija enega zastopnika. Orlovstvo se v čehoslovaški republiki dobro razvija, kakor obenem krščanski preporod. Biti pa čehoslovaški Orel se pravi biti junak. Svobodomiselni čehoslovaški Sokol dela na vso moč, da bi Orla zatrl in ne sramuje se pri tem uporabljati najnekulturnejših sredstev. Svoboda organizacije in neprisiljenega združevanja mu je neznana, Orla hoče ubiti s terorjem. A kljub vsemu temu raste čehoslovaški Orel dan na dan, tako da šteje že zdaj z članicami in višjim naraščajem 24.000 članov in vedno se priglašajo novi odseki, posebno iz osvobojenega Slovaškega. Po kratkem času reorganizacije je nastopilo pri telovadbi na Velehradu 230 telovadcev, 240 Orlic-telovadkinj, 300 naraščaja telovadcev dečkov in deklic, a to samo z najbližjih krajev. Orel je v življu čehoslovaškega katoliškega ljudstva važen činitelj in postaja vedno važnejši. Za njegov prospeh skrbi vse katoliško časopisje brez izjeme in vsa oficijelna in neoficijelna katoliška javnost. Pri nas doma dozdaj še tega prav nič ne opažamo ali pa prav malo. Gotovo pa je, da se mora v tem pre-okreniti naše mnenje na boljše. Orlovstvo mora postati moč, ki ne bo mogel nihče preko nje. Orel mora biti nosilec nravnega prerojenja in srčne vzgoje narodove; kakor kulturna čistilnica, ki izmetava pleve in neklena zrna; vzgojitelj polnomočnih značajev, Čehoslovaški in slovenski Orel sta sklenila zvezo za zmago krščanske kulture v družini, v socialnem življenju in v mednarodnih odnošaji h. Sosebno v mednarodnih odnošajih mora prodreti zavest, d a smo narodi ena družina. Središče krš.čanske svetovne družine pa je papež. Sklenila'sta se v boju in delu za čim-bližjo strnitev vsega slovanstva in za zbli-žanje ver v ideji cirilo-metodijski. Svoj namen pa bosta dosegla s pravim verskim življenjem, z utrjevanjem telesa, z vzgojo duha in srca in neokrnjene discipline. Poživljenje čehoslovaškega Orla na Velehradu je obenem prerojenje slovenskega Orla. Zdaj ne bo več počitka! V silnem poietu se mora dvigniti nad vso jugoslovansko zemljo in kjerkoli je krščanska misel med nami, bo moral biti tudi njen čuvaj Orel. Njegovo delo je boj za krščansko kuiturno svobodo in za vscslovansko osamosvojitev ter bratstvo vseh narodov. Oriovstvo je poslanstvo novega človeka, novega rodu, duševno plemstvo prihodnosti. i v LISTEK, Zdravilo. Spisal Rudyard Kipling. Prevel Georges. f Kadar ti uide ta povodec in opžtni konopec, ne lovi s palico, ampak z ovsom. Pendžalski pregovor. Po poroki pride reakcija, včasih večja, včasih manjša, toda prej pride ali slej, in oba zakonca jo morata preboleti, če hočeta do konca življenja plavati po toku. Pri Cusack-Bremmilovih se taka reakcija ni pojavila do tretjega leta po poroki. Bremmila je bilo težko držati tudi v najboljših časih. Vendar jc bil dober mož, dokler ni umrl otrok. Mrs. Bremmil se je oblekla v črno, hujšala in žalovala, kakor da bi bilo vesoljstvu dno izpadlo. Morda bi jo moral Bremmil tolažiti. Mislim, da je to tudi poskusil. Toda čimbolj jo je tolažil, tembolj se je Mrs. Bremmil žalostila, in tembolj sc je čutil Bremmil neudobno. Istina je bila, da sta oba potrebovala toničnega zdravila. In dobila sta ga. Mrs. Bremmil se zdaj lahko smeja, toda takrat stvar ni bila smešna zanjo. Na obzorju se je pokazala namreč Mrs. Hauksbce, in kjer je bila ona, je bilo gotovo kaj narobe. V Simli jc imela pridevek »hudournik«. Samo kar jaz vem. je zaslužila to ime petkrat. Bila jc majhna, brunetna, tenka, rajši suha ženska z velikimi, živahnimi, vijolčnomodrimi očmi in z najl:ubeznivejšimi manirami na svetu. Njeno ime je bilo treba samo omeniti popoldne pri čaju, in vse ženske so vstale in so jo — no — blagoslavljale ne. Bila je umna in duhovita, dovtipna, živa in iskra bolj nego večina njenih vrstnic. Toda bila je škratec, poln zlobnosti in malopridnosti. Vendar pa je znala biti fina tudi napram svojemu lastnemu spolu. Toda to je druga povest. Po otrokovi smrti in po splošnih nevšečnostih, nastalih radi tega, je Bremmil večkrat ušel od doma, in Mrs. Hauksbee ga je anektirala. Ona ni imela zabave v tem, da bi svoje ujetnike skrivala. Anektirala ga je javno in je gledala, da javnost to vidi. On je jezdaril ž njo, izprehajal se z njo, pri piknikih bil z njo, jedel in j?il z njo pri Pelitiju, dokler ljudje niso začeli vihati obrvi in vzklikati: »Sramota!« Mrs. Bremmil je ostajala doma, preobračala oblekce umrlega otroka in plakala v prazno zibel ter se ni brigala za nič drugega. Toda okoli osem dragih prijateljic ji je razložilo položaj na dolgo in na široko za slučaj, da ne bi razumela jedra. Mrs. Bremmil jih je mirno poslušala in sc jim zahvalila za uslugo. Ona ni bila sicer tako razumna kakor Mrs. Hauksbee, neumna pa tudi ne. Začela jc preudarjati sama pri sebi in ni povedala Bremmilu ničesar, kar je slišala. To si je treba zapomniti. Besede in solze še pri nobenem možu niso nič zalegle. Kadar je bil Bremmil doma, kar pa ni bilo dostikrat, je bil bolj ljubezniv nego ponavadi — in to ga je izdajalo. Bil je posili ljubeznjiv, deloma da bi ute-šil svojo vest, deloma da bi potolažil Mrs. Bremmil. Ponesrečilo se mu je oboje. Zgodilo se je, da »je bilo službujočemu pribočniku njiju ekscelenc lorda in lady Lytton naročeno, povabiti Mr. in Mrs. Bremmil na dan 26. julija ob 9.30 zvečer v Peterhoff.« »Ples« je stalo v levem kotu spodaj. »Jaz ne morem iti,« pravi Mrs. Bremmil, »je še prezgodaj po naši ubogi Flo-rici,.. toda tebe naj to ne ovira, Tom.« Tu je ona mislila, kar je rekla, in Bremmil je odgovoril, da pojde, samo da se pokaže, toda kar je on rekel, ni bilo res, in Mrs. Bremmil jc to vedela. Slutila je — ženska slutnja jc večkrat sigurnejša nego moška gotovost —, da je že izprva mislil iti, in sicer z Mrs. Hauksbee. Začela je premišljati in uspeh njenega premišljevanja je bil, da je spomin na mrtvega otroka precej manj vi eden nego ljubezen živega moža. Napravila si je načrt in napela vse sile, da ga izvrši. V tej uri ji je postalo očito, da pozna Toma Bremmila skozi in skozi in po tem spoznanju je ravnala. »Tom,« ie rekla. »26, zvečer bom obedovala pri Longnioresovih. Ti jej rajši v klubu.« To je prihranilo Bremmilu izgovor, kako bi se odtegnil in obedoval z Mrs. Hauksbee, in bil je hvaležen; obenem pa se je čutil majhnega in nizkotnega — in to je bilo zdravo, Ob petih je pohajala, na izprehod. Okoli polšestih je prišla velika z usnjem prevlečena košara od Phelpsa za Mrs. Bremmil. Bila je ženska, ki se je znala oblačiti. In ni si zastonj ves teden belila glave, kako mora biti obleka ukrojena, zarobljena, podložena, položena in nabrana (ali kakor se že vse to pravi]. Bila je sijajna obleka — polužalna. Jaz je ne znam popisati. Toda bila je to, kar »The Queen« imenuje »a creation« — ustvor, ki udari človeka naravnost v čelo in mu vzame sapo. Mrs. Bremmil ni imela dosti srčnosti izvršiti, česar se je lotila, toda ko se je površno pogledala v veliko zrcalo, je z zadoščenjem spoznala, da ni bila še nikdar v življenju tako lepa. Bila je visoka plavolaska in kadar je hotela, se je nosila veličastno. Po obedu pri Longmoresovih, je šla na ples — sicer malo pozno in je naletela na Bremmila z Mrs. Hauksbee na roki. To ji jc pognalo rdečico v lica in ko so se gnetli okoli nje, proseč jo za ples, je bila veličastna. Oddala je vse plese razun treh in te je pustila prazne. Mrs. Hauksbee je ujela enkrat njen pogled in spoznala ic, da ie med nijma vojna — zaresna Slovenski in jugoslovanski katoliški javnosti pa bodi povedano, da j c delo z a Orla častno in ne bo dolgo, ko