mutcu ANTONOV AN-2 7 MAREC 1998 LETNIK XXXVI CENA 280 SIT ISSN 0040-7712 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 102 ISPfuJK MICRO MAGIC RV-polmaketa čezoceanske jadrnice dolžine 530 mm. Primerna je tudi za tekmovanja v kategoriji G in F5G. AMG - MERCEDES CLK - GTR RV-model cestnega avtomobila “scale line" z elektro¬ motorjem speed 500 na zadnji pogon v merilu 1:10. Komplet vsebuje prozorno karoserijo, sestavljeno šasijo z nastavljivim diferencialom, oljnimi blažilniki, mehanski regulator hitrosti in zmogljivi elektromotor tipa 500. Dolžina modela je 438 mm. FUN RACER RV-model avtomobila off-road buggy v merilu 1 :10 z električnim pogonom. V kompletu so sestavni deli za šasijo, karoserija, . elektromotor z ' £ ’■»f mehanskim 'It' \ regulatorjem f ' > K \-aJiv » s,i in pribor za C sestavljanje modela. ^ Dolžina modela je 380 mm. leta ' 3 GRAUPNERJEVE NOVOSTI 98 Vrhunski tekmovalni model kategorije F3J, primeren tudi za pobočno letenje. Razpetina kril 3500 mm, profil krila HQW, masa modela od 2400 g naprej. Model je že na voljo na našem trgu Polmaketa športnega letala na električni pogon. Razpetina kril 1000 mm, motor speed 400 FG 1,85 z reduktorjem. V kompletu so vsi glavni deli modela (krilo, trup) že sestavljeni. HYDRO SPRINT Hitri RV-model čolna kategorije hidro. Komplet s sestavljenim trupom in elektromotorjem speed 400 je primeren za izkušenejše modelarje. KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 1998, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/17 902 20 (uredništvo), 17 902 24 (naročniški oddelek), elektronska pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/17 902 30, Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998. Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Polmaketa letala Christen "A-1 husky" s pogonom na C0 2 -motorček leti prosto, vendar jo lahko krmilimo tudi z miniaturno RV-napravo. Foto: Marjan Klenovšek r8wrr KAZALO 2 2 4 5 6 8 14 16 25 26 27 28 30 32 35 37 38 39 40 UREDNIKOV PREDAL 19. POKAL UUBUANE. DRŽAVNO PRVENSTVO S3 IN S4 2. DOLENJSKI POKAL VARNO Z LETALSKIMI MODELI. CHRISTEN "A-l HUSKY" S POGONOM NA C0 2 MOTOR. KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENUI ZA LETO 1998 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (40. DEL) LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (6. NADAU.) MAKETARSKI FOTOSTRIP (6. NADAU.) REVELLOV F4U-1D CORSAIR (1 : 32) AS, AR ALI SCR ZA MALI MOTOR "400" ... OJAČEVALNIK VIDEOSIGNALA PREDSTAVITEV ŠOLE NA INTERNETU (2. DEL) FRONT PAGE EXPRESS IZDELAJMO UMETNO MRAVUIŠČE. ANTONOV AN-2 (2. DEL) OKRASKI NA STEKLU. DVE FIGURICI IZ ŽICE VRTNICA IZ ALUMINIJASTE PLOČEVINE VELIKONOČNE VOŠČILNICE UGANKARSKI KOTIČEK TTKE 7 marec 1998 1 Urednikov predal Čeprav TIM ni izključno modelarska revija in obravnava tudi druge dejavnosti s področja tehnične ustvarjalnosti mladih, je težišče ven¬ darle na modelarskih temah. Revijo, edino tovrstno v našem prostoru, so mladi modelarji, vse bolj pa tudi starejši, sprejeli za svojo. Zato ne preseneča, če iz kroga sodelavcev in tistih blizu revije, vsake toliko časa prihajajo pobude in mnenja, ki najpogosteje naletijo na pozitivne odzive v širšem slovenskem prostoru, tako med modelarji kot tudi med učitelji teh¬ nične vzgoje. Modelarstvo je bilo in ostaja tehnično-šport- na dejavnost, ki v zadnjem času pridobiva vedno nove in nove privržence. Pojavljajo se nove in oživljajo stare zvrsti modelarstva, obo¬ gatene z novo vsebino in znotraj teh nove športne discipline, ki se porajajo kot logična posledica burnega razvoja, zlasti v elektroniki in tehnologiji materialov, ki spremlja napredek modelarstva po svetu in pri nas. Trenutno smo priče izrednemu razmahu avtomobilskega mo¬ delarstva, ki je obogatilo dogajanje na tem področju pri nas. Najsodobnejša oprema po¬ staja tudi cenovno vse bolj dostopna, kar se kaže v splošnem,dvigu kakovosti tekmovalne¬ ga modelarstva. Če k temu prištejemo še izred¬ ne športne dosežke, ki jih na največjih svetov¬ nih tekmovanjih dosegajo naši raketni, ladijski in letalski modelarji, o katerih v Timu izčrpno poročamo, ter dejstvo, da smo bili v zadnjih letih organizatorji nekaj evropskih in svetovnih prvenstev na naših tleh, lahko s ponosom trdi¬ mo, da razpolagamo s potencialom, s kakrš¬ nim se ne more pohvaliti tudi kakšna bolj uve¬ ljavljena in v družbi priznana dejavnost. Kljub temu pa še vedno pogosto naletimo na omalo¬ važevanje in gledanje zviška na dejavnost, ki jo nepoučeni enačijo z otroško igro. Zato je med modelarji vse močnejša želja po ustanovitvi lastne krovne organizacije, ki bi združevala vse zvrsti modelarstva in jim omo¬ gočala nemoteno povezovanje s sorodnimi mednarodnimi oganizacijami ter nastope re¬ prezentanc na tekmovanjih najvišjega ranga ter reševala problematiko modelarstva nasploh. Letalsko in raketno modelarstvo sta kot obli¬ ki letalskega športa našli svoj prostor v Letalski zvezi Slovenije, vendar pa modelarji v njej nikoli niso bili enakopravno obravnavani. V samostojni državi jim je tudi Športna zveza odvzela status športne discipline in s tem tudi upravičenost do sicer skromnih finančnih sred¬ stev. Ladijski modelarji so se začasno znašli v okviru modelarske komisije pri ZOTKS, kjer je pravzaprav dozorela ideja o samostojni zvezi. Avtomobilski modelarji so se sicer odločili za lastno združenje, vendar pa soglašajo z usta¬ novitvijo skupne modelarske organizacije. Tudi revija TIM podpira to pobudo, zato pozivamo vse ljubitelje modelarstva, naj se ji pridružijo in nam o tem posredujejo svoje mnenje. Združeni bomo modelarji laže uve¬ ljavljali svoje interese, kot množična organi¬ zacija pa bomo v javnosti enakopravnejši sogovornik. Jože Čuden, urednik 2 marec 1998 ems 7 REPORTAŽA JOŽE ČUDEN Foto: J. Čuden, A. Sekirnik Mednarodno tekmovanje raketnih modelar¬ jev za pokal Ljubljane je že odnekdaj pravi mo¬ delarski praznik, na katerem se vselej zbere pisana množica raketarjev od vsepovsod. Od¬ kar štejejo tekme v kategorijah raket s trakom S6A, RV-raketoplanov S8 in maket S7 tudi za svetovni pokal, imajo organizatorji tega tekmo¬ vanja, člani ARK Komorov, tudi to čast, da je njihovo tekmovanje kot zadnje v letu hkrati tudi nekakšen finale tekmovalne sezone. Ker pred tekmovanjem še ni bilo jasno, kdo bodo dobitniki lovorik pokalnih zmagovalcev v posameznih panogah, je prav zato postalo še bolj privlačno. Za nas je bilo še posebej pomembno, kako se bo odrezal mladi Igor Stricelj, vodilni pred finalno tekmo v S6A. Razlike pri vrhu so bile silno majhne, in še vedno bi ga lahko prehitel kateri od neposred¬ nih konkurentov, ki so tudi prišli na tekmo. Egon Engelsberger kljub letom ostaja v vrhun¬ ski formi. Dosedanja tekmovanja za pokal Ljubljane so bila na Ljubljanskem barju, 19. pokal pa je tokrat potekal na zemljišču Agroemone med Mengšem in Kamnikom, kjer je bilo predlani tudi 1 1. svetovno prvenstvo. Za to gre zahvala vodstvu Agroemone, ki je naklonjeno tovrstni dejavnosti in je omogočilo izvedbo tekmovan¬ ja na njihovih površinah; teren je namreč zelo primeren za takšna tekmovanja. Tudi udeležba je bila na ravni finala sve¬ tovnega pokala, saj se ga je udeležilo okoli 50 tekmovalcev iz 9 držav: Bolgarije, Hrvaš¬ ke, Italije, Jugoslavije, Poljske, Slovaške, Švi¬ ce, Velike Britanije in Slovenije. Če tekma ne bi sovpadala z nekaterimi prireditvami na Češ¬ kem in v Rusiji, bi bila udeležba še bolj mno¬ žična. Uvodna tekma raket s padalom je spomi¬ njala na tisto na svetovnem prvenstvu, saj se je Oče Jerzy Boniecki in sin Bartosz sta uspešno nastopila na Pokalu Ljubljane. S tretjim mestom je bil pri raketoplanih boljši sin. kar 9 tekmovalcev uvrstilo v fly-off. Razmere za doseganje vrhunskih rezultatov so bile res izjemne. Vreme je bilo sicer oblačno, brez vet¬ ra, termična dviganja pa izredna. Od naših sta v finalu nastopila Drago Perc (5.) in Andrej Vrbec (7.). Med vsemi je bil najsrečnejši Slo¬ vak Pavljuk. Njegov model je po polnih 24 mi¬ nutah v zraku pristal pod Križem nedaleč od štartnega mesta. Kljub neverjetno dolgim letom tudi drugi finalisti niso imeli težav z vračanjem modelov. Kot že rečeno, je bilo najbolj napeto pri raketah s trakom. Možne so bile različne kom¬ binacije. Najpreprostejša bi bila ta, da bi zmagal Igor. V tem primeru bi vse druge odpa¬ dle, najslabša pa, če bi prvo mesto zasedel Jugoslovan Josipovič. Pričakovati je bilo, da mu bodo pri tem pomagali njegovi rojaki, ven- Italijan Antonio Mazzarachio v S4 tekmuje z modeli z zložljivim krilom. 