bo čutil marsikateri onih, ki ne bo v orlovski organizaciji, nujno potrebo, da sc ji priključi čim tesneje. Orlovstvo je zdrava korenina in zato bo prospevalo vsepovsod med katoliškim ljudstvom. Zdrav duh v zdravem telesu v boju za krščansko kulturo in pravičnost nc bo opešal. Rastel bo in zmagoval. Bratje, vsi v naše kolo! Na zdar! Zdaf Buh! Darovi iz Hmerlhe. Nekako v začetku decembra lanskega leta je začela med ameriškimi Jugoslovani in v prvi vrsti med ameriškimi Slovenci, posebna akcija, ki ima namen, pomagati svojcem v domovini, ki jih je pripravila svetovna vojska v največjo bedo in pomanjkanje. V »Glasalu kranjske slovenske katoliške iednotc« od 4. dccem-bra lanskega leta beremo oklic, ki poziva ameriške Slovence z Gregorčičevimi besedami: Odpri srce, odpri roke! da se odzovejo temu plemenitemu namenu. V tem oklicu opisuje strašno draginjo in pomanjkanje v naših krajih in poudarja, da je zdaj prišel čas, ko po štirih letih lahko izkažejo svojcem v domovini svojo skrb in ljubezen s tem, da jim pošljejo darov kot plačilo za trpljenje, ki so ga morali prestati, da so dosegli ošvobojcnje svoje domovine. Kot posnemamo iz navedenega »Glasila K. S. K. J.«, je izmed 200.000 ameriških Slovencev začel rojak g. Vladimir Predovič edini in prvi to akcijo, ki je potoval na razne kraje, da je vzbudil s svojim neumornim delom med Slovenci zanimanje za to plemenito delo. Narodni vojni svet amerikanskega rdečega križa v Washingtonu je sklepal žc dne 2. decembra o tem, kako bi poslali obleko in druge darove v Jugoslavijo. To ie bil začetek akcijc. G. Predovič je storil pri ameriški vladi potrebne korake, da dobi posebno ladjo, ki popelje nabrano bla- to v domovino, Oficielno pa je stopilo ruštvo Relief v življenje dne 12. januarja letos. Osnovalo se je iz 17 jugoslovanskih narodnih jednot. Predsednik tega društva je major Francis Jager, ki ima mnogo zaslug za to akcijo. G. Jager je duhovnik in profesor na neki univerzi v Minnesoti in je bil med vojsko z rdečim križem dvakrat v Srbiji. Akcija je napredovala silno lepo. Mnogoštevilni rojaki v Ameriki so se spomnili svojcev v domovini z lepimi darovi, ki so jih poslali s posebno misijo v domovino. Ti misiji predseduje že zgoraj omenjeni, za to plemenito misel toliko zaslužni g. Vladimir Predovič, ki je tajnik društva Jugoslov. Relief. Spremljati so ga morali še trije drugi namreč Peter Mladineo, ki je Hrvat, Jožef Sitar, ki je Slovenec, ter Jurij Trazivuk, ki je rodom Srb,- Italijani so delali ostalim trem sitnosti, daM so ameriški državljani, tako da niso inogli zapustiti Njujorka obenem s Predovičem, ki se je odpeljal z blagom na ladji »Argentina« iz Niujorka dne 11. junija. Koj ko so prišli na morje, bi jih bila kmalu zadela huda nesreča. »Argentina«, ki ima 360") ladijskih ton, je trčila v drugo ladjo z 2900 tonami in jo je potopila: moštvo so rešili. Ladja je seveda zaradi tega trpela in zato je dospel g. Predovič v Trst šele po 22. dneh odhoda iz Njujorka. Med tem pa sta prišla po drugi strani že g. Sitar in g. Mladineo, ki sta bila dobila dovoljenje, le g. Trazivuk še ni prišel za drugimi. Samo po sebi umljivo je, da so delali Lahi v Trstu g. Predoviču vsakovrstne za- preke, dokler ni prepeljal blago s pomočjo dveh amerikanskih oficirjev v Ljubljano. Lc blago, namenjeno za Dalmacijo, je poslal i g. Mladineom na ladji iz Trsta v Split. Vsega skupaj so pripeljali iz Amerike 1774 zabojev. V Ljubljano )ih je prišlo 1513, od teh jc pa namenjenih 342 zabojev za hrvaške kraje, za slovensko zemljo pa je namenjenih 1013 naslovljenih zabojev, 158 zabojev ni odresiranih. Ti vsebujejo čevlje, platno, mast in drugo blago in se bodo razdelili med jugoslovanske kraje na štiri dele, blago se bo razdelilo med ubožne sloje. Zaboji so polovični in celi po svoji velikosti in vsebujejo najrazličnejše blago; tehtajo do 400 ameriških funtov in čez ter se cenijo po 4 do 5000 kron današnje vrednosti. Vrednost vsega toga blaga znaša nekaj čez 300X00 dolarjev, to je nekako 13 milijonov kron. Bi! serr. v skladišču Balkan, kjer urejajo pošiljatev, da sc bo oddaja blaga na posamezne naslove izvršila v najlepšem redu. Lepo je videti dolge stene zabojev, urejenih po posameznih krajih, naslovljenih kakor pisma. Na dolgi poti in pri gostem prekladanju se niti en zaboj ni izgubil. Največ zabojev odpade na Dolenjsko, zelo mnogo tudi na Ljubljano in okolico. Več zabojev so poslali narodno zavedni ameriški Slovenci in Slovenke na Narodno vlado in mestni magistrat. Precej jc zastopana tudi Primorska in naši zasedeni kraji. Ti zaboji bodo morali seveda čakati, da sc razmere urede. Tri vagone zabojev bodo poslali v Zagreb in dalje na Hrvatsko v spremstvu gg. Eme-sta Prosena, Josipa A. Kraljiča in Nika Tržopa. Tudi g. Predovič se bo podal pozneje v Zagreb, da bo šlo pod njegovim nadzorstvom blago na pristojna mesta. Občinstvo moramo opozoriti, da nc bo nepotrebnih vprašanj, da bo vsakdo, ki je prejel od svojcev v Ameriki kako pošiljatev, obveščen na posebni dopisnici od misije Jugoslov-Keliefa v Ljubljani, na podlagi katere bi sprejel potem blago. Misija ima od društva nalog, da dostavi blago naslovljencem popolnoma brezplačno. Vse prevozne stroške do Ljubljane jc plačalo društvo samo. Da predočimo veliko požrtvovalnost članov te misije, moramo omeniti, da ne bodo zahtevali nobenega plačila za svoj trud. Plačilo jim je plemenito delo samo. Mislimo, da govorimo v imenu vseh onih, ki so dobili po zaslugi teh darove iz Amerike, da jim izrečemo tu javno svojo odkrito hvaležnost in zahvalo, posebno g. Vladimirju Predoviču kot predsedniku misije in zaščitniku te velike misli, kakor tudi g. Jožefu Sitarju, ki ima kot predsednik zgoraj omenjene »S. katoliške Jednote«, ki šteje 18.000 članov med ameriškimi Slovenci v Čikagu obile zasluge. Omeniti moramo tudi med drugimi blagajnika društva Jugoslov-Reliefa g. dr. Ante Biankinija. Vsem, ki so na ta aH oni način pripomogli do te velikodušne akcije, ki je marsikateri družini olajšala vojno bedo, naša najprisrčnejša zahvala! Veseli nas, ko vidimo, Itako slovensko srce ne pozabi svoje domovine. Želimo samo, da kmalu pozdravimo naše rojake, vračajoče se v svobodno Jugoslavijo; najdragocenejši darovi bi nam bili. nsstuo. LDU Beograd, 19. julija. Današnje sejo narodnega predstavništva otvarja predsednik dr. Pavlovič ob 16.45. Po raznih interpelacijah se preide na dnevni red. Razprava o poroti. Prvo točko dnevnega reda tvori pre-j tres izprememb in dopolnitev zakonskega načrta o poroti, in siccr v podrobnostih. Poročevalec dr. Poščič čita člen za členom' iri omeni, da se je odsek bavil tudi s predlogi in zahtevami dr. Nježiča in Marjanoviča, toda sc z njimi nc more popolnoma strinjali. Sklenil jc tedaj, da sc sprejme redakcija ministra za pravosodje. Glavni cili je vsekakor, da se podvržejo narodnim sodiščem oni zločinci, ki so služili za vojne sovražniku Srbije. Zato priporoča, da sc sprejme predlog ministra za pravosodje, V debato posežeta poslanec Marjanovič (demokratska Zajednica) in minister zc pravosodje dr, TrifkovJč, ki pravi, da sc v načelu strinja s tem zakonom in jc prepričan, da bc ščitil javno moralo in da bodo kaznovani zločini, ki so bili izvršeni zoper državo in narod. Tajni« čita nato člen za členom, ki se sprejmejo. Zakon o moratoriju. Preide sc na drugo točko dnevnega reda, na čitanje zakonskega predloga o iz-premembah in dopolnitvah zakona o moratoriju. Poročevalec dr. Miladinovič pravi, da jc odsek vzel v pretres predlog poslanca Timotijeviča in ga izpopolnil, dasi nc popolnoma v soglasju s Timotijeviče-vim predlogom. Poročevalec čita nato člen za členom, ki se po vrsti sprejmejo. — Podpredsednik dr. Ribar odredi kratek odmor. Seja se nadaljuje ob 18.40 in se preide takoj na poimensko glasovanje. Od 144 navzočih poslancev glasuje 142 za, dva pa proti. S tem jc dnevni red izčrpan. Podpredsednik zaključi seji ob 19.15 in določi drugo na 4. avgusta ob štirinajstih z dnev-nm redom 1. razdelitev v sekcije, 2. pretres zakonskega načrta davku na vojne dobičke. ilarodno predsfau-nišfuo odgodeno. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. julija. 1919. »Narodno predstavništvo« ima nepričakovan odmor. Zadnje dni se jc po po-vratku ministrov iz Pariza govorilo, da bomo rešili še zakon o davku na vojne dobičke in o narodni banki ter dobili za počitniško »zabavo« Kramarjevo volilno reformo. Naenkrat se je vse zasukalo. Glede zakona o skupni emisijski banki naše valute so nastale težkoče. Posebej je »Narodni klub« po svojih zastopnikih — Pa-velič in Šurmin — izjavil, da rabi za strokovno premotrivanje obeh problemov časa, da se temeljito posvetuje s strokovnjaki. Načelniki klubov in vlada so končno sklenili, da jc danes še seja, kjer se bo glasovalo o zakonu o poroti in o moratoriju za srbsko ozemlje, potem pa nastopi 14 dnevna pavza. Čisto gotovo je, da se ta čas nc bpdo posvetovali lc finančni strokovnjaki, temveč da bomo imeli tudi politična posvetovanja, ki nam prineso male, ako ne znatne izpremem.be na ministrskih klopeh. Negotovo je, ali poseže Protič, ki jc pod se-dajnimi okolnostmi edini možni voditelj kabineta po veliki ali mali rekonstrukciji svojega ne ravno maloštevilnega ministrskega zbora. Mala rekonstrukcija bi značila sprejem »Narodnega kluba« v vlado z neznatnimi izpremembami. Radikalci po svoji večinj pa hočejo veliko preosnovo kabineta in iz njihovega parlamentarnega dela sc vidi, da imajo posebej oni iz Vojvodine na piki Poljaka in Pribičeviča. »Jugoslovanski klub« ima pri teh političnih kombinacijah in aferah prav lahko stališče: klubov in strankin program je znan, naša notranja konsolidarnost tudi in tako bo uveljavljal naš načelnik tudi naše stališče, ako sc bodo reševala ta vprašanja. II Zagreb! Dne 3. avgusta se udeležimo blagoslavljala zastave »Hrvatske delavske zveze«. Brezdvomno je to praznik hrvatskega krščanskega delavca. Z ljubeznijo! sc oziramo na naše brate, ko jih vidimo, kako se trudijo, da bi tudi v svojem naro» du napravili vzoren red, da bi pomirili razburjene duhove, ki ovirajo vsako delo, ki vodi k napredku in procvitu. Dolžnost naša jc, da jih v tem boju tudi podpiramo, da jih bodrimo k nadaljnjemu delu in oh' ^nem uvedemo pri njih pravo organizai cijo. Razume sc, da se to ne da napraviti kar v enem dnevu. Napraviti se bo pa da* lo. Ko so bili oni meseca junija v naši sre-t dini, smo videli, da nas občudujejo. Danes nas vabijo, naj pohitimo mednje, da nami vrnejo prijaznost, katero so oni vživali med slovenskim narodom. Mi gremo, da-siravno v malem številu. Vabimo pa vse one, ki sočustvujejo z brati Hrvati, da se nam pridružijo. Žal jim ne bode. Ob tej priliki se lahko mnogo naučijo in mnogoi vidijo, kat jim bode vedno koristilo. Če sc prijavi zadostno število vdela* žencev, dobimo znižane vozne cene po železnici. Iz Ljubljane gremo v soboto dne 2. avgusta zvečer ob 6. uri, v Zagreb' pridemo krog desete ure. Prenočišča in obed se pravočasno oskrbe. Vrnemo se v, nedeljo zvečer ali ponedeljek zjutraj« Obračamo se na Ljubljančane in Ljubljan* čanke naj ne zamudijo te prilike. Na8e skupine naj nam hitro javijo, kdo in kolika se jih vdeleži slavja v Zagrebu, da vkre-nemo vse potrebno. Prijave sprejema dol 23. t. m. »Jugoslovanska Strokovna Zve* za«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Razna poroClla. Rešitev reškega vprašanja. LDU Trst, 18. julija. Glasom »Ga*-zette di Venezia« piše ena izmed tolikih službenih vladnih agcncij: »Po informacijah iz zanesljivih virov, rešitev reškega vprašanja, ki jo predlagajo zavezne in pri-« družene vlade, obstoji v tem, da se iz Rev ke in okolice ustanovi popolnoma samostojna in neodvisna država v mednarodnih, vojaških, zakonodajnih, finančnih in administrativnih vprašanjih. Pristanišče bi bilo svobodno. Čc se ta predlog sprejme, bi bila Italija pripravljena, da da Jugoslaviji nekatere konccsije v Dalmaciji. 0 razsežnosti reške države, o nje stiku z italijansko politično mejo in o razsežnosti italijanskih popustitev v Dalmaciji se sedaj vrše pogajanja. Dolžnostni izvodi tiskovin. LDU Beograd, 18. julija. Ministrski svet je sklenil, da imajo poslati vse tiskarne v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od vseh tiskanih stvari v roku desetih dni pristojni policijski oblasti po tri izvode za narodno knjižnico kot osrednjo ustanovo vse kraljevine, nadalje po en izvod vseučilišču v Zagrebu in po en izvod Iicejski knjižnici v Ljubljani. Od vsakega periodičnega časopisa se ima poslati pO en izvod ministrstvu za notranja dela. Izvodi za narodno biblioteko imajo biti ti- vojna. Mrs. Hauksbee jc stopila kot sla-bejša v boj, ker je ustrahovala Bremmila malo preveč, in ji jc začel zamerjati. Poleg tega pa on še nikoli ni videl svoje žene tako krasne. Strmel je vanjo od vhodov, strmci je vanjo s hodnikov, kadar je prišla mimo s svojim plesalcem, in čimbolj jc strmel, tembolj je bil prevzet. Komaj je mogel verjeti, da je to žena z rdečimi očmi in v črni platneni obleki, ki je pri zajtrku jajca močila s solzami. Mrs. Hauksbee se je trudila kar najbolj, da bi ga motila, toda po dveh plesih »e šel preko sobe in poprosil svojo ženo ta ples. »Bojim se, da ste prišli prepozno, Mister Bremmil,« jc rekla z mežikajočimi očmi. Nato jc prosil lepo za en ples, in z veliko milostjo mu je dovolila peti valček. K sreči jc bila št. 5 na njegovem vsporedu prazna. Plesala sta in nastalo je lahno šepetanje po dvorani. Bremmil je imel nekak pojem, da njegova žena zna plesati, a nikdar ni vedel, da pleše tako božanstveno. Ko sta doplesala ta valček, je prosil za drugega — kot milost, nc kot pravico, in Mrs. Bremmil je r^kla: »Pokaži mi svoj vspored, dragi!'- Pokazal ga jc tako, kakor izroči poreden šolarček prepovedane sladkarije učitelju. Bilo je 'epo število »H-jev« na njem, poleg tega »H« pri večerji. Mrs. Bremmil ni rekla ničesar, a smeiala sc je zaničljivo. pre- črtala s svinčnikom št. 7 in 9 — dva »H« — in mu vrnila list, zapisavši navrh svoje ime, — laskavico, ki sta jo rabila samo ona in njen soprog. Nato mu je požugala s prstom in rekla smeje sc: »O ti nespametni, neumni fant.« Mrs. Hauksbee je to slišala in čutila — kakor je pozneje priznala — da je propadla. Bremmil je sprejel 7 in 9 hvaležno. Plesala sta 7 in sedela med 9 v malem šotoru. Kaj je rekel Bremmil in kaj je storila Mrs. Bremmil, ne briga nikogar. Ko je godba zaigrala »The Roast Beef of Old England«, sta prišla na verando, in Bremmil se je začel ozirati po >dandy-ju * svoje žene (v tistih časih še ni bilo »ruckshaw« *, dočim je šla ona v garderobo. Mrs. Hauksbee je prišla k njemu in rekla: »Mislim, da me popeljete k večerji, Mr. Bremmil, ne?« Bremmil jc postal rdeč in rekel v vidni zadregi: E, hm, jaz spremim svojo ženo domov, Mrs. Hauksbee. Mislim, da se nisva razumela.« Ker jc bil moškega spola, je govoril kakor bi bila samo Mrs. Hauksbee odgovorna zato. Mrs. Bremmil je prišla iz garderobe * Dandy = iz močnega blaga napravljena rogozniva, privezana na bambusovi palici, ki jo nosita dva moža ali več. Notri se lahko leži ali pa po strani sedi. * Jinrickshaw je neosedejen voziček, ki ga dva kulija vlečeta, triie pa oorivajo. v plašču iz labudje kožuhovinc in belim »oblakom« okoli glave. Obraz ji je žarel in po vsi pravici. Dvojica je odšla skupaj v temo, in Bremmil jc jahol tik »Dandvja«. Potem mi je rekla Mrs. Hauksbee •— pri luči je izgledala nekoliko uvela in utrujena —: »Verjemite mi, da najneum-nejša ženska lahko vlada najpametnejšega moža, toda zelo pametna ženska mora biti, da vlada norca.« Nato sva šla k večerji. Franica Bezlaj — učiteljica. O slovenski abecedi za sBepce po BraiSfiu. Braillovo pisavo za slepce jc opazoval skoroda vže vsak, ki sc zanima za slepce. Znano je, da je pikčasta vzvišena pisava stvorjena po izumitelju Braillu za Francoze. To pisavo so si prikrojili za svoje abecede vsi drugi narodi Evrope, ki imajo že svoje zavode za slepce. Po njihovem vzgledu so činili i slovenski učitelji iri vzgojitelji, ki so se bavili s poučevanjem slovenskih slepcev, Slovenci imamo slovensko abeccdo? Da, imamo jo, ki pa do sedai ni brezhibna! Tri črke slovenske abecede bo treba v pikčasti vzvišeni pisavi brezpogojno popraviti. Te so: »č, š« in»ž«. Neprimerno ic pisati v slepčevi pisavi slo- venski »č« kot nemški »ei« in slovenski »š« kot nemški »sch« ter slovenski »ž« zamenjati z nemškim dvoglasnikom »ss/:. K tej pripombi pritegnem lastno izkušnjo. Ko sem namreč za mojega večletnega praktiriranja na zavodu za slepce v »OdilieiV-Blindein-lnstitutu« v Gradcu na Štajerskem poučevala v posebnih urah i slovensko slepo mladež v materinščini, so se mi predložile slovenske čitanke v Braillovi abecedi, v kateri je stal naš »č, š« in »ž« kot nemški »ei, sch« in »ss«. Tem znakom nisem mogla biti tedaj naklonjena in jim nisem še dants, kajti moji bivši slepi učenci §o bili preveč navajeni brati in v Kleinovi pisavi tiskati nemški ei kot »ei«, nemški sch kot: »sch« ter nemški: »ss« kot dvoglasnik: »ss«. Obtičala jim jc napol izgovorjena slovenska beseda na jeziku, če je stai v nji zmotlji-vec. To jc bilo mučno i za slepce. Tedaj sem si izmislila — po mojih mislih — boljših znakov; evo jih: 4 14 1 124 4 1356 • • • • . ® • • Za pisanje »č, ž« ter »š« se bosta rabila dva stolpca, a to nič ne de, da imamo lo s tem originale; drugačna neovrgljiva znamenja za te tri črke bo Dač težko naitL skani na boljšem papirju. Za narodno knjižnico se morajo oddati tudi vse prepovedane tiskovine. Železniški komisarijati. LDU. Belgrad, 19. julija. Izgotovljen je ukaz, s katerim se imenuje dvajset začasnih železniških komisarjev in njihovih pomočnikov. Komisarijati bodo nastanjeni v Zagrebu, Bakru, Subotici, Sarajevu, Koprivnici, Slavenskem Brodu, Vršcu, Ze-munu, Deboju, Sunji, Ogulinu in v Novem Sadu. Zveza med Jugoslavijo, Češko, Poljsko in Rumunijo. LDU. Nauen, 18. julija. (Brezžično.) Češki poslanec Svozil živahno zagovarja v praškem listu »Češke Slovo« načrt Take Jonesca, da se ustanovi vzhodna zveza med Rumunsko, Poljsko, Jugoslavijo in Čehoslovaško, ki bi se ji eventualno priključila tudi Ogrska, ker se ne more računati, da bosta Nemčija in Nemška Avstrija trajno ločeni. Poiitlžne oovice. -f- Poverjeništvo za agrarno reiormo. Iz seje deželne vlade: Z ozirom na ponavljano polemiko v dnevnem časopisju, kon-statira predsednik iz zapisnikov vladnih sej, da dr. Lukan ni bil nikdar s strani deželne vlade predlagan za poverjenika za agrarno reformo. -(- Bogoskrunski vandalizem liberalcev in socialistov na Češkem. — Praški »Lid« poroča: V poslednji dobi nc mine dan, da bi nam ne javili slučaja vladajočega protiverskega fanatizma, ki sc spodtika nad popolnoma neznatnimi sobami sv. Janeza ter Marijinimi kapclicami, ki nočejo največjemu brezvercu ničesar, vendar morajo s poti in biti odstranjene. Na ta način se demonstrira protikatoliško ruvanje neizobraženih slojev naroda, ki se priglaša k liberalizmu ali socialističnemu bloku. To herojstvo časa, to je omejenost duha in znamenje nizke nravne stopnje. Ta nova lajiška morala bo imela žalostno delo, da bo tem nevednežem in duševnim revežem vcepila vsaj toliko kulture, da bodo vedeli, kaj zahteva prava ljudska kultura. Zadnji protiverski vandalizem se je pripetil na sohi sv. Janeza Nepomuka v Libni, ki je stal v zaprtem parku pred magistratno ekspozituro. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vrgli soho s podstavka in jo razbili. Na kraju dejanja se je našla vrv, s katero so soho prevrnili. + Shod zaupnikov strank »Narodnega kluba«. Dne 16. t. m. so imeli zaupniki strank »Narodnega kluba« shod v Zagrebu, na katerem so bile sprejete resolucije, ki med drugim protestirajo proti okupaciji našega ozemlja. V resolucijah se nadalje izraža mnenje, da more do ureditve države SHS priti samo, ako sc bo upoštevala volja naroda, ki hoče živeti na temelju popolne ravnopravnosti hrvatskega plemena s srbskim in slovenskim, ravnopravnosti konfesij, pravne in socialne enakosti ter demokratskega načela, po katerem naj narod suvereno odločuje v vseh vprašanjih državnega življenja. Zahteva se, naj narod sam odločuje po svojih zastopnikih v parlamentu, kakor tudi v samoupravnem življenju dežele, okrožij, okrajev in občin. Nadalje zahtevajo resolucije, naj se obdrže deželne samouprave, kakor so bile v času našega narodnega ujedinjenja, in da se iz-vrše le izpremembe, ki jih smatrajo vse stranke za nujno potrebne. Protestirajo proti notranji politiki vlade, ki je uvedla policijsko vladavino, ki se ne ozira na zakone niti na človečnost, ker se državljani vsled svojega političnega prepričanja na stotine zapirajo po več mescev brez sodnega postopanja, med tem ko se drugi stavljajo pod policijsko nadzorstvo, internirajo in batinajo ter izganjajo iz države, med tem ko oblasti ne posvečajo dovolj pažnje zavarovanju sodnijske neodvisnosti in dopuščajo vpliv javnega mnenja na potek sodnih razprav. Protestirajo proti omejevanju tiskovne svobode in ker se upravni aparat uporablja za organiziranje takozvane »državotvorne« stranke. Na absolutistični način sc izdajajo naredbe, ki izpreminjajo zakone. Izvozničarstvo je v polnem teku. Korupcija se čim dalje bolj širi ter prehaja tudi na politične voditelje, med tem ko se ni ničesar odločnega storilo za ureditev gospodarskih, prometnih in finančnih razmer, tako da vlada v dosedanjih poizkusih agrarne reforme, v rešitvi valutnega vprašanja ter poslovanju in varnosti prometa popolni kaos. V svrho konsolidiranja razmer v državi in zaradi priprav za volitve v konstituanto pooblaščajo zaupniki strank »Narodnega kluba« svoje poslance, da skušajo združili vse hrvatske politične skupine za rešitev glavnih vprašanj narodnega in državnega življenja, v katerih je treba, da delajo skupno z onimi srbskimi in slovenskimi strankami, ki streme za tem, da naj bo naša država skupen dom vsem trem plemenom na temelju svobode, ravnopravnosti in bratstva. — Beležimo! ~ Preiskovalna komisija na Reki. Kakor poroča »Tempš«, bo mednarodni preiskovalni komisiji na Reki predsedoval angleški ali pa amerikanski zastopnik. -f- Usoda Rusije. Iz Toulona javljajo »Tempsu«: Ruska diplomatska misija generala Denjikina in v imenu Kolčaka jc prišla v Toulon, od koder bo šla dalje v Pariz. V komisiji so general Dragomirov, Beratov, Astrov, Pamin, grofica Pamina, osem častnikov in dva kozaka. Ta misija bo skušala dobili odločilne sklepe o usodi Rusije. -f- Slavlje zmage * Parizu ni poteklo brez incidentov. Pariški listi pišejo, da je ob priliki slavlja zmage poskusilo dvesto anarhistov organizirati svojo posebno manifestacijo. Poskusili so se združiti, da