19. pokal Ljubljane REPORTAŽA dar se je kasneje izkazalo, da tudi med njimi vlada ostra konkurenca in ni nikakršne senti¬ mentalnosti. Igor, ki ni imel svojega dne, je kmalu zaostal. O skupnem zmagovalcu so to¬ rej odločali drugi. Sprva je najbolje kazalo Tomažu Kogeju, ki je v prvih dveh turnusih naletel maksimum, tako kot vso sezono pa so bili izvrstni tudi Jugoslovani. Odločal je zadnji turnus. Tomažu se let ni najbolje posrečil, izvr¬ stno pa so leteli Dučak in oba Kataniča iz Sremske Mitroviče, ki so nazadnje zasedli prva tri mesta in tako preprečili Josipoviču - ta je za tri sekunde prehitel Tomaža -, da bi sla¬ vil skupno zmago. Tekma za dobre živce se je kljub vsemu ugodno razpletla za Striclja, ki je tako obranil naslov pokalnega zmagovalca. Zasluge za izvrstne dosežke Jugoslovanov gre v veliki meri pripisati tudi proizvajalcu motor¬ jev Miodragu Cipčiču iz Kikinde, ki je razvil vrhunske kompozitne motorje ultra. Ti so pov¬ sem primerljivi z motorji delta češkega mode¬ larja Taborskega. Pri raketoplanih so tekmovalci leteli na A- motorje (2,5 Ns). Najboljši je bil Zoran Ka- tanič, ki je nastopil z modelom z zložljivim kri¬ lom, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Predrag Hluchy, član zmagovalne domače ekipe. Veliko zanimanja je veljalo nastopu Slo¬ vaka Mokrana (5.) in njegovim radijsko vode¬ nim modelom, ki so krmiljeni po smeri z minia¬ turno napravo Micro Četo. Čeprav je imel v zadnjem letu precej smole, ni dosti zaostal za najboljšimi. Naslednje jutro se je zbudilo v toplem sonč¬ nem vremenu. Najprej so se pomerili tekmo¬ valci z RV-raketoplani in pokazali vse svoje mojstrstvo. Ob sodelovanju znanih imen tega športa pa je bil razplet kar malce presenetljiv. Na veselje domačih je zmagal mladi Logatčan Ivan Turk, srebrnega zmajčka pa je osvojil Vladimir Cipčič, ki je na svojem modelu več kot uspešno demonstriral sposobnosti novega E-motorja ultra 40 Ns. Motor deluje celih pet sekund. Tudi pri maketarjih še ni bilo jasno, kdo bo skupni zmagovalec. Slovaškim in poljskim modelarjem je delal družbo simpatični Anglež V programu za zabavo ob koncu tekme je Stuart Lodge lansiral leteči WC. n Brezhiben start in pristanek makete ariane 01 Slovaka Davida Szaba. TTRC' 7 marec 1998 3 REPORTAŽA Lodge, ki edini med vsemi ni nastopil z eno od vesoljskih nosilk ariane, temveč le s sondažno britansko raketo skua. S tem je bilo zadoščeno zahtevam pravilnika FAI, da morajo na tekmi za svetovni pokal sodelo¬ vati najmanj tri države. Za tako zahtevno panogo, kot so makete, je to pravilo neugodno, saj je število nastopajočih običajno dokaj skromno. Največ točk iz statičnega ocenjevanja in letov je zbral stari znanec ljub¬ ljanskih tekem, Slovak Mikulaš Szabo, ki je zmagal tudi v skupni oceni za svetovni pokal. Pri višinskih panogah so dodatni problem teodoliti za merjenje višine, saj le redkokateri organizator razpolaga z njimi in ima obenem tudi izurjeno ekipo merilcev. Ljubljansko tekmovanje je bilo tako lani edino, ki je imelo na programu tudi panogo višinskih maket. V S5 so se med seboj pomerili le poljski in domači maketarji. Prvo mesto je zasedel Poljak Jerzy Boniecki z ariane II pred rojakom Krzywinskim z dragonom III in Matevžem Dularjem, ki je nastopil z enako maketo, vendar mu ni bil izmerjen izjemno visok polet. Izvrstno organizirano tekmovanje se je končalo v sproščenem vzdušju z izstrelitvami nenavadnih modelov. Rezultati 19. pokala Ljubljane S3A S6A S7 Show Mesto Tekmovalec 1. Stuart Lodge 2. Egon Engelsberger 3. Artur Hunziker Klub Točke BSMA 250 ARK Komorov 230 CH 182 Državno prvenstvo S3 in S4 Raketni modelarji so imeli svoje zadnje tekmovanje v minuli sezoni 14. novembra na modelarskem poligonu Zadovinek pri Krškem. Zbrali so se na državnem prvenstvu modelov raket s padalom in raketoplanov, ki ga je organiziral novomeški ARK Apollo. Čeprav nekoliko pozno, je bilo vreme tekmovalcem naklonjeno, tako da ni manjkalo dobrih dosežkov. V S3 se je še posebej izkazal Ljubljančan Andrej Vrbec, ki je edini v vseh turnusih dosegel maksimalni čas leta. Tudi Blaž Grgič in Drago Perc nista pretirano zaostala in sta zasluženo zasedla drugo in tretje mesto. Čeprav bi morali tekmovalci nastopiti z motorji 1,25 Ns (taka je bila odločitev Komisije za raketno modelarstvo), so zaradi pomanjkanja teh tretji štart opravili z običajnimi A-motorji, kar pa ni vplivalo na razplet dogodkov, saj so bili doseženi rezultati večine sodelujočih izvrstni. Podobna slika se je ponovila pri raketoplanih. Niz dobrih letov je dokazal, da so po naporni sezoni naši modelarji, posebno reprezen¬ tanti, obdržali visoko formo. Naslov državnega prvaka je pripadel J. Čudnu, E. Engelsberger je osvojil srebro, bron pa je pripadel Blažu Grgiču (vsi ARK Komarov). Istega dne je bila na sporedu še sklepna tekma raket s padalom v panogi S3A-nacional, ki jo je dobil domačin Andrej Sitar, drugi je bil Kristjan Crnoja (ARK Vega), s tretjim mestom pa se je še enkrat izkazal Blaž Grgič. Zmagovalni raketoplan Jožeta Čudna. Model z zložljivim krilom je opremljen z mehanizmom za spremembo kota smernega krmila in de- termo na višinskem repu. r v 4 marec 1998 T TRE 7 REPORTAŽA 2. dolenjski pokal SLAVKO MOŽE Foto: Vojko Šerbec Precej časa je že minilo od sklepne tekme lanskega DP v kategorijah prosto- letečih modelov - 2. dolenjskega pokala. Tekmovanje je potekalo 18. oktobra na letališču v Prečni pri Novem mestu in se ga je poleg 26 tekmovalcev iz osmih slo¬ venskih klubov udeležilo tudi 9 Hrvatov, ki so stalni gostje modelarskih tekmovanj v Novem mestu. S tem je tekmovanje do¬ bilo tudi mednarodni značaj. Odvijalo se je v sicer oblačnem, a za tekmovanje prostoletečih modelov ugod¬ nem vremenu, s precej termike in le rah¬ lim vetrom, zato je bilo tudi povprečno število doseženih točk razmeroma vi¬ soko. V kategoriji jadralnih modelov je o zmagovalcu odločal fly-off, ki ga je pre¬ pričljivo dobil Damir Rogoz iz Karlovca. Zelo tesen je bil izid tudi v kategoriji gu¬ menjakov, v kateri je z maksimalnim šte¬ vilom točk zmagal domačin Stankovič, drugo- in tretjeuvrščeni pa sta mu sledila le z nekaj točkami zaostanka, Po štirih letih premora so se na tekmo¬ vanja spet vrnili motorni modeli kategori¬ je F-l-C, tako imenovani vzpenjači. Prav¬ zaprav smo z njimi tekmovali že septem¬ bra na medklubskem tekmovanju za ptuj¬ ski pokal in kot kaže, bo ropot mode¬ larskih motorjev spet slišati na tekmova¬ njih prostoletečih modelov. Kategorija to¬ rej ni pozabljena, temveč je dobila nov zagon, pojavila pa so se tudi nekatera nova imena. Tekmovali smo po novih pravilih, ki uradno veljajo šele v letošnji sezoni, omejujejo pa delovanje motorja na pet sekund, namesto dosedanjih se¬ dem. Tekmovanje se je končalo s kosilom v letališki restavraciji in s podelitvijo poka¬ lov prvim trem v vsaki kategoriji. Ker pa je bila to hkrati zadnja tekma v ciklusu državnega prvenstva, je imel organizator čast podeliti tudi medalje LZS najboljšim v skupni razvrstitvi. FAI - tekmovanja raketnih modelarjev - 1998 Svetovno prvenstvo za člane in mladince 11.-18.7 Suceava, Romunija Sl B, S3A, S4B, S5B, S6A, S7, S8E Odprta mednarodna tekmovanja 1. - 3. 5. Oberkulm, Švica - 15. Swi$s Rak Cup, S6A, S8E - svetovni pokal 8. - 10. 5. Bratislava, Slovaška - 6. W. Cup Bratislava, S6A, S7, S8E - svetovni pokal 29. -31.5. Košiče, Slovaška - Open Int., S6A, $7, S8 - svetovni pokal 13. - 14. 6. Sazena, Češka - Open Int., S6A, S8E - svetovni pokal, S9A - odprto MN 13. - 14. 6. Novi Sad, Jugoslavija - 2. Novi Sad Kup, S6A, S7, S8E - svetovni pokal, S9A - oaprto MN 26. - 28. 6. Dnjepropetrovsk, Ukrajina - Yangel Cup, S6A, S/, S8E - svetovni pokal 16. - 17. 7. Suceava, Romunija - Suceava Cup, S6A, S8E - svetovni pokal 31.7. - 2. 8. Pezinok, Slovaška - World Cup Pezinok, S6A, S7, S8E - svetovni pokal, S4B - odprto MN 15. - 16. 8. Banat. Karlovac, Jugoslavija - 4. Banat Kup, S6A, S7, S8E - svetovni pokal, Š4B, S9A - odprto MN 21.-23.8. Rybnik, Poljska - H. Szendzielorz Memorial Contest, S6A, S7, S8E - svetovni pokal 17. - 20. 9. Ankara/Golbasi, Turčija - Victory Cup, S6A, S7, §8E - svetovni pokal*, S3A, S4B - odprto MN 3. - 4. 10. Stip, Makedonija - Štip Kup, S6A, S7, S8E - sve¬ tovni pokal, S4B, S9 - odprto MN 16. - 18. 10. Ljubljana, Slovenija - 20. pokal Ljubljane, S6A, S7, S8E - svetovni pokal, S3A, S4B, Š5B - odprto MN Rezultati 2. dolenjskega pokala: V kategoriji jadralnih modelov F-l-A je skupaj tekmovalo 26 tekmovalcev, od katerih je bilo 11 juniorjev. Končna razvrstitev med člani je bila naslednja: 1. Damir Rogoz 2. Toni Nečemar 3. Jože Titan 4. Gašper Juvan 5. Brane Rozman Razvrstitev juniorjev: 1. Matej Nardin 2. Jure eulič 3. Dejan Gomboc 4. Bojan Gjerek 5. Sašo Sinic naslednje rezultate: 1. Dragan Stankovič 2. Damjan Žulič 3. Marjan Klenovšek 4. Danijel Terlep 5. Tomaž Hribar Rezultati v kategoriji vzpenjačev F-l-C: 1. Janez Brejc 2. Kristjan Brejc 3. Slavko Može 4. Vojko Šerbec ALC Lesce 1076 ALC Lesce 1041 AK Novo mesto 918 MD Škofja Loka 7 Končni vrstni red ciklusa za DP: F-l-A člani 1. Brane Rozman 2. Danijel Terlep 3. Jože Titan AK Litija AK Novo mesto AK M. Sobota F-l -B člani 1 .-3. Marjan Klenovšek AK Celje 1 .-3. Damjan Žulič AK Novo mesto 1 .