bi korakali po mestu z rudečimi zastavami. Policija jih je razkropila ter nekaj aretirala, + Nova balkanska zveza? »Temps« poroča z Dunaja, da se vršijo med jugoslovansko, bolgarsko in grško vlado pogajanja o osnovanju nove balkanske 1 ge na gospodarski podlagi. Dnorice, — Seja načelstva K, T. D. bo v četrtek dne 24. julija 1919 ob pol 4. uri popoldne. — Promocija. Jutri dopoldne ob tri-čelrt na 11 bo v veliki slavnostni dvorani dunajskega -vseučilišča proglašena doktorjem filozofije gdč. Melita Pivec, članica >Danice«. Naše iskrene častitke! — Prošnja na slavno občinstvo. Slov. kat. nar. dijaštvo priredi kot zaključek manifestacijskemu zborovanju velik, ko-merz dne 9. avg. t. 1. in da bo mogoče pokriti vse režijske stroške, prosimo si. ob-čnstvo, da daruje v ta namen dobitke za srečolov. Darila naj se pošiljajo na »Pripravljalni odbor«, Ljubliana, Ljudski dom. To ve vsak, ki pozna stenografijo za slepce po Bral'!u Izvajam nadalje; Pisava »č, š« in »ž« po mojem predlogu — je bolj podobna pisanju teh črk pri vidcih. Razloček obstoja le v tem, da stavijo vidci strešico nad c, s, z šele ro svršitvi črke, dočim jo mora slepec napraviti preje, predno napiše doli?VG črko. Zakaj pa naj bi pisali i »š« po svoje? Nen?yki Braillov »sch« t. j, 156 9 • . O obstoja pravcato iz treh črk: s, c, h; take črke pa slovenska abeceda .»dcev nc pozna. Samoobscbi je jasno, da trebamo pravilne in popolne slovenske abecede i za naše slepe rojake. Tako predlagam svoje tri originalne črke za pisanje »č, š« in »ž« t. j. • O • ffl • • • • • • • • 4 1 4 ■ • 4 234 • • • • • • • • 4 1356 a b c č d . e © • o e . ® 9 9 ® 9 • • 9 . • • • • • • • • A • • B • • C • e č • • • • D e f g h i j • • • 9 9 9 o • • e • o • 9 e> . 9 9 • 3 o « C 9 9 9 • t E F G H I J k 1 , m n 0 P • • • • • o • • • • • • • • • • . • • • • . e . • • • • O • K L M N O P r s š t u • • • 9 . © • 9 • o • • n • © . • • m • • • • • . 9 . • • > • • 9 • R S J • T U v z ž • • 9 • • • o • • • • • • • . 6 • • • • • • • ® - V Z ž vsem onim v pretres, ki se zanimajo za slepce. Sledi slovenska pikčasta vzvišena abeceda po Braillu z mojimi originali; Pustimo nemški »ei«, »sch« in »ss« za tuje besede. (Pisarna se nahaja I. nadstropje, soba pevskega društva »Ljubljane« in je odprta vsak dan 9. — ID. dopoldne). Spominjajte se naraščaja narodove inteligence! — Pripravljalni odbor, — Vsi tov. bogoslovci, ki se bodo udeležili počitniškega zborovanja S. D. Z., naj pošljejo svoje naslove do 25. julija na »Pripravljalni odbor«, Ljubljana, Ljudski dom. — Stanko Repnik, bogoslovec. — Korespondenca za slov. dij. zvezo naj se za dobo počitnic naslavlja na osrd. tajnika (med. Tinja Jemcc, Klopce, Dol pri Ljubljani), ali pa na predsednika (cand. phil. Josip Kovač, št. Janž na Dolenjskem.) Zadevo tehnične režije za ljubljansko zborovanje rešuje pripravljalni odbor v Ljubljani, kakor je bilo že oglašeno. — Gospodje in tovariši, ki žele stvarno sodelovati v debati na zborovanju in oni, ki imajo stvarne predloge, naj te prijavijo osrednjemu predsedniku vsaj do 1. avgusta. Smeri, v katerih se bodo referati in sekcije gibale, so itak že naznačene, te-mata in referentje se bodo špecljelneje oglasila v par dneh. Želeti bi bilo, d a s e priglasi čim več k o r e f o r e n t o v. — Odbor. — Gorenjska podružnica Slov. Dij. Zveze priredi 26. julija ob 9. uri dopoldne v dvorani »Ljudskega doma« v Radovljici svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Predavanje. 2, Poročilo odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Za obed, ki bo istotam, je preskrbljeno, ravnotako tudi za brezplačno prenočišče za tovariše iz kamniškega okraja in vse, ki zvečer ne morejo iti več domov. Vse tov. akademike, bogoslovce in abiturijenle pa prosim, da mi po eni dopisnici javijo, čc bodo prišli, da bom vedel natančno število udeležencev, kar mi jc potrebno zaradi naročitve kosila. Naslov: Gorenja Sava pri Kranju. — M. Bitcnc, stud. phil., t. č. tajnik. — Kranjska hranilnica. V petek popoldne sc ic vršil izredni občni ?bor Kranjske hranilnice« v prisotnosti vladnega zastopnika g. dvornega svetnika Kremen-ška. Za društvenega predsednika je bil izvoljen tovarnar g. Dragotin Hribar, v ravnateljstvo gg. prelat K a 1 a n, ravnatelj »Jugoslovanske tiskarne« Kar! Č e č, sodni svetnik Anton Na gode, trgovec Ivan V o v k, poverjenik za pravosodje dr. Vladimir R a v n i h a r, sodni nadsvetnik .Josip II a u f { c n, zasebnik Anton Luckmann in dr. Anton vitez Schoppcl, za kura-torje gg. Fran K a r p c , župan v Mostah, Avgust Zaje, računski svetnik v Ljubljani, Josip Breznik, profesor v Ljubljani in Albin P r c p e 1 u h , vodja urada za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Kot novi člani co bili sprejeti: Dragotin Hribar, tovarnar, Fran Karpc, posestnik v Mostah, Avgust Zaje, računski svetnik, prelat Andrej Kalan, ravnatelj »Jugoslovanske tiskarne« Karel Čcč, Alojzij Sušnik, trgovec na Zaloški cesti, Ivan Ogrin, stavbenik na Grubarjevcm nabrežju, dr. Fran Dolšak, zdravnik, dr. Fran Kržan, komisar Čekovnega urada, Jernej Kopač, svečar, Ivan Podboj, trgovec, Konrad Texter, župnik v Višnji gori, Josip Zurc, gostilničar v Kan-diji, Ivan Kumer, posestnik v Kranju, Fran Cerar, tovarnar v Domžalah, Andrej Mc-jač, posestnik v Komendi, dr. Mirko Božič, odvetniški kandidat, Josip Burgcr, posestnik v Gabrijelah, Mihael Iskra, posestnik v Hlcbcah, Janez Krivic, .tovarniški delavec na Jesenicah, Ivan Pire, sodar v Št. Vidu pri Ljubljani, dr. Ivan Jenko, pri-marij, Anton Nagode, dež. sod. svetnik, | Josip Breznik, profesor, dr. Josip l.avren-čič, odvetnik, Josip Turk, posestnik, Ivan Vovk, trgovec, Ferdo Acceto, stavbenik, Ljudevit Mlakar, železniški poduradnik, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, Josip Matjan, posestnik v Vižmarjih, Ivan Bricelj ml., posestnik v Štepanji vasi, Ivan Grad, posestnik v Beričevem, Miha Tomšič, tovarnar na Vrhniki, Josip Lapajnc, učitelj v Cerkljah, Ferdo Tomazin, posestnik v Šmartnem pri Litiji, Ivan Taufer, trgovcc v Zagorju na Savi, Ivan Pucelj, posestnik v Velikih Laščah, Anton Meden, posestnik v Begunjah pri Cirknici, Albin Prcpeluli, vodja urada za socijalno skrbstvo in Anton Kristan, državni poslanec. S tem jc prešla »Kranjska hranilnica« v slovenske roke. — Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedeljo, 20. julija 1919 ob pol 4. popoldne v Društvenem domu. Spored: 1. F. Kmoch: »Za slovanskim praporjem , koračnica, godba. 2. A. Nedved: »Pozdravljam le, gorenjska stran< , mešani zbor. 3. F. Ferjan-čič: »Rožmarin«, 4 glasen ženski zbor s sopran- in alt-solo. 4. Iv. pl. Zaje: »Hrvatski dom«, potpuri, godba. 5. A. Foerster, op. 24: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij« za mešani, moški, ženski zbor in samospeve s sprevljeva-njem klavirja. 6. Govor. 7. »I.umpacij Va-gabund«. Burka s petjem v 3 dejanjih. Iz posebne prijaznosti sodeluje Domžalska godba. Vstopnina: Sedeži I. vrste in na balkonu 3 K, II. vrste 2 K, stojišče 1 K. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Vič. Kakor iz škafa je lilo v soboto opoldne in kar ni hotelo jenjati. Tretja ura sc je žc približevala in ž njo prihod prevzv. gospoda škofa v našo župnijo delit našim malim zakrament svete birme. V strahu in upu smo zrli proti nebu, je Ii sc bo vendar zvedrilo. In res, nebo se nas je usmililo. V najlepšem vremenu sc pripelje okoli tretje ure prevzv. g. škof s svojim spremstvom pred novo šolo, kjer je bila pri lepo okrašenem slavolok u zbrana župnija s svojimi organizacijami. Po pozdravu župnikovem je gospod župan A. Knez nagovoril prevzvišenega ter sc mu v imenu občine zahvalil za njegov energičen nastop za osvoboditev Slovenije. Za njim so po vrsti pozdravili prevzvišenega vladiko zastopniki tukajšnjih organizacij: Kat. slov. izobr. društva, konference sv. Antona, tretjega reda, Orla, dekl. Mar. družbe, šolarice in šolarji. Nad vse lep je bi! med mnogobrojno množico nastop brhkih Orlov in šol. orlovskega naraščaja, ki so svojega prevzvišenega ljubitelja spremljali v cerkev. Zvečer ob 8. uri se jc zbrala zop'ct velika množica pred župniščem, da pozdravi prevzvišenega. Cerkveni pevci so mu v luči raznobojnih Iampijončkov zapeli tri primerne pesmi. G. A. Mchlc se je pa v vznesenih besedah v imenu cele tukajšnje organizacije še enkrat poklonil in prosil presvitlega blagoslova katoliškim organizacijam tudi za bodoče. Župna cerkev je bila z vcnci tako lepo ozaljšana, d'n še nikoli tako. Glavna zahvala za to grd luk. dekliški Marijini družbi. BirmanCev jc bilo 269. Boterce v narodnih nošah ffjr'razni novodobni dragoceni obleki so pričale, da se že dobi blago za obleko, in da se že bližajo boljši časi! Cel dan je bilo lepo vreme, kakor smo želeli. Za pojjorelce v Zagrndcu. Za pogoreke vasi Zagradec, občina Slivnica se dovoli 50.000 K kot podpora za prvo silo. Prehranjevalni urad izvede samostojno podporno akcijo. — Kmečka zveza v Mostah vabi vse posestnike in najemnike polja v nedeljo, dne 20. julija ob 5. uri popoldne k Trčku ->pod Lipo«« na pogovor radi varstva polja. — Jugoslovanski vojni ujetniki iz bojev za osvoboditev Korotana — ki so do zadnjega stali na svojih mestih in se niso umaknili pred sovražno premočjo, pri čemur so padli v goria polno ujetništvo — še vedno čakajo na svojo osvoboditev! Zavrženi so v deželi premaganega sovražnika in sužnji njegovi so, sinovi zmagovat c domovine — ona naj jih že reši!! Fantje, med njimi mnogo težko ranjenih, ginejo v mrčesu, lakote in domotožja in tudi smrt posega mecl nje... Delil sem z njimi bedno ujetniško usodo, a posrečilo se mi jc vreči raz sebe suženske okove in ko sem dosegel domovino, smatram za svojo dolžnost, da sedaj javno in nujno prosim merodajno mesto, da izvede čimpreje potrebne korake na skorajšnji povratek trpinčenih ujetnikov. Makso Peterlin, nadporočnik. — Mladika in dijaški dom v Ptuju. V » .Mladiki « dobe stanovanje, hrano, vestno nadzorstvo in vsakovrstno izobrazbo učenke gospodinjske šole, dekliške trgovske šole in dekliške meščanske šole, katere šole so vse v istem poslopju, ter hospitant-ke gimnazije. Dijaški dom sprejema gimnazijec in učence 1.«razreda nove deške meščanske šole. Oba zavoda sta v javni mestni upravi pod vodstvom prvovrstnih pedagoških strokovnjakov. Kdor želi natančnejših podatkov, naj si naroči tozadevni prospekt od vodstva »Mladike« oziroma •Dijaškega doma v Ptuju. — Defravdacija. Milan Jovanovič, kape lan II. razreda pri vojni blagajnici belgrajske posadke je dne 9. t. m. s ključi omenjene blagajnicc pobegnil. Na podlagi izdane tiralice pa so ga v Skoplju prijeli. Pri njem so našli Sc 42.000 dinarjev. S tem denarjem jc nameraval pobegniti v Grčijo. Omenjeno svoto so mu zaplenili in jo izročili finančni upravi, njega pa vojaški oblasti v iKidaljnjc postopanje. — Obvestilo. Svojim cenj odjemalcem na debelo in na drobno uljudno naznanjam. da ostane Irgovina od 20. t. m do 20. avgusta t. 1. zaradi nakupa novega blaga in počitnic trg. osobja zaprta. — Vaso Petričič nasl. J. Samec. 2 UubSianske novice. lj Poziv vsem hišnim posestnikom in uradom. Podpisani odbor poživlja vse hišne posestnike in urade, da za časa navzočnosti gostov »Kluba Bcogradskih Matu-ranata< razobesijo zastave. — Sprejemni odbor. lj Prihod srbskih maturantov v Ljubljano. Snočnii sprejem mladih srbskih gostov, ki so prišli v našo sredo, sc jc razvil v pravo manifestacijo za srbski narod. Tako lepega in tako prisrčnega sprejema Ljubljana še ni doživela. Mlade goste je pričakala na kolodvoru velika množica ljudstva, posebno šolska mladina. Ko se je prikazal vlak, je zaigrala godba naše himno: -Naprej zastave slave!« Med viharnimi živio klici na Srbe je pripeljal z zelenjem in zastavicami okrašen vlak na kolodvor. Živijo klicev na oba naroda.ni hotelo biti konca; med igrajočo godbo so odmevali neprestano. Na kolodvoru so pričakali maturante med drugimi tudi polkovnik Vukasovič, major Andrcjka, prof. dr. Korun, dr. Triller in dr. Zarnik ter mnogo drugih odličnih gospodov. Ko jc prvo navdušenje poleglo, so dijaki izstopili in sc uredili ter šli skozi kolodvorsko poslopje s svojo zastavo na čelu in mnogimi zastavicami v sprevodu na prosto, kjer jih jc že pričakala godba, ki jc igrala priljubljene slovanske skladbe in mnogoštevilna množica, ki je pozdravila prihajajoče z zopetnimi burnimi klici in jih ob-sula s cvetjem. Nato je govoril dr. Triller, ki jc pozdravil došle goste v imenu ljubljanskega mesta. Za njim jc povzel besedo prof. dr. Korun, ki je v svojem govoru posebno naglašal lepoto naših krajev. Zadnji slovenski govornik je bil neki dijak, ki je svoje tovariše prisrčno pozdravil v imenu slovenske dijaške mladine. Govorilo je tudi več Srbov, ki so bili pozdravljeni z burnimi živijo-klici. Nato je krenil sprevod z godbo na čelu po Dunajski cesti do glavne pošte. Povsod ob cestah jc stala množica in je burno pozdravljala sprevod, klicala jim z oken dobrodošlico. Hiše so bile okrašene z zastavami, okna pa z zastavicami. Sprevod jc krenil končno pred Narodni dom. Ljudstvo jih je spremljalo do zadnjega in jim je prirejalo prisrčne ovacije. Želimo mladim Srbom, da odnesejo izmed nas kar najboljše utisc v svojo domovino in prepričanje, da so našli na severu svoje države vejo jugoslovanskega naroda, ki goji najprisrčneje simpatije do njih. lj Izlet srbskih gostov na Bled. Dne 22. t. m. odhod na Bled z glavnega kolodvora oO 6. uri 15 minut in vlak prispe na Jesnice ob 8 uri 15 minut. Odhod z Jeseni: ob 8. uri 31 minut, prihod na Bled ob 8. uri 47 minut. Odhod z Bleda ob 14. uri 14 minut, prihod na Jesenice ob 14. uri 37 minut, odhod z Jesenic ob 14. uri 53 minut, prihod v Kranj ob 15 uri 49 m., postanek 206 minut, odhod ob 19. uri 15 minut, povratek v Ljubljano ob 20. uri 5 minut. lj Ljudski oder. V ponedeljek 21. julija ob 8. uri zvečer se vrši seja Ljudskega odra v Ljudskem domu. Vse gg. odbornike in gdč. odbornice prosimo zanesljive udeležbe, ker je zadeva važna in nujna, — Predsednik. lj Poročil se je gospod Angelj Hribar, vladni komisar pri socialnem skrbstvu, z gospo Rozalijo Fabčičevo. Bog daj obilo sreče! lj Poroka. Danes se bo poročil v cerkvi sv. Petra g. Ivan Valentinčič, stereoti-per »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni, z gdč, Anico Novak iz Panove vasi pri *>t, Jurju na Dolenjskem. Obilo srečel lj šišenska Elizabetna konierenca ima sejo v ponedeljek 21, julija ob 6. uri zvečer. Prosimo polnoštevilne udeležbe. lj I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani naznanja svojim članom, ki so služili pri državni železnici, da pridejo takoj po zamudno pokojnino. — Načelnik. lj Zveza služkinj. Radi zleta na Dobrovo, odpade danes uradna ura za posredovanje služb. Prihodnja uradna ura je •v četrtek od 4 do 5. lj Židje v Ljubljani. Kakor čujemo, nas namerava Zagreb osrečiti z novim židom. Širi se govorica, da tukaj prevzame višje vojaško zdravniško mesto bivši avstrijski Stabsartz Rubinstein. Mislimo, da imamo slovenskih zdravnikov dovolj Ln tudi aktivnih vojaških, da ni treba v Ljubljano in še na jako odgovorno mesto novega Žida in to bržkone tacega, ki je služil z vnemo staremu režimu. Ali naša javnost in mero-dajni krogi še ne vedo, da je dosedaj propadla vsaka država, koder so se židje preveč razpasli? GOSTILNIČARJEM. Z ozirom na odredbo deželne vlade, da jo v dnevih splošnega štrajka v nedeljo 20. in ponedeljek dne 21. julija prepovedano točiti alkoholne pijače, se od strani zadruge priporoča, da bi gostilničarji in kavarnarji svoje lokale enostavno zaprli, ker sc jim drugače skoraj ni mogoče ubraniti točenja pijač in nato neizogibnih kazni. Prosveta. pr Ruski k v Ljubljani, V torek, dne 22. t. m., zve., ob 20. uri bo v veliki dvorani hotela Union" ruski koncert. Ruske pesmi in plastične igre. Sodelujejo: gospa Marija Valujeva, pevka petrogr, opere; gospa Dionizija Pofapenko, igralka ruskega bivšega imperotorskega baleta in Mile Durnovo, ruska rr msiinja. Spored: I. 1. Istočna igra. Pler Gospa Potapenko. 2. Rimsky Korzakov. Pesem Ljclja. Iz opere »Snjegoručka«. 3. Dargomižski: Po Ka-muškam. Iz opere »Rusalka«, 4. Dargomižski: Dušička djevica. Poje gospa Marija Valujeva. 5. Lepirica. Igra in pleše gospa Potapenko. 6. Ples apaša. Igrata in plešeta g. Moskvin ih gospa Potapenko. — II. 7. Španjolski ples. Igra gospa Potapenko. 8. Ruske ciganske ccsmi. Poje gospa Valujeva ob spremljevanju na kitari. 9. Pi-erott in Kolombina. Igrata Potapenko in Moskvin. 10. Ruski ples. Pleše gospa Potapenko. Na klavirju spremlja Mile Durnovo. — Začetek ob 8. uri zvere. — Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici 54. — Opozarjamo posebno na originalne vele-zanimive ruske cigantske pesmi, spremljane na kitari. Najnovejše. NEZAUPNICA FRANCOSKI VLADI. — SPLOŠNA STAVKA ODLOŽENA. LDU Saint Germain, 19. julija. (DKU) Clemenceaujeva vlada je včeraj v zbornici dobila nezaupnico radi gospodarske politike. Po daljši precej živahni debati, je bil z 227 glasovi proti 213 glasovom sprejet nastopni dnevni red poslanca Augagneuer-ja: »Zbornica ugotavlja, da so se od januarja 1919 cene v Belgiji znižale za polovico. Na Angleškem pa od premirja za eno četrtino, da so pa v istem času na Francoskem neprestano rastle. Zbornica ocenjuje gospodarsko politiko vlade po njenih učinkih in prehaja na dnevni red.« LDU Saint Germain, 19. julija. (DKU) »Matin« poroča zvečer, da bo glasovanje v zbornici imelo za posledico samo demisijo ministra za prehrano Boreta in njegovega podtajnika. V vladnih krogih so mnenja, da zadostuje odstop Boreta in da celotna vlada po tem glasovanju ni prizadeta. »Echo de Pariš« trdi celo, da bo tudi Boret ostal. — Kako pomemben se zdi poraz vlade pri gospodarski debati zbornice socialističnim poslancem, sledi iz sklepa, ki ga je storila še sinoči Confederation generale du tra-vail, namreč da je odpovedala stavko 21. t. m. Po daljši debati so izdali sledeči komunike: Upravna komisija Confederation generale du travail zavrača, ko je položaj proučila, vladine odredbe proti draginji. Komisija ugotavlja, da je z glasovanjem v zbornici, ki je vendar enkrat sledila besedam delavstva, ki so obsodile gospodarsko politiko vlade, — ustvarjen nov položaj. Komisija misli, da je treba položaj nanovo proučiti, ter se je odločila za to, da odloži demonstracijo od 21. t. m, in vprašati tozadevno glavni odbor Confederation generale du travail, ki se bo 21. t. m. zbral v Parizu. SPLOŠNE STAVKE V FRANCIJI NE BO! LDU Versailles, 19. julija. (DunKU.) Po razgovoru z ministrskim predsednikom Clemenceaujem je upravni svet splošne delavske zveze včeraj sklenil, odložiti splošno stavko, ki je bila nameravana 21. t. m. JUŽNA ŽELEZNICA V ROKAH ITALIJANOV. LDU St. Germain, 19. julija. (DunKU) Listi poročajo, da se je včeraj bavil vrhovni svet z nemško-avstrijsko mirovno pogodbo. Kakor poroča »Matin«, so se izvršila zadnja dela, tako da bodo lahko izročili pogobo prihodnji torek. »Petit Journal« poroča, da so bile zadnje težkoče glede vprašanja južne železnice. Položaj je sedaj tak, da sta konferenca in vrhovni svet naklonjena naziranju, da bi se železnica izročila v posest Italijanom. VZHODNA GALICIJA PRISOJENA POLJSKI. LDU St. Germain, 19. julija. [DunKU) »Matin« poroča, da je glavni tajnik mirovne konference poslal ukrajinski delegaciji pismo, v katerem naznanja, da je sklenila konferenca, da prisodi vso vzhodno Galicijo Poljski. Listi komentirajo ta sklep, da bo vsled te odločbe mejila Poljska na Romunijo, vsled česar ho ustvarjen jez proti boljševizmu od Vzhodnega do Črnega morja, kar bo mnogo ori-pom'«»glo do vzdrževanja reda in miru na vzhodu. Gospodarske novice. Elektrotehnika v Jugoslaviji. Spisal dr. tech. Milan Vidmar. Gospodarski razvoj Jugoslavije zahteva brez vsakega dvoma pomoč elektrotehnike v najpopolnejši meri. Naravna energija, katero bo rabila naša industr ja za mehanično delo, leži pred vsem v naših poiokih, v naših rekah. Naši premogokopi so primeroma slabokii, vrhutega vsebujejo le naravne prihranke, katerih ne smemo lahkomiselno izčrpati, med tem, ko voda teče neumorno dalje. Vodna energija ima vsepovsod zraven • elik;h dobrih lastnosti to slabo stran, da je vezana na tla. Energ;p premoga, aH energijo mineralnega olja prenesemo lahko brez posebnih težav kamor hočemo. Vodna energija je perabna ie tam, kjer se nahaja. Ta slaba stran vodne energije je vzrok, da je narodno gospodarstvo sveta primeroma zelo pozno pričelo misliti na ta važni vir naravne energije. Začetek velikih vodnih naprav pade pravzaprav šele v konec preteklega stoletja, ko je tehnika vzela na pomoč najmlaišo svojo panogo, — elektrotehnika Vodna energija v svoji izvirni obliki ni prenosljiva. Prenosljiva pa je električna energija, v katero inženjer spremeni zmožnost vode za delo. Turbine nam v modernih vodnih centralah gonijo stroje, kateri proizvajajo električni tok, svojo moč oddajajo tem električnim strojem in električni tok nam potem po žici daljnovoda teče do onega mesta, kjer energijo izrabljamo. Dejstvo, da ima Jugoslavija, predvsem pa Slovenija celo omrežje vodnin sil, kaže, da bo morala elektrotehnika prav energično priti našemu narodnemu gospodarstvu na pomoč; eden najvažnejših faktorjev bo moral postati v našem javnem življenju, v znamenju elektrotehnike bo morala stati ne le naša industrija, temveč tudi obrati naših železnic in preskrba naših mest, trgovskih vasi z lučjo. Politični preobrat, ki nam je prinesel Jugoslavijo, nas je tudi odrezal od virov kuriva, posebno od virov premoga nekdanje Avstrije, potem pa tudi od virov petroleja, s katerim si je naše kmetsko ljudstvo, kakor tudi velik del meščanstva razsvetljevalo svoja stanovanja. Pomanjkanje petroleja nas sili ravnotako, kot pomanjkanje premoga, k tiagli izrabi vodnih sil, kaže nam izdatno pomoč le s strani elektrotehnike. Vsakdanje življenje kaže jasno, s kakšno vehemenco vpliva politični preobrat že v prvih dneh našega samostojnega državnega žvljenja na gospodarstvo. Vsepovsod v Sloveniji rastejo projekti vodnih naprav, večjih in manjših takorekoč iz tal. Veliko teh projektov je že stopilo prav energično proti uresničenju. Cela vrsta vodnih naprav, manjših in večjih, je že v delu, povsod se zidajo vodne naprave, povsod se pripravlja vse potrebno za delo turbin in električnih strojev. Domača stavbna industrija in domača strojna industrija sta nalogi, ki stoji pred njo, že kos. Tudi elektrotehnika je že našla v domači strojni industriji svoj prostor. Poleg veleindustrije eksistira že več podjetij, ki se pečajo z električnimi napravami. Za domačo potrebo imamo torej že precej delavnih moči, Vkljub temu mora elektro-inženjer, ki si je v dolgoletnem delu pridobil pregled čez elektrotehniko, takoj v prvih dnevih domače elektrotehnike, svariti pred uso-depolnimi napakami, ki se prelahko urine-jo pri izrabi vodnih sil. Težke izkušnje drugih narodov mora držati mlademu narodnemu gospodarstvu pred oči. Za dolžnost si šteje, da opozarja ne le privatnike, temveč tudi direktne interesente, kakor tudi državo na posameznosti, katere se lahko izrastejo do neznosnih razmer. Naše male električne centralo zidajo ne samo domače strojne veleindustrjje, zidajo jih tudi manjši in najmanjši podjetniki. Zidajo jih inštalaterji, ki imajo sicer koncesijo, katerim pa vkljub temu manjka pregled čez celo industrijo, katerim večkrat manjka tudi smisel za velikopotezen sestanek narodnega gospodarstva. Iz časov viharne demobilizacije je ostalo v deželi veliko električnih strojev, katere sedaj manjši podjetniki poskušajo porabiti na vsak način pri malih električnih napravah. Ta električni materijal jc gotovo brez vsakega dvoma dober. Brez dvoma ga dotični podjetniki postavijo v delo po najboljši vesti in po skrbni preizkuzbi. Vkljub temu lahko oškodujejo javno življenje. Naravno je namreč, da so stroji, katere nam je demobilizacija vrgla v neredu v naročje, med seboj jako različni. Napetost je enkrat 150 voltov, enkrat 220 voltov, enkrat zopet 110 voltov, potem 300 voltov in zopet 500 voltov itd. Stroji so za jednakomeren tok, drugi zopet za vrtilni tok. Stroji so za 42 perijod, veliko jih je na drugi strani za 50. Bujno sliko nam kaže sestava tega zapuščenega materijala. Največjega pomena za električni obrat države, pa tudi za domačo elektrotehnično fabrikacijo in pa za dobavo potrebnega materijala elektrarn je jednotna nizka napetost, jednotni značaj toka in jednotno Itevilo perijod. Kako Važna je ta j£ konjska masi pt°«£if snno mes«j £»»0 in debelo. Za cenjene ponudbe se priporoča Rudolf Pu§nik, Ljubljana, Rimska cesta 19. oaaačHr, D □□□□C D aauuaaacannaai ljudska posojilnica v Liubliani, o lastaem domu mikloSičeoa cesta Steo. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3°/o Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem iarca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad ' 1 miiijon enstotisoč kron rezennih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5(/f.ha .'!, od Ljubljane 2 uri. Hoja-mila 'late. rrt vl'.rr:<:in|.n. brezplačno ravnateljstvo kopališka, p staja Rimske Toplice. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani reg. zad. z om. jam. M. vneta pr za dan 31. 1 Pasiva I. Upravno premoženje: Račun predujmov......... Račun posojil........... Račun raznih debitor. in kreditor. . Račun vrednostnih listin...... Račun posestev.......... Ručun režije ........... Račun uprave posestev...... Račun dopolnilnega zaklada (obresti) Račun zamudnih obresti...... Račun obresti posojil....... Račun inventarja......... Račun vojnega posoilla...... Račun obresti vojnega posojila . . . Račun tekočI........... Račun blagajne: saldo 31./12. 1918 . II. Zakladi: Reservnl zaklad.......... Razpoložni zaklad ......... Posebni rezervni zaklad...... Posebni rezervni zaklad za hip. zgube Pokojninski zaklad........ Varnostni zaklad......... 2,043.729 03 571.358 03 l.OO« _ 226.045 340.087 9.464 742 97.584 6.029 5.242 866 61.000 1.237 953.095 29.053 459.919 43.501 141.117 87.575 44.729 13.834 5,137.213 39 Račun deležnih vlog....... ... . Ričun hranilnih vlog . ....... Račun različnih ............. Račun obresti posojil . ... ...... Račun dopolnilnega zaklada (obresti) . . . Društveno primoženje koncem 1. 1917............522.73992 Dobiček za 1. 1918....... 1.147-89 Društveno premoženje koncem 1.19t8. . . . 490.115 4,070.878 48.583 816 2.930 523.887 5,137.213 81 39 lita 29ubg in Ha ornim mženja sa dan i\. itn. 1918. Krilit I. Upravno premoženje: Račun obresti na deležne vloge Račun hranilnih obresti .... Račun režije ......... Račun vrednostnih listin, odpis . Račun inventarja, odpis .... Račun posestev, odpis..... Račun kurzne razlike..... Račun posojil, odpis...... Račun raznih deb. in kred., odpis Račun predujmov, odpis . . . Račun različnih, odpis .... Račun zgube in dobička XIX. odseka: predodkazan rezerv, zakladu . . . II. Zakladi: Zguba posebnega rezerv, zaklada . Dobiček za 1. 1918......... 7.131 163.559 08.561 8.992 712 3.567 4.240 30.160 2 39.914 9.671 28.S71 45 2.872 93 1.147 89 369.405 Posojila na osebni kredit po 6%. Hipotekama posojila po 5V2°/o. 78 I. Upravno premoženje. Račun dopolnilnega zaklada (obresti) . . . Račun zamudnih obresti . . ...... Račun obresti pos. Izključ. članov . . . . Račun obresti poso il.......... Račun uprave posestev......... Račun ooresti v tek. računu....... Račun kurzne reserve.......... Račun obresti vojnega posojila...... Račun obresti vrednost listin...... Račun pristojb. in vpisnin........ Račun deležnih vlog, odpis....... II. Zakladi: Dobiček rezervnega zaklada....... Dobiček razpolož. zaklada........ Dobiček posebnega rez. zaklada za hipot. zgube ................ Dobiček pokojninskega zaklada..... Dobiček varnostnega zaklada...... 178.481 13.669 17.732 31.819 6570 28.762 8.992 5.911 16.800 10 4.371; 48.273 656 3.570 1.823 1.960 369.405 80 78 Odplačila v mesečnik obrokih. Hranilne vloge po 3xU°/0. • K.BK tvl A z x ČE Vi. J L ' d. z o. z. ERKFL Dunaj IV., Seisgasse 18/B. Razproda jalci zahtevajte spec.ponudbe. DoSlo fe zopet fino francosko in izvrstno jedilno Vedno velika zaloga slivovke, ruma, brinjevca, riža, rozin in drugega špecerijskega blaga. GREG0RC & VERLIC, Ljubljana, Cesta na Rudollovo železnico 7. Zidarje m tesarje večjo Število sprejme » stalno delo na Jesenicah proti najboijii plači, stanovanje v barakah, lastni skupni kuhinji i. t. d. pod vodstvom zidarskega poi.rja gospoda Ange'a Battelma, stavbeno podjetje Zglasiti se je v stavbeni pisarni Marije Terezije cesta štev. Viljem Greo. 10. UliELMHSKB MERSIMIi DRUŽBA z 0. z. UUSLMNR, BlelHEisoua cesta 18 ===#- ponuja: +___ Posnema,ne stroje za mleko „AIfa" Vrče in posode za mleko ,.Alfa-Hladilnike in potrebščino za mlekarstvo Brzopariimke „Alia" (tudi s pripravo za žganjekubo) Uonilud termene iz usnja in gumija Cevi itd. iz gumija Mizarski klej (lim) Firnež la, kranjski Svinec, c nk v kosih Živo apno Zidno in strešno opeko „WaatprooI" za osuševanje in izolacije vlažnih prostorov „AnaspnaU" za tlakovanje cest, hodnikov, kleti itd. Strešno lepenko Mavec (gips) Bukovo oglje Ovojni papir boli in rujavi Nadalje: Vsakovrstne tehnične potrebščine za tovarne, industrije itd. — Kar se ne dobi dtugje, za to naj se vpraša pri nas. — Splošni ceniki se točasno še ne razpošiljajo. Pozor! Fina kolesna inozemski Izdelek kompletne garniture mr J. GOREČ trgovina s kolesi v Ljubljani, Marije Terez. c. 14. |adružna zveza v Ljubljani razpisuje I. mesto uradnika za gospodarsko statistiko in II. mesto zadružnega revizorja. Za obe službi se zahteva matura in trgovska izobrazba. Lastnoročno pisane prošnje z dokazili o usposobljenosti, dosedanjem službovanju in zahtevki o prejemkih naj se pošljejo ravnateljstvu, Dunajska cesta 38, I do 26. julija 1.1. Zeli se, da se prosilci osebno predstavijo. Železnina vseh vrst za izvoz in kompenzacijske namene in sicer: kose, vijake, žage, ključavnice, pile, žica, žreblji, vile za seno in gnoj, plugi, sekire za tesarje (bradve), žreblji za strešno lepenko, vijaki, klešče, nakopala, deli za cevi, jeklo itd., itd., v velikih množinah proti takojšnji dobavi. S. Rapaport, trgovina z železnino, Dunaj I., Krugerstrasse 5.