-3. Dragan Stankovič AK Novo mesto F-l-A mladinci 1. Sašo Sinic 2. Matej Nardin 3. Bojan Gjerek F-l-H (A-l) mladinci 1. Matej Nardin 2. Denis Nemeš 3. Danijel Fujs AK M. Sobota AK N. Gorica AK M. Sobota AK N. Gorica AK M. Sobota AK M. Sobota rrm 7 marec 1998 5 MODELARSTVO Varno z letalskimi modeli ZLATKO ŽIŽEK prečevati, kot pa zdraviti. In prav zato sem se odločil, da napišem nekaj vrstic ter opozorim vse na nevarnosti, ki prežijo v letalskem modelarstvu. Vsakdo bi se jih moral vsaj malo zavedati in z modelom ravnati odgovorno, kot z vozilom v cest¬ nem prometu. Najbrž ni modelarja, ki ne bi videl, kako strmoglavi letalski model. Veliko pa nas je takih, ki smo to doživeli že na last¬ ni koži. Ste se že kdaj vprašali, kako ne¬ varni so letalski modeli, bodisi jadralni ali motorni? Tudi sam o tem nisem resneje razmišljal, dokler ob nedavnem neljubem dogodku ni prišlo do streznitve. Kar se mi je vselej zdelo nemogoče, je postalo grenka resnica. Tako kot običajno, sem pred poletom preveril napetost akumulatorskih celic, po¬ vezave s krmili, konektorje ... Vse je bilo v najlepšem redu in delovalo, kot pač mora. Poženem motor, še zadnjič preverim od¬ klone krmil in se odločim za start. Po vzletu nekaj metrov višje, izvedem par akrobacij, ko mi naprava nenadoma odpove. Model se naenkrat ne odziva več na povelja. Spomnim se Murphyjevega zakona: Če kaj pade, pade tako, da naredi čim večjo škodo. Model že dobri dve minuti nekon¬ trolirano kroži na višini kakih 20 metrov. Na mojo prošnjo medtem vsi navzoči umaknejo osebna vozila na varno raz¬ daljo. Model se v ostrih zavojih oddaljuje proti hišam. Prvič v življenju si zaželim, da bi čimprej padel na tla, čeprav se zavedam, da bo končal v drobnin koscih. Naposled motor le ugasne in model se začne naglo spuščati proti tlom. Naredi še zadnji zavoj med dvema hišama in pade v obcestni jarek. Ob udarcu se razleti in kar ne morem verjeti očem, da ga eksplozija dobesedno raznese - in takoj zatem začne goreti. Ogenj v trenutku zajame trup in del krila, zraven pa zagori celo trava. Prizor me močno spominja na pravo letalsko ne¬ srečo. Pogorišče mi le nekako uspe poga¬ siti. Preverim tudi, ali slučajno še kje kaj tli. Medtem prihitijo tudi drugi modelarji. Ko pregledamo ostanke, ugotovimo, da no¬ ben elektronski sklop ni več uporaben, saj e vročina servome- anizme in sprejem¬ nik močno poškodo¬ vala. Malo naprej najdem motor, in glej ga zlomka, brez najmanjše praske je, pa še efisa je cela. V tolažbo mi je, da je vsaj še nekaj uporab¬ nega. Potrt poberem vse, kar je ostalo od modela, in kose zlo¬ žim v avtomobil. Med navzočimi steče pogovor in za¬ čnemo premlevati, kaj vse bi se lahko zgodilo. Razmiš¬ ljam, kaj bi bilo, če bi model padel na katero od hiš in tam zagorel, lahko bi pa¬ del na kakšen avto¬ mobil ali celo zadel človeka. Ob zadnji misli me spreleti srn. Čeprav ni bil nihče poškodovan, mi je ob dogodku vseeno ostal grenak priokus. Spominjam se še nesreče na državnem prvenstvu v pobočnem letenju na Veliki planini, ko je modelar pilot nehote zadel gledalca - tudi modelarja. Kljub majhni hitrosti modela je bila poškodba vse prej ko nedolžna, vendar se je na koncu vse srečno končalo. Modelarjem je primer v poduk, kakšno nevarnost lahko pomeni leteči model. Nesreče v modelarstvu bodo vedno na preži. Znani rek pravi, da je bolje pre¬ slika 3 . Zičnata mreža ščiti gledalce pred morebitnimi poškodbami. Najpogostejše poškodbe in kako jih preprečiti Pri motornih modelih je propeler tisti del, ki pogosto povzroči poškodbe na ro¬ kah oziroma prstih, saj ima zelo ostre ro¬ bove, še posebej propeler tipa APC in pylon. Marsikoga je že udaril po prstih pri zaganjanju motorja. Najpogosteje se poškodujejo začetniki, predvsem mla|Si, ki še niso izurjeni in se tudi ne zavedajo posledic. Eksplozijski motor imajo pred¬ vsem za igračo, ne pa za stroj, ki se ob 6 marec 1998 THK£ 7 MODELARSTVO Slika 4. Tudi jadralni model lahko prebije strešno nepravilnem rokovanju kaj hitro spremeni v vrteče se rezilo. Tudi propeler električ¬ nega motorja ni dosti manj nevaren. Zato marsikateri komplet prve pomoči v avto¬ mobilu ni več popoln, priznam, tudi moj ne. Večinoma gre v teh primerih za lažje poškodbe, čeprav je kdo moral zaradi tega poiskati tudi zdravniško pomoč. Seveda se takim poškodbam lahko izog¬ nemo na več načinov: - Najvarnejši način za zagon motorja je tisti z električnim zaganjačem, zato naj nam ne bo žal nekaj denarja odšteti za štarter in 12-voltni svinčeni akumulator. - Motor lahko poženemo z leseno pa¬ ličico (an.: chicken stick) premera okoli 20 mm in dolžine okoli 200 mm, ki jo lahko sami oblikujemo v domači mode¬ larski delavnici. - Možen je tudi zagon motorja s pla¬ stičnim naprstnikom, ki pa se redkeje upo¬ rablja. Seveda je mnogo teže varno spraviti v tek večje motorje s prostornino nekaj deset kubičnih centimetrov. Veliko mlajših modelarjev nastavlja iglo za dovod goriva kar s sprednje strani modela, takoj zatem ko motor steče (slika 1). Naj nam ne bo težko stopiti za model in nastaviti iglo od zadaj (slika 2), saj gre za našo varnost. Nastavljanje igle dovo¬ da goriva je za začetnika že tako prava umetnost, saj se ta nahaja tik za zračnim vijakom. Japonska tovarna modelarskih motorjev OS max je za to poiskala primer¬ no rešitev. Leta 1996 je predstavila novo generacijo motorjev, ki imajo iglo nameš¬ čeno povsem zadaj. S tem je nevarnost poškodb bistveno manjša. Eksplozijski motor med delovanjem razvije visoko temperaturo, ki pošteno ogreje prav vse kovinske dele. Ob dotiku z vročim motorjem lahko dobimo lažje opekline, zato motor pustimo mirovati vsaj pet minut, da se ohladi. Vzrok za vžig modela mi še vedno ni povsem jasen, zato priporočam, da ima¬ mo s seboj na terenu tudi manjši gasilni aparat, čeprav ga najbrž nikoli ne bomo zares rabili. Nekajkrat sem že bil priča primeru, da modelar, ki je prvič prišel na modelarsko kritino. Slika 5. Posledice nepazljivosti ali neizkušenosti? letališče, sestavil svoj.model in vklopil ra¬ dijsko napravo, prej ni povprašal drugih modelarjev po njihovih frekvencah oz. kanalih. Takoj zatem je nekomu, ki je bil prav ta trenutek z modelom v zraku, ne¬ nadoma odpovedala naprava, izgubil je nadzor nad modelom, ki se je nekontroli¬ rano usmeril proti tlom in se razbil. Zato bi veljalo na vsakem večjem modelar¬ skem letališču postaviti opozorilno tablo, na kateri bi moral vsakdo, ki pride letet, označiti svojo frekvenco oziroma kanal. Tako bi bilo vsakomur jasno, kateri kanali so zasedeni in kateri prosti, in bi v pri¬ meru uporabe istega kanala modelarja lahko uskladila vrstni red letenja. Nizki preleti in akrobacije modelov nad občinstvom so za gledalce sicer mi¬ kavni, a tudi zelo nevarni. Ze najmanjša napaka, pilotova ali tehnična, lahko model strmoglavi med gledalce. Sve¬ tujem, da prelete izvajate tam, kjer je naj¬ manjša možnost za povzročitev škode, nikakor pa ne nad občinstvom. Ponavadi je to nad vzletno-pristajalno stezo ali pa nad dogovorjenim območjem, ki je po presoji nastopajočih najbolj ustrezno in predvsem varno. Kdor je bil kdaj na mo¬ delarskem mitingu v Radomljah ali pa v Lescah, ve, da je tam za varnost gledal¬ cev dobro poskrbljeno. Samo želimo si lahko, da bi bilo tako na vseh modelar¬ skih prireditvah. Vzletno-pristajalna steza in tekmovalni prostor bi morala biti odmaknjena vsaj 50 metrov od gledal¬ cev. V tujini imajo ponekod stezo od gle¬ dalcev ločeno z žičnato mrežo, visoko kake tri metre in napeljano vzdolž vzlet- no-pristajalne steze. Namenjena je pred¬ vsem zavarovanju gledalcev pred po¬ škodbami, ki bi jih lahko povzročili mo¬ deli (slika 3). Pri pristajanju je treba paziti, da ni kateri od nastopajočih modelarjev še na stezi. Zato je pristanek modela priporoč¬ ljivo najaviti kako minuto prej, da se lahko vsi pravočasno umaknejo. Kar nekai ie takšnih modelarjev, ki s svojimi modeli vzletajo in pristajajo kar na manj prometnih asfaltiranih cestah. Da je takšno početje nevarno, je jasno vsakomur. Če na takega neodgovornega modelarja naleti policist, ga v najboljšem primeru le opozori, sicer pa denarno kaz¬ nuje in prijavi sodniku za prekrške zaradi ogrožanja varnosti cestnega prometa. Zato z modeli čim dlje od cest! Nevarnosti prežijo tudi na tekmova¬ njih, saj v močnejšem vetru modeli dosega¬ jo velike hitrosti. Pri pobočnem letenju imajo v močnejšem vetru težave pred¬ vsem novinci. Najpogostejša napaka, ki jo delajo, je obračanje modela v hrib z vetrom v rep modela. Prav zaradi vetra so težave tudi pri pristajanju. Model pri¬ stane tam, kjer si najmanj želimo: v kroš¬ nji drevesa (ponavadi najvišjega ali edi¬ nega na celotnem pobočju), na strehi (sli¬ ka 4) in tudi drugod. Na marsikaterem klubskem pikniku je navzoč tudi alkohol. Enako kot v cestnem prometu za vinjene osebe ne sme biti mesta za komandnim pultom RV-naprave, saj vemo, da alkohol upočasni reflekse in oslabi vid. V takem primeru je letenje z modelom lahko zelo nevarno, predvsem pa neodgovorno dejanje. To je le nekaj primerov, kjer so možne nezgode v letalskem modelarstvu. Seve¬ da jih je še veliko več, toda tudi teh nekaj opisanih je kar dovolj za tehten premislek o našem ravnanju z modeli in načinu letenja. Zaključek Nekje sem prebral, da je model orožje brez orožnega lista. Ce z modelom ne ravnamo razumno, je v trditvi tudi del resnice. V tujini imajo modelarji možnost, da se pri zavarovalnicah zavarujejo za povrnitev stroškov ob morebitni povzro¬ čeni škodi tretji osebi. Pri nas to še ni zaživelo, upamo pa, da bo čimprej, saj je veliko modelarjev, ki bi plačali razum¬ no premijo za letno zavarovanje, gotovo pa bi jo plačali tisti, ki redno sodelujejo na modelarskih tekmah in drugih priredit¬ vah ali letijo v bližini večjih naselij. Predvsem mladi modelarji naj upošte¬ vajo navodila in nasvete starejših mode¬ larjev z več izkušnjami. Vsem naj velja nasvet: Poskrbimo za varnost vseh na¬ vzočih, da bo letenje z modeli užitek, predvsem pa brez poškodb. TTKI 7 marec 1998 7 PRILOGA Christen "A-l husky" s pogonom na C0 2 -motor MARJAN KLENOVŠEK Prav gotovo večina letalskih modelar¬ jev pozna Piperjevo letalo super cub. Kar nekaj teh letal imajo tudi v naših letalskih klubih, saj so zelo primerna za vleko jad¬ ralnih letal. Super cub s svojo obliko spo¬ minja na zlato dobo letalstva med obema svetovnima vojnama, kar je pravzaprav logično, saj je prvi piper J-2 cub nastal leta 1936. Tovarna Piper je proizvodnjo teh letal opustila, nekoliko prenovljeno in aerodinamično izboljšano različico leta¬ la pa je leta 1 987 izdelala tovarna Chri¬ sten Industries. Spremenili so predvsem krila in podvozje letala, ki je dobilo tudi novo ime: A-l husky. Letalo je tipičen vi- sokokrilnik, in ker takšna letala dobro leti¬ jo tudi kot modeli, sem se odločil, da ga izdelam kot prostoletečo maketo s pogo¬ nom na C0 2 -motor (slika 1). Ker je model razmeroma majhen, je seveda nekoliko poenostavljen, kljub temu pa je obdržal vse glavne značilnosti pravega letala. Gradnja modela je razmeroma zahtev¬ na, zato ni primeren za popolne začet¬ nike, vendar ga lahko ob pomoči izkuše¬ nejših kolegov izdelajo tudi manj vešči modelarji. Zgrajen je iz lahke kakovostne balze in le nekaj najbolj obremenjenih delov je iz drugih materialov. Pri gradnji modela bomo potrebovali osnovno modelarsko orodje in ravno šablonsko desko. Za izdelavo nekaterih delov potrebujemo manjšo stružnico, sta¬ bilni vrtalni stroj s primežem, ročno orod¬ je za obdelavo kovin in spajkalnik. Za lepljenje bomo uporabili lepilo UHU hart, ki ga nekoliko razredčimo z acetonom, UHU plus endfest 300 (oziroma kakšno drugo podobno epoksidno lepilo), eno od cianoakrilatnih lepil in belo mizarsko lepilo, npr. UHU coli. Za ojačitev neka¬ terih delov modela ter za izdelavo koles in elisnega spinerja, potrebujemo nekaj steklene tkanine s specifično težo 25 in 80 g/m 2 ter nekaj epoksidne smole in lo- čilca za kalupe. Višinski in smerni rep Višinski in smerni rep imata obliko elip¬ se, zato ju gradimo na nekoliko neobiča¬ jen način. Iz debelejšega kartona ali ve¬ zane plošče najprej izžagamo šabloni za krivljenje zunanjih letvic, ki jih bomo zle¬ pili iz treh plasti 1 mm debele balze. Za smerni rep si pripravimo 3 balzove let¬ vice 1 x 3 x 230 mm. Za višinskega pa bomo izdelali dve simetrični zunanji letvi¬ ci, zato pripravimo 6 letvic 1 x 3 x 260 mm. Maketa visokokrilnega letala Christen "A-l husky" je primerna kot prostoleteči model s pogonom na CC> 2 -mo- tor, vanjo pa lahko vgradite tudi miniatur¬ no RV-napravo Micro Četo, s katero krmilite smer. Na šablonsko desko najprej položimo tanko polietilensko folijo, nato pa pribije¬ mo šabloni zunanje letvice smernega in višinskega repa. Pripravljene balzove let¬ vice namočimo v topli vodi in nanje nane¬ semo tanek sloj belega lepila, nato pa jih ovijemo okoli šablon in utrdimo s kosi trše balze in bucikami (slika 2). Ko se lepilo posuši, zlepljeni letvici snamemo, šablo¬ no višinskega repa obrnemo in zlepimo še zunanjo letvico druge polovice repa. Slika 2. Izdelava zunanjih letvic repov Slika 3. Sestavljanje obeh repov Oba repa lahko sestavljamo na načrtu, ki ga zavarujemo s folijo, ali pa njuni predlogi prerišemo ali fotokopiramo. Najprej položimo nosilce iz balze 3x5 mm in jih prirežemo, tako da se ujemajo z narisanim notranjim robom zunanjih let¬ vic. V sredini višinskega repa ob sprednji rob sprednjega nosilca prilepimo okre¬ pitev iz balze, debele 3 mm. Sprednji rob okrepitve se mora ujemati z notranjim robom zunanje letvice. Zunanje letvice natančno prilagodimo, prilepimo in utrdi¬ mo z bucikami. Iz balzove letvice 2x3 mm nato izdelamo še rebra, ki se morajo natančno prilegati zunanji letvici in nosil¬ cem (slika 3). Počakamo, da se lepilo po¬ suši, in repa snamemo s šablonske deske. Zgornjo in spodnjo površino repa obrusi¬ mo s steklenim papirjem, napetim na deščici, natančneje pa jih bomo obdelali kasneje. Krilo Krilo modela je razmeroma majhno, kljub temu pa je deljivo s t. i. bajonetnim sklopom. S takšno konstrukcijo lahko iz¬ delamo lepši in enostavnejši stik s tru¬ pom. Res pa je, da je zato izdelava krila nekoliko zapletenejša. Krilo je preproste pravokotne oblike, škatlast glavni nosilec pa poskrbi za zadostno upogibno in tor- zijsko trdnost pri majhni teži. Kot je že običajno, najprej pripravimo balzove letvice. Iz balzovih plošč jih od¬ režemo s skalpelom, vodenim ob kovin¬ skem ravnilu, ali pa odžagamo s fino krož¬ no žago. Nosne in zaključne letvice naj bodo dolge približno 320 mm, letvice glavnega in pomožnega nosilca pa pri¬ bližno 700 mm. Nosne letvice imajo pre- 8 marec 1998 TTE£ 7 PRILOGA sek 4x5, letvici glavnega nosilca 1,5 x 6, pomožnega 3x3, trikotne zaključne letvice pa 3 x 12 mm. Za zapiranje glav¬ nega nosilca pripravimo iz 1 ali 1,5 mm debele balze 11 mm široke letvice. Rebra izdelamo po postopku "send¬ vič", zato si iz vitroplasta ali vezane plošče, debele 1,5 mm, najprej pripravi¬ mo šablonski rebri. Iz balze izrežemo nekoliko prevelike kose, jih z bucikami spnemo med obe šabloni in obdelamo. Ker je skupna širina vseh reber prevelika, bomo rebra izdelali v dveh serijah. Material za 9 reber vsake krilne polovice je balza debeline 1,5 mm, zaradi večje obremenitve pa je prvo rebro iz trše 2-milimetrske balze. Ker pri sestavljanju krila včasih kakšno rebro zlomimo ali preveč obrusimo, izdelamo rebro ali dve več. Pri izdelavi utorov za nosilce sproti preverjamo, kako natančno se vanje prilegajo letvice. Po končani ob¬ delavi rebra preiakiramo z razredčenim nitrolakom, ki utrdi njihovo površino, hkrati pa rebra ostanejo skupaj, tudi ko izdremo bucike. Na šablonski deski hkrati sestavljamo obe polovici krila. Tako je gradnja hitrej¬ ša in natančnejša. Ker je oblika krila eno¬ stavna, najprej na primeren kos papirja (npr. neskončni papir za tiskalnike) na¬ rišemo skico celotnega krila, tako da je med obema polovicama približno 4 cm prostora. Skico nato z lepilnim trakom prilepimo na šablonsko desko in jo pokri¬ jemo z zaščitno folijo. V zaključni letvici z ozko pilo izpilimo utore za rebra, nato pa z bucikami spodnjo letvico glavnega nosilca, pomožni nosilec ter nosni in zaključni letvici pritrdimo na šablonsko desko. Pri določanju položaja letvic nosil¬ cev si pomagamo s šablonskim rebrom. Med nosno in zaključno letvico eno za drugim lepimo rebra iz tanjše balze, končno pa še obe debeljši rebri. Rebra se morajo natančno prilegati med obe letvi¬ ci. Njihovo točno dolžino določimo tako, da jih prislonimo ob nosno letev in na rebru označimo, kje je konec utora v zak¬ ljučni letvici. Odvečni del rebra odreže¬ mo nekoliko za oznako, nato pa z bru¬ šenjem natačno prilagodimo dolžino reb¬ ra. Tanjša krilna rebra morajo biti po¬ končna, začetni rebri pa sta nekoliko nagnjeni. Njun natančni nagib določimo s šablono, ki jo izrežemo iz koščka balze ali kartona. Ko so vsa rebra prilepljena, prilepimo še zgornjo letvico glavnega no¬ silca. Glavni krilni nosilec nato na spred¬ nji in zadnji strani zapremo. Letvico 1,5 x 5 mm za zapiranje nosilca razrežemo na kose, dolge 34-35 mm, torej nekoliko daljše, kot je razdalja med rebri krila. Košček za koščkom z brušenjem na¬ tančno prilagodimo, tako da se prilega med rebra, in ga prilepimo na sprednji oz. zadnji rob nosilca. Nosilec ima zdaj obliko zaprte škatle in ima veliko upo- gibno in vzvojno trdnost, vendar majhno težo. Med prvim in drugim rebrom nosil¬ ca na sprednji strani ne zapremo. Tja bomo kasneje prilepili nosilno ploščico glavnega krilnega bajoneta. Ko je nosilec po vsej dolžini zaprt, po¬ čakamo, da se lepilo posuši, nato pa kri¬ lo snamemo in v korenu obeh krilnih polo¬ vic odrežemo odvečne dele letvic in jih vzdolž prvega rebra obrusimo. Ob zad¬ nji rob pomožnega nosilca prilepimo še mali ploščici iz 2 mm debele balze, ki bo¬ sta nosili cevki za pritrditev opornic krila. Zdaj nas čaka dokaj zahtevna izdela¬ va bajonetnega sklopa krila. Glavni krilni bajonet je iz dveh kosov jeklene žice 0 1,5 in dolžine 53 mm, pomožni pa iz dveh kosov jeklene žice 0 1 x 50 mm. Bajoneti so vlepljeni v nosilce kril, na zgornjem delu kabine pa sta prečni okre¬ pitvi z ustreznimi luknjami. Ker ima krilo V-lom, so bajoneti vgrajeni pod kotom. Glavne in pomožne bajonete najprej vgradimo v balzov sendvič, ki ga bomo nato prilepili na nosilce krila. Glavna bajoneta sta vlepljena med dve 1,5 mm debeli in približno 35 mm dolgi balzovi deščici z vzdolžnimi letnicami, ki sta okrepljeni še z deščico iz 1 mm debele balze. Letnice na okrepitvah potekajo navpično. Tako nastane dvoslojna veza¬ na plošča z vlepljenim bajonetom. Po¬ možna bajoneta sta vlepljena med tri sloje 1 mm debele balze, letnice srednje¬ ga sloja potekajo vzdolžno, letnice obeh bočnih slojev pa navpično. Za lepljenje uporabimo dvokomponentno epoksidno lepilo, npr. UHU plus. Medtem ko se lepilo trdi, izdelamo prečne okrepitve trupa. Trup je širok 50 mm, vrtanje tako globokih lukenj premera 1 oz. 1,5 mm v material pa je težko iz¬ vedljivo. Običajno niti ne dobimo dovolj dolgih svedrov, zato sta okrepitvi izde¬ lani iz dveh 25 mm dolgih delov, nato pa sestavljeni. Slika 5. Zgornji del trupa s prečnimi nosilci Zadnjo okrepitev izdelamo iz dveh lipovih letvic, dolgih 26-27 mm. S stabil¬ nim vrtalnim strojem v vsako od letvic zvr¬ tamo luknjo 0 1 mm. Letvice vpnemo v strojni primež in jih naravnamo povsem navpično. Kljub pazljivosti se pogosto zgodi, da luknje niso povsem vzporedne z osnovnico letvice, ali pa niso povsem v sredini. Zato je morda najbolje, če upo¬ rabimo letvice nekoliko večjega preseka, npr. 4x4 mm, zvrtamo luknje, nato pa letvice obrusimo na zahtevano mero. Obe letvici nataknemo na kos jeklene ži¬ ce 0 1 mm in jih obrusimo vzporedno z žico, nato pa ju prilepimo na balzovo okrepitev 3x4x52 mm. Po enaki metodi izdelamo tudi sprednji okrepitvi, le da uporabimo letvice večje¬ ga preseka, npr. 5x5 mm, ju nataknemo na kos žice 0 1,5 mm in ju obdelamo na 4x4 mm. Prilepimo ju na spodnjo okre¬ pitev 4 x 5 x 52 mm, na zgornji strani pa ju zapremo z balzovo letvico 1 x 4 mm. Končno prilepimo še obe bočni okrepitvi iz balze 1,5 mm. Letnice bočnih okrepi¬ tev potekajo navpično. Ko se lepilo posu¬ ši, izvlečemo žici, obe okrepitvi spnemo in ju hkrati obrusimo na dolžino 50 mm. Boki okrepitev naj bodo pravokotni na osnovnico. Medtem se je lepilo, s katerim smo le¬ pili balzove bloke bajonetov, verjetno že strdilo. Bloke obdelamo tako, da je pro¬ sta dolžina bajonetov približno 23 mm, nato pa jih vstavimo v obe prečni okre- B itvi trupa in prilagodimo še stik balzovih lokov z okrepitvami. Zdaj se lotimo montaže bajonetov v krila. Nad pomož¬ nim nosilcem v začetni rebri krilnih polovic izpilimo utor, širok 3 mm. Na sprednjem robu glavnega nosilca pa s skalpelom odrežemo del rebra in vmesni prostor ob¬ delamo tako, da bomo med rebro in no¬ silec lahko vstavili bloka z glavnim bajo¬ netom. Balzove bloke z bajoneti nato toliko skrajšamo, da segajo do drugega krilnega rebra. Z bucikami na šablonsko desko pritrdi¬ mo eno od krilnih polovic. Zaradi V-loma jo pod zaključnim rebrom podložimo s kosom balze, visokim 25 mm. Sestavimo bajonetni sklop in pritrdimo na desko še drugo krilno polovico. Njeno natančno lego glede na prvo krilno polovico določimo z bajonetnim sklopom in jo utrdimo z bucikami. Tudi ta krilna polovi¬ ca mora biti na koncu dvignjena za 25 mm. Balzove bloke zadnjih bajonetov obrusimo tako, da se natančno prilegajo pomožnemu nosilcu. Prilagodimo tudi bloke sprednjih bajonetov, nato pa bloke prile pimo ob nosilce (slika 4). Obe prečni okrepitvi trupa vzdolžno povežemo z balzovima letvicam 3x11 mm. Njuno dolžino natančno prilagodi¬ mo in ju zlepimo, nato pa obrusimo, da se ujemata s profilom krila. Tako že na¬ staja zgornji del trupa oz. pokrov kabine, njegovo trdnost pa povečata še dve dia¬ gonali (slika 5). [TEEI 7 marec 1998 9 PRILOGA Slika 6. Obdelan zaključek krila Obe krilni polovici obrusimo s stekle¬ nim brusilnim papirjem, napetim na dešči¬ co, nato pa odrežemo odvečne dele let¬ vic na koncih krila in konce kril natančno poravnamo. Iz 15 mm debele in zelo lah¬ ke balze izrežemo dva kosa, visoka 1 5 in dolga 1 10 mm in ju prilepimo na kon¬ ce krilnih polovic tako, da ob zaključni letvici segata približno 9 mm pod spod¬ njo ravnino prifila. Zaključke nato obde¬ lamo. Spodnjo stran najlažje obrusimo z brusilnim papirjem, ovitim okoli lesene palice ali cevi premera okrog 10 mm (sli¬ ka 6). Obrušeno krilo prelakiramo z raz¬ redčenim nitrolakom, nato pa ga obrusi¬ mo še s finim vodnobrusilnim papirjem. Trup Trup modela je rešetkaste prostorske konstrukcije. Sestavljata ga dve bočni re¬ šetkasti stranici, povezani s prečnimi rebri. Obe stranici sestavljamo na načrtu, po¬ loženem na šablonsko desko in zaščite¬ nem s folijo. Če nočemo poškodovati načrta, trup fotokopiramo ali prerišemo. Tako kot za krila tudi za trup najprej pripravimo balzove letvice 3x3 mm. Glavne vzdolžne letvice trupa naj bodo dolge približno 400 mm, za prečke in diagonale pa so lahko tudi krajše. Najprej izdelamo desno stranico tru¬ pa. Zaradi vrat, ki so na desni strani tru¬ pa, je ta stranica izdelana nekoliko dru¬ gače kot leva. Na načrt položimo spod¬ njo in zgornjo vzdolžno letvico in ju utrdi¬ mo z bucikami. Med obe vzdožnici prile¬ pimo natančno prilagojeno končno dia¬ gonalo kabine, nato pa še srednjo vzdolž- nico, ki jo na začetku kabine na zgornji strani nekoliko zarežemo in upognemo. Med spodnjo in srednjo vzdolžnico pri¬ lepimo vezne letvice in diagonale, nato pa med srednjo in zgornjo vzdolžnico letvice kabine. Prilepimo še tri vezne let¬ vice zadnjega dela trupa, nato pa izde¬ lamo utor za višinski rep. Ob zgornjo vzdolžnico prilepimo letvico 1,5 x 3 mm, pod njo pa položimo pomožno letvico 3 x 3 mm, a je ne prilepimo. S to letvico dosežemo pravilno višino utora za rep in jo bomo po končanem lepljenju odstra¬ nili. Pod pomožno letvico položimo krat¬ ko vzdolžno letvico 3x3 mm in jo pazlji¬ vo prilepimo na vezno letvico pred re¬ pom. Končno vstavimo še zaključek trupa 3x8 mm in počakamo, da se lepilo po¬ suši (slika 7). Zlepljeno desno stranico nato sname¬ mo z deske, jo obrusimo, nato pa jo pre¬ krijemo z zaščitno folijo in pritrdimo nazaj na desko. Leva in desna stranica trupa naj bi bili enaki, zato levo stranico se¬ stavljamo kar na desni. Postopek izdelave je enak, majhna razlika je le pri letvicah pod kabino, saj na levi stranici ni letvic za vrata. Ko se lepilo posuši, obe polovi- Slika 8. Obe stranici trupa, višinski in smerni rep Slika 9. Začetna faza sestavljanja trupa Slika 10. Lepljenje zaključka trupa Slika 11. Vstavljanje reber trupa ci snamemo z deske in ju natančno obru¬ simo (slika 8). Obe stranici na notranji strani zaključka trupa obrusimo pod ko¬ tom do debeline 1,5 mm, tako da se bo¬ sta pri sestavljanju lepo prilegali. Iz lahke lipove ali topolove vezane plošče, debele 3 mm, izžagamo prvo rebro trupa ter vanj izpilimo utore za let¬ vice in izvrtamo luknje za pritrditev mo¬ torja in njegovega pokrova. Če nimamo dovolj lahke vezane plošče, prvo rebro izdelamo iz treh križno zlepljenih plasti nekoliko trše 1 mm debele balze. Na zadnjo stran rebra z epoksidnim lepilom prilepimo kos vitroplasta, nato pa izvrta¬ mo obe luknji 0 1,5 mm in vanje vreže¬ mo navoj M 2. Iz 1,5 mm debele balze izdelamo še preostala rebra trupa, nato pa ga pričnemo sestavljati. Na zgornjo stran ene od stranic naj¬ prej natančno pravokotno prilepimo sklop prečnih nosilcev bajonetov. Vzpo¬ redno s prvo stranico na prečne nosilce nato prilepimo še drugo. Položaj obeh stranic se mora natančno ujemati tudi v vzdožni smeri. Med obe stranici nato zgoraj prilepimo rebro 3, spodaj pa rebro 9 in obe rebri 10. Obe stranici na stiku štirih letvic na spodnjem robu kabine povežemo še s prečno letvico 3 x 3 x 46 mm, ki močno poveča prečno trdnost tru¬ pa (slika 9). Trup zdaj bočno položimo na šablonsko desko in ga pri kabini utrdi¬ mo z bucikami. Pod zadnji del trupa pod¬ stavimo balzovo deščico višine 23,5 mm in na zaključku trupa obe stranici zlepi¬ mo (slika 10), na stično mesto pa na zgornji in spodnji strani trupa vstavimo še trikotni okrepitvi iz 3 mm debele balze. Okrepitev na spodnji strani je nekoliko daljša, saj bomo nanjo pritrdili ostrogo repnega kolesa. Obe stranici na delu trupa za kabino zgoraj povežemo z rebri 4, 5, 6 in 7, spodaj pa z rebri 11, 12, 13 in 14, nato pa v utore zgornjih reber prilepimo vzdolžno letvico 2x3 mm. To fazo dela zaključimo z lepjjenjem prvega rebra trupa (slika 11). Če smo dovolj spretni, za lepljenje uporabljamo cianoa- krilatno lepilo, sicer pa razredčen UHU hart. Ta se suši dovolj počasi, da lahko odpravljamo majhne napake, model pa kljub temu lahko gradimo dokaj hitro. Odvečne dele letvic pred prvim rebrom odrežemo in obe zgornji letvici nosa tru¬ pa obrusimo nekoliko pod kotom, tako da se ujemajo z rebroma 2 in 3. Iz pri¬ merno upogljive balze, debele 1,5 mm, ukrojimo pokrov sprednjega dela trupa. Balzo navlažimo in prilepimo z belim le¬ pilom na rebri in na obe bočni letvici ter stik utrdimo s pomožnimi letvicami in bu¬ cikami (slika 12). Ko je lepilo suho, trup ob sprednjem rebru obrusimo, nato pa se lotimo izdelave nosa modela oz. pokrova motorja. Pokrov motorja je izdelan iz več plasti 5 mm debele balze, na trup pa je pritrjen s štirimi bambusovimi ali bukovimi zatiči, ki nalegajo v luknjice v prvem rebru tru- 10 marec 1998 imi 17 PRILOGA Slika 12. Lepljenje nosnega pokrova pa. Zatiče lahko naredimo kar iz strojno obdelanih zobotrebcev! Najprej v prvo plast pokrova motorja prilepimo zatiče. Luknje za zatiče v balzi naredimo preprosto tako, da z zadnje strani skozi luknje v prvem rebru trupa po¬ tisnemo košček zobotrebca, nato pa vsta¬ vimo zatiče in jih prilepimo (slika 1 3). Na Slika 13. Vstavljanje zatičev v prvi sloj pokro¬ va motorja Slika 14. Lepljenje slojev pokrova motorja prvo plast balze nato prilepimo še tri na¬ slednje, ki jih lahko sestavljamo iz manj¬ ših kosov 5 mm debele balze (slika 14). Pokrov motorja in trup sestavimo ter na zgornji strani pokrov motorja obrusimo, tako da se ujema s pokrovom sprednjega dela trupa, nato pa nanj prilepimo rebro 1 iz tanke vezane plošče. Ker je to rebro trše kot balza, lahko pokrov z brušenjem natančneje oblikujemo. Prilepimo še dve plasti balze in pokrov motorja je sestav¬ ljen. Izpilimo še utor za valj motorja in odprtino za ohišje, kasneje pa bomo po¬ krov natančno prilagodili položaju motor¬ ja in elisnega spinerja. Da bomo lahko dokončali spodnjo stran trupa, se lotimo izdelave podvozja. Slika 16. Podvozje prilepljeno na rebro Iz jeklene žice 0 1 in 0 0,5 mm izdela¬ mo oba dela podvozja sprednjih koles, ju na stikih povijemo z bakreno žico 0 0,4 in prispajkamo (slika 15). Seveda z ba¬ krene žice postrgamo zaščitni lak. Iz balze 1,5 mm izdelamo še eno rebro 9 in nanj z epoksidnim lepilom prilepimo pod¬ vozje, vmesne prostore med žicami pa zapolnimo s koščki 1 mm debele balze (slika 16). Površino obrusimo in rebro s Slika 17. Spodnja stran trupa s podvozjem podvozjem prilepimo ob sprednjo stran rebra 9 v trupu, nato pa na spodnjo stran trupa prilepimo še rebro 8. Končno prilepimo še obe spodnji vzdolžni letvici 2x5 mm in med rebri 2 in 8 vstavimo polnilo iz kosa balze, debele približno 8 mm (slika 17). Obe spodnji vzdolžni letvi¬ ci in polnilo obrusimo. Motor in kolesa Model poganja češki motor na stisnjen C0 2 "Modela 0.27" z rezervoarjem pro¬ stornine 3 ali 5 cm 3 . Uporabite lahko tudi podoben ruski motor "DP-03" ali pa enega od Gašparinovih motorjev z večjo delovno prostornino, npr. "GM-120". Zaradi spinerja moramo nekoliko prire¬ diti pritrditev elise na gred motorja. Iz aluminija izstružimo podložno ploščico spinerja, kratko podložko matice, iz šest- robega aluminija pa matico za pritrditev elise. Ker bomo eliso privijali z matico, moramo zamenjati tudi vijak. Namesto prvotnega uporabimo vijak M 2 x 25, ki mu odžagamo glavo, in ga privijemo v gred. Za privijanje spinerja potrebujemo še vijak M 1,4 x 5 s polkrožno glavo. Spiner elise ima premer le 21 mm, tako majhnih pa proizvajalci delov za modele ne prodajajo. Zato ga iz steklenega la¬ minata, oblikovanega v kalupu, izdelamo sami. Model za izdelavo kalupa izstruži¬ mo iz bukovine, ga s finim brusnim papir¬ jem dobro zgladimo in prelakiramo. Mo¬ del premažemo z ločilcem iz epoksi smole, ki ji dodamo polnilo, odlijemo ka¬ lup. Ko se smola strdi, izvlečemo model in kalup zgladimo. Iz steklene tkanine specifične teže približno 25 g/m 2 nare¬ žemo 12 enakokrakih trikotnih koščkov z osnovnico 20-25 mm in višino 30-35 mm. Kalup premažemo z ločilcem, nato pa vanj polagamo trikotne kose steklene tkanine, tako da rob vsakega naslednje¬ ga kosa sega nekoliko čez prejšnjega. Kose tkanine sproti prepojimo z epoksid- no smolo, ki jo nanašamo s paličico za čiščenje ušes (slika 1 8). Položimo tri sloje Slika 18. Model in odlivanje spinerja v kalupu tkanine in smolo utrdimo na temperaturi okrog 50° C, nato pa spiner izvlečemo iz kalupa. Odvečno stekleno tkanino na spodnji strani odžagamo z žagico za kovino in v spiner zvrtamo luknjo 0 1,4 mm za pritrdilni vijak. Na gred motorja nataknemo podložno ploščico spinerja in privijemo eliso, nato pa v spiner previdno izpilimo utore za krake elise. Med pilje¬ njem preverjamo, kako se deli ujemajo, in sproti odpravljamo napake (slika 19). Slika 19. Motor z eliso in spinerjem [TEK 7 marec 1998 11 PRILOGA Obdelan spiner polakiramo s srebrnim la¬ kom. Kdor ni vešč dela z epoksidnimi la¬ minati, naj spiner izstruži iz lipovine ali trše balze, seveda pa mora spinerju pri¬ lagoditi mere podložne ploščice in ma¬ tice. Da lahko pristaja na travnatih vzletnih stezah, če je huda nuja pa tudi na trav¬ nikih, ima husky na kolesih pnevmatike s superbalonskim presekom. Njihova širina je pol premera in za večje modele lahko ustrezna kolesa kupimo, koles primerne oblike in premera le 30 mm pa nisem na¬ šel. Zato tudi kolesa izdelamo sami. Iz- stružimo jih lahko iz lipovine ali balze, zelo lepa pa lahko odlijemo iz epoksid- nega laminata. Izdelamo jih po podob¬ nem postopku, kot smo izdelali spiner. Iz primernega materiala, npr. iz aluminija, izdelamo model polovice kolesa in odli¬ jemo kalup. Da bomo kasneje lažje našli središča kolesa, zavrtamo v središče modela drobno centrirno luknjico. Za vsako kolo moramo izdelati dva odlitka, zato je najbolje, če pripravimo tudi dva kalupa. Premažemo ju z ločilcem in vanju najprej nanesemo zunanji sloj iz epoksi smole, ki smo ji primešali črno barvilo ali saje. Počakamo, da se epoksi nekoliko strdi, nato pa položimo še štiri sloje trikot¬ nih kosov steklene tkanine s specifično teže 25 g/m 2 . Epoksi utrdimo na neko¬ liko višji temperaturi, kalupa položimo lahko kar na topel radiator, nato pa od¬ litke izvlečemo in pazljivo odžagamo od¬ večni del laminata (slika 20). Stični rob Slika 20. Model, kalup in odliti kolesni polovici obeh polovic kolesa poravnamo in ju skrbno zlepimo z epoksidnim ali ciano- akrilatnim lepilom. Ko sta obe kolesi izde¬ lani, s stabilnim vrtalnim strojem vanju izvrtamo luknjici 0 1 mm. Repno kolo, ki ima premer 1 0 mm, ši¬ roko pa je približno 3 mm, izstružimo iz lipovine. Primerno kolo pa boste morda našli tudi v "skladišču" odsluženih igrač. Nosilno ostrogo zanj ukrivimo iz jeklene žice 0 0,5 mm. Sestavljanje in končna obdelava delov modela Izdelava skeleta modela je skoraj kon¬ čana, pred prekrivanjem pa nas čaka še nekaj dela. Najprej dokončajmo trup! Iz dveh plasti 1 mm debele balze izde¬ lamo cev za rezervoar stisnjenega plina. Aluminijasto cev ali palico premera 16 mm ovijemo s folijo in natančno določimo potrebno širino prvega sloja balze, tako da ozek trak balze prepojimo z vodo, ga ovijemo okrog aluminijaste cevi ter osta¬ nek odrežemo. Konca traku naj se na¬ tančno stikata. Potrebno širino balze dru¬ gega sloja določimo tako, da še en na- vlažen trak balze ovijemo okrog prvega. Nato odrežemo dva kosa balze, dolga približno 60 mm, njuno širino pa določi¬ mo s trakovoma. Oba kosa balze prepo¬ jimo z vodo in ožji kos ovijemo okrog cevi. Na drugi kos balze nanesemo belo lepilo in ga ovijemo okrog prvega sloja, nato pa vse skupaj povijemo s povojem in modelarsko gumo. Ko je lepilo suho, cev snamemo in zunanjo stran obrusimo. Preverimo, ali se plinski rezervoar na¬ tančno prilega v cev, nato pa cev znotraj polakiramo z razredčenim nitrolakom. Med rebra 8 in 9 ter obe vzdolžni letvi¬ ci na spodnji strani trupa prilepimo okrepitev iz 1,5 mm debele balze. Da bomo lahko namestili cev za rezervoar, v okrepitev izpilimo luknjo 0 20 mm. Cev na enem koncu obrusimo, tako da se pri¬ lega pokrovu nosa trupa, in jo prilepimo v trup (slika 21). Na sprednjo stran rebra Slika 21. Cev za rezervoar stisnjenega plina 10 s cianoakrilatnim lepilom prilepimo še dve plastični cevki z notranjim premerom 1 mm. Uporabimo lahko kar notranji del bovdna za radijsko vodene modele. Utr¬ dimo ju s koščkoma 2 mm debele balze. Na zgornjo stran trupa prilepimo oba dela reber iz 5 mm debele balze pred prvim in iz 3 mm debele za drugim nosil¬ cem bajonetov. V okna kabine pa prilepi¬ mo obe okrogli balzovi letvici 0 2 in 0 1,5 mm. Na spodnjo stran zadnjih oken kabine prilepimo še trikotna kosa balze, nato pa se lotimo končne obdelave zad¬ njega dela trupa in repa. Trup in oba dela krila sestavimo, nato pa v utor na zadnjem delu trupa vstavimo vodoravni rep. Z natančnim piljenjem utorov dosežemo vzporednost krila in repa. Navpični rep obdelamo tako, da se natančno prilega zgornji in zadnji strani trupa. Zunanjo letvico obeh repov nato z brušenjem obdelamo in s skal¬ pelom vzdolž nosilcev previdno odreže¬ mo krmili. Sprednjo letvico krmil in zad¬ njo letvico stabilizatorjev zaokrožimo, nato pa navpični stabilizator prilepimo pravokotno na trup. Na sprednjem robu smernega stabilizatorja prilepimo še kos iz 3 mm debele balze in ga obrusimo. Obdelati moramo še pokrov motorja. Na prvo rebro trupa privijemo motor in na trup nataknemo pokrov, nato pa na gred motorja postavimo podložno plošči¬ co spinerja. Razdalja med pokrovom mo¬ torja in podložno ploščico naj bo pri¬ bližno 1 mm. Če je pokrov motorja pre¬ dolg, ga skrajšamo, če pa je prekratek, prilepimo nanj še en sloj balze. Pokrov motorja in trup natančno obrusimo in po¬ lakiramo z razredčenim nitrolakom, po¬ tem pa ju obrusimo še s finim vodno- brusilnim papirjem. Polakiramo in obrusi¬ mo tudi vodoravni stabilizator ter smerno in višinsko krmilo. Pred prekrivanjem vse dele modela še enkrat sestavimo in od¬ pravimo drobne napake (slika 22). Slika 22. Sestavljen husky pred prekrivanjem Trup, krila in rep modela prekrijemo s tankim belim japonskim papirjem, nato pa med podvozje koles in trupa prilepi¬ mo še trikotne kose balze, debele 1,5 mm. Stik žice in balze okrepimo s košč¬ kom steklene tkanine, nato pa tudi ta dva dela modela prekrijemo z japonskim papirjem. Vse dele modela dvakrat pre- iakiramo z razredčenim prozornim nitro¬ lakom. Na obe krilni polovici s cianoakri¬ latnim lepilom prilepimo še plastični cevki za pritrditev opornic, na trup pa ostrogo zadnjega kolesa. Tudi stik ostroge in trupa okrepimo s koščkom steklene tka¬ nine. Na vodoravni stabilizator s koščki ba¬ krene žice 0 0,5 mm pritrdimo višinsko krmilo. V oba dela vodoravnega repa z buciko najprej naredimo luknjice, nato pa vanje vlepimo žico, ki dopušča spremi¬ njanje kota krmila in omogoča udobno reglažo modela. Tudi oba dela smernega repa sestavimo s koščki žice, ki pa jo prilepimo le v krmilo. Opornici kril sta zasnovani tako, da ju preprosto povežemo s krilom, nato pa ju zataknemo v cevki v trupu. Izdelani sta iz lipovih letvic 2x5 mm. Letvice najprej z brušenjem oblikujemo tako, da je njihov profil simetričen. Iz jeklene žice 0 0,8 mm izdelamo štiri priključke za povezavo opornic s krilom in dve za povezavo s trupom. V opornice izpilimo utore, izvrta¬ mo plitve luknjice, nato pa na opornice rilepimo žične priključke za povezavo s rilom. Stike žic z opornicami okrepimo s koščki steklene tkanine (slika 23), ki jih prilepimo s cianoakrilatnim lepilom, po¬ tem pa obrusimo. Zdaj na trup natakne- 12 marec 1998 [TIKI ] 7 PRILOGA Slika 23. Okrepitev stika priključkov in opornic mo krila in določimo pravilno dolžino opornic. V korenu pri trupu obe letvici opornic obrusimo, tako da se lepo stika¬ ta, sredina stičnega mesta pa se ujema s položajem plastičnih cevčic v trupu. Letvici na stiku zlepimo in okrepimo s stekleno tkanino, nato pa v korenu opor¬ nic zvrtamo luknji 0 0,8 mm in vanju vstavimo jeklena priključka za povezavo s trupom. Opornici najprej polakiramo z razredčenim prozornim nitrolakom in ju obrusimo, potem pa ju polakiramo še z belim poliuretanskim ali kakšnim drugim kakovostnim lakom (slika 24). Z belim la¬ kom polakiramo tudi preostale dele mo¬ dela, s črnim pa armaturno ploščo kabine. Registrsko številko in okrasne črte izrežemo iz tanke rdeče samolepilne foli¬ je. Prototip letala je nosil oznako "N6070H", vdolž trupa pa je potekala črta, ki se je nadaljevala po smernem repu. Okrasne črte in registrske številke prilepimo na trup. Da lahko nalepke na¬ tančno namestimo, trup omočimo z blago milnico. Odvečno milnico obrišemo s či¬ sto krpo in počakamo, da se folija dobro prilepi na trup, nato pa v utor v zadnjem delu trupa prilepimo vodoravni rep. Pri¬ lepimo tudi smerno krmilo, končno pa zapremo še kabino. Sprednje steklo in okna kabine ukrojimo iz tanke prosojne Slika 24. Opornici s priključki folije za fotokopiranje in jo s cianoakri- latnim lepilom skrbno prilepimo na trup. Z ozkim črnim samolepilnim trakom na desni strani trupa nakažemo še vrata ka¬ bine, na krilih pa krilca in zakrilca. Na repno ostrogo namestimo kolesce, za pritrditev sprednjih koles pa iz tanke me¬ deninaste pločevine izrežemo štiri plo¬ ščice premera približno 4 mm in vanje zvrtamo luknje 0 1 mm. Na žico podvoz¬ ja najprej prispajkamo notranji ploščici, Slika 25. Podvozje s kolesi in pritrditev opor¬ nic v trup nato na podvozje nataknemo kolesi in prispajkamo še zunanji ploščici. Preosta¬ nek žice odbrusimo (slika 25). Naš husky je tako gotov. Z dodajanjem svinca v pokrov motorja uravnamo še položaj težišča, ki naj bo 33 mm za sprednjim robom krila, in model zregli- ramo. TIMOVI OGLASI PRODAM jadralni model kategorije F3J (razpetina 3500 mm, V rep, profil S401 1, štartna masa 2200 g), model kategorije HLG (razpetina 1500 mm, profil RG 15, štartna masa 350 g). Janko Rant Sorška.42 4220 Škofja Loka Tel.: (064) 632-410 UGODNO PRODAM motor Novarossi pro 2000 buggy 3,5 cm 3 s krivino, sklopko ter resonančno cevjo. Prodam po polovični ceni 36.000 SIT. Vse je malo rabljeno. Pro¬ dam tudi štarter do 15 cm 3 , štartno škatlo, kabel za svečico in svečice. Tel.: (061) 772-217, (Peter) popoldne UGODNO PRODAM več vrst novih RV-na- prav (Hiteč, Multiplex ...), jadralne modele (panda, filius, go fly, star fisch) in motorje z notranjim zgorevanjem (MDS, Thunder tiger). Tel.: (0602) 23-384 (zvečer) PRODAM nov motor OS max-25 FP s pros¬ tornino 4,07 cm 3 . Komplet vsebuje motor, izpušni lonec, eliso in svečko. Cena po dogovoru. Peter Otrin Dobje 1, Zasip 4260 Bled Tel.: (064) 740-132 (po 1 8. uri) PRODAM motor OS max-10 s prostornino 1,76 cm 3 . Priložim še eliso. Cena je 8.500 SIT. Anže Golob Apače 245 Tel.: (062) 796-200 PRODAM raketo, izdelano iz umetnih mas, lesa in papirja, dolžine 90 cm, skupaj s padalom in motorjem 30 Ns za 2.500 SIT. Raketa je primerna za osnovnošolce in sta¬ rejše modelarje. Avgust Potočnik Rogatec 74 b 3252 Rogatec Tel.. (063) 827-225 PRODAM 4- in 8-kanalno RV-napravo Rob¬ be, 4 servomehanizme, dva polnilnika z vsemi priključki, akumulator 4,8 V, 600 mAh in še nekaj dodatnih priključkov za 350 DEM. Kupim knjige Karla Maya posa¬ mezno ali skupaj (razen VVinetouja) in Marije Jurič Zagorke. Andrej Ferjanič Novi dom 32 b 1420 Trbovlje Tel.: (0601) 24-993 Prodam model motornega letala cessna 172 z razpetino 1300 mm. Model je pri¬ pravljen za vgradnjo komand in motorja ter je primeren za začetnike. Cena je 14.000 SIT. Tel.: (061) 168-32-91 PRODAM dvokanalni osciloskop Hameg HM 203-6 z dvema sondama. Branko Vrbinc Tel.: (068) 23-824 7 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA —___ TIMOVI NAČRTI - KNJIGE TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model Basic 4 Star.496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa I .496,00 TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model HOT-94 .500,00 TIMOV NAČRT 4 Polmaketa letala Cessna 180.650,00 TIMOV NAČRT 5 RV model katamarana KIM I . 500 00 TIMOV NAČRT 6 Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke . 500 00 TIMOV NAČRT 7 Jadralni RV-model HOT-95.620,00 TIMOV NAČRT 8 Timov HLG-2,jadralni RV model za spuščanje iz roke. 500,00 TIMOV NAČRT 9 Tomy-E elektromotorni jadralni RV-model . 500,00 TIMOV NAČRT 10 Maketa lovskega letala Polikarpov 1-15 bis. 500,00 Načrte lahko naročite na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6 ,1000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬ grama priporočamo še naslednje izdaje: F. Kiessling: IZDELAJMO SAMI . 5985,00 SVET TEHNIKE.2940,00 D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja) . 3625,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO . 1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE .1995,00 R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2625,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE . 420,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ....1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE. 3990,00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. PRAVKAR IZŠLO! TIMOV NAČRT 11 Jadralni RV-model Gita Cena 650 SIT IT '1U 7 marec 1998 13 _ MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 1998 Letalo 1939-45 (1 : 48) 14 marec 1998 imr MODELARSTVO Rang tekmovanja: MK - medklubsko, DP - državno prvenstvo, DP-m - mladinsko državno prvenstvo, MN - mednarodno, WC - svetovni pokal, FAI - mednarodno po koledarju FAI, SP - svetovno prvenstvo Dodatne informacije o posameznih tekmovanjih dobite pri naslednjih posameznikih oziroma organizacijah: LETALSKO MODELARSTVO: Roman Ložar, Streliška 23, 1240 Kamnik, tel.: 061/817-273, 819-060, faks: 061/819-065 RAKETNO MODELARSTVO: Jože Čuden, Uredništvo revije TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, tel.: 061/179-02-20, faks: 061/179-02-30 LADIJSKO MODELARSTVO: Iztok Vrhovnik, Janez Holc, DM Ljubljane, Rimska 13, 1000 Ljubljana, tel.: 061 /222-987 (petek po 1 8. uri) AVTOMOBILSKO MODELARSTVO: Janez Nebec, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel./faks: 061/152-50-46 PLASTIČNO MAKETARSTVO: Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48, 1111 Ljubljana, ali Sašo Stefanac (sekretar), Regentova 9, 2000 Maribor, tel.: 062/307-366 TIK 7 marec 1998 15 MAKETARSTVO Šola plastičnega maketarstva (40. del) Literatura in dokumentacija (6. nadaljevanje) MITJA MARUŠKO Colors & Marki ngs C&M je sestrska zbirka serije Detail & Scale, le da premore več barvnih strani, saj je vsak zbornik sestavljen iz zapored¬ nega fotografskega prikaza letal, oznak in kamuflaž sleherne letalske enote, ki je uporabljala določen tip letala. Cena knjige je 15,95 USD. Enthusiast Color Series Ameriška založba Motorbooks Inter¬ national rada založi barvne monografije o slavnih letalih tega stoletja, besedilo je omejeno na komentar vsebine posamez¬ ne fotografije. Avtor večine zbornikov je znani ameriški publicist Jeffrey L. Ethell. Da takšno knjigo resnično potrebujete, ne Famous Airplanes of the World Japonska zbirka FAOW je pravzaprav mesečnik, ki vsakokrat prinese novo mo¬ nografijo o pomembnejših letalih. Zna¬ čilne črno-bele naslovnice skrivajo nekaj barvnih strani z arhivskimi fotografijami in velikim barvnim profilom na zgibanki. Besedilo je žal samo v japonščini, zato pa so dovolj zgovorne številne fotografi¬ je. Zbirka sicer ne prinaša fotografij detajlov, zato pa so tu črtne risbe in pro¬ fili letal. Posamezni zvezek obsega do 90 strani in stane do 8 GBP. In Action Serija In Action je verjetno najbolj priljubljena serija letalskih monografij na nemške Luftwaffe so začele izhajati bro¬ šure z 48 stranmi skrbno izbranega foto¬ grafskega gradiva, ki v glavnem še ni bilo objavljeno v kaki drugi publikaciji. Na sre¬ dini brošure najdete barvne profile, včasih pa tudi izvrstne načrte v merilu 1 : 72. Maru Mechanic Japonska zbirka Maru Mechanic je žal že prenehala izhajati, občasno pa po¬ natisnejo dvojne številke. Neprekosljivo bogato ilustrirane publikacije s tehničnimi risbami sestavnih delov in inštalacij na letalih so bile namenjene tudi poglob¬ ljenemu spoznavanju tehničnih rešitev. Barvni prerezi letal in barvni profili so spremljali izvrstne barvne ilustracije pilotske kabine. Vsaka od publikacij pa je premogla tudi načrte, natisnjene na zgibanki. MBI MBI je pravzaprav češka založniška hiša, ki ponuja monografije o posa¬ meznih letalih, ki jih odlikujejo načrti v merilu 1 : 72 za skoraj sleherno izve¬ denko. V teh publikacijah ne manjkajo barvni profili in ilustracije pilotske veste, dokler se ne začnete ukvarjati s problemi iskanja pravega barvnega od¬ tenka za svojo maketo. Arhivske barvne fotografije so najboljši kažipot do vero¬ dostojne makete. V teh knjigah boste na 96 straneh našli prek sto barvnih foto¬ grafij. Cena knjige je med 12 in 15 USD. Kampanie Lotnicze Poljsko letalsko založništvo je v razcve¬ tu in v japonskem stilu združuje prvine kakovosti in zgoščenih informacij. Zbirka o letalskih bitkah in posameznih zračnih operacijah prinaša dobro ilustrirano branje na 48 straneh. Na štirih straneh najdete zanimive barvne profile letal, ki so sodelovala v teh bojih. Če posamezne zvezke najdete pri nas, se njihova cena giblje okrog 2800 SIT. svetu, saj število zvezkov dosega že 150. Na 48 do 64 straneh ležečega formata A 4 je na zgoščen način predstavljen razvoj posameznega letala. Besedilo je pisano tako, da opozarja na razlike med posameznimi izvedenkami. Fotografije so skrbno izbrane in večinoma prikazuje¬ jo tudi pilotsko kabino ter različno za¬ nimivo oborožitev. Tudi tlorisi so prisotni, v sredini knjige pa najdemo tudi barvne profile. Prav ti so spodbuda za proizva¬ jalce dodatnih nalepk, da pogosteje pripravijo oznake za tu predstavljena letala. Knjižice In Action so dosegljive tudi v slovenskih modelarskih trgovinah, cena pa se giblje tja do 2200 SIT. The Lufrvvaffe Profile Series Ameriška založba Schiffer vztrajno pre¬ vaja nemške izvirnike. V seriji o letalih kabine. Posamezni zvezki, ki obsegajo do 48 strani, hitro poidejo, ker so ce¬ novno dostopni. Monogram Close Up Zbirko Close Up so že zaključili, ven¬ dar je še mogoče dobiti nekaj naslovov brošur na 32 straneh. Zbirko odlikuje izjemna kakovost besedila in izbor red¬ kih fotografij, ter obravnava zelo ozke teme. Prikazi so običajno omejeni na eno od izvedenk letala. Izvrstne tehnične risbe in ilustracije so pomemben vir infor¬ macij, ki niso dosegljive nikjer drugje. Na barvnih straneh so običajno objav¬ ljene kakovostne arhivske fotografije, in ker je zbirka namenjena večinoma nemškim letalom, so posamezni zvezki običajno naglo pohajali. 16 marec 1998 \Tim 7 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (6. nadaljevanje) Revellov F4U-1D corsair o : 32 ) MITJA MARUŠKO Motor Pratt & Whitney R-2800 R-2800 je gnal uspešne ameriške mor¬ nariške in kopenske lovce druge svetovne vojne, zato bi si zaslužil vernejšo upodo¬ bitev. Revellovi sestavni deli omogočajo gradnjo zadovoljive makete R-2800. Če želite odstraniti opiate okrog motorja, bodo pomanjkljivosti Revellove upodobit¬ ve preveč očitne. Z nekaj dodatnega de¬ la pa lahko tudi iz Revellovega motorja naredite solidno kopijo R-2800. V našo maketo smo vgradili Teknicsov epoksidni motor P&W R-2800, ki je na trgu make- tarskih dodatkov postal že prava redkost. Posamezne glave motorja so ulite ločeno. Nekatere izpušne cevi je treba malce pre¬ oblikovati, zato epoksidne dele segreje¬ mo v topli vodi. Teknics ponuja sestavne dele za vse izvedenke motorja R-2800; serijo R-2800-63 ki je gnala P-47D-15 thunderbolt in F-6F-5 hellcat, serijo R- 2800-57 za P-47M, F4U-4 corsair in F9F bearcat, serijo R-2800-73 za P-47N in F- 7F tigercat ter serijo R-2800-59, ki je bila vgrajena v naš corsair F4U-1, P-47D ter F- 6F-3 hellcat. Motor Pratt & Whitney R-2800-59 je gnal tudi corsairje serije F4U-1. Posamezne glave motorja obrusimo in jih skrbno vlepimo v ležišča na osrednjem delu motorja. Za prednji prstan z deveti¬ mi glavami poiščemo najboljše ulitke. Na vsako od glav prilepimo po dva odmična drogova, ki premikata ventile na glavah. Izdelamo jih kar iz običajnih igel. Raz- vodni obroč za električno napeljavo pri¬ lepimo na pet dodanih ležišč. V razvodni obroč navrtamo luknje, ka¬ mor bomo kasneje vlepili 0,7 mm debele bakrene žice. Lepljenje je kar zamudno, vendar se obrestuje, saj boljše ponazo¬ Osnovni Teknicsovi deli so pobarvani, tudi vmesni obroč je na mestu, vendar pa je pred nami še veliko dela. ritve električne inštalacije ni mogoče iz¬ delati. Med prednjim in zadnjim prstanom motorja je obroč, na katerega so pritr¬ jene pregrade iz prešane kovine, ki us¬ merjajo zračni tok tako, da kar najbolje A Obroč skrbno odžagamo od ostankov pred¬ njega dela trupa. hladi glave posameznih cilindrov. Tek¬ nics žal ne ponuja teh sestavnih delov. Obroč kar odžagamo od odstranjenega trupa makete. Na glave motorja prilepimo izpušne cevi. Osrednji del motorja je svetleče sive barve (FS 36270), posamezne glave so srebrne, pokrovi na odmičnih drogovih ventilov pa nesvetleče črne barve. Elek¬ trično napeljavo pobarvamo s temnorjavo (FS 30108). Na izpušnih ceveh pričaramo videz ožgane kovine z nekaj sive barve, ki ji primešamo kapljo srebrne in rjave. Brez fotografij pravega motorja R-2800 bi bila izdelava makete skoraj nemogoča, saj so Teknicsova navodila skopa. Kovinske opiate, ki segajo od vmesne¬ ga obroča nad vse glave motorja, izdela¬ mo iz tanke aluminijaste folije. Osnovno obliko kovinskemu traku vtisnemo v gli- namol in tako izdelamo kalup. Izdelava kalupa v glinamolu je vzela kar nekaj časa. Poskus, da bi uporabili pozitivni in ne¬ gativni del matrice, ni obrodil želenih sadov, zato je bilo treba vsako od kovinskih opiat izdelati unikatno in oblikovati povsem ročno. Aluminijasto folijo oblikujemo s prsti. Ker ima motor kar 18 cilindrov, si pri površinski obdelavi aluminijaste folije po¬ magamo z radirko. Radirka nam je prihranila mnogo truda in ohranila kožo na prstih. Skozi kovinske opiate tečejo električni kabli. Luknjo naredimo s šilom. t m 7 marec 1998 25 RADIJSKO VODENJE AS, AR ali SCR za mali motor "400" DR. JAN I. LOKOVŠEK Uvod Veliko je modelov, ki za svoj pogon uporabljajo enega ali več elektromotor¬ jev velikosti 400. Ob nakupu motorja ali oznak kompleta proizvajalec večinoma svetuje tudi primerno baterijo, toda izbira je tudi pri nas precej širša, kot bi si mislili. Tudi baterij Ni-Cd je veliko več, kot je napisano v naslovu. Zdi se, da vsak proizvajalec označuje baterije po svoje. Kako je pravzaprav s temi oznakami, kaj pomenijo in kakšni upora¬ bi so namenjene? Velikosti in teža V vsakem modelu, po¬ sebno še v letečem, stre¬ mimo za zmanjševanjem velikosti in teže baterije, obenem pa želimo, da bi motorček deloval čim dlje. Zahtevi sta si seveda v nasprotju, saj velika in težka baterija navadno vsebuje več energije kot pa majhna in lahka. Pa vendar je proiz¬ vajalcem uspelo izpopolniti nekatere izdelke do zavidljivih lastnosti. Po velikosti nas najbolj zanimajo t. i. min- jonke (AA), pa tudi "sub C" oziroma skraj¬ šane izvedenke. 7 celic Nicd 1=10/ Kaj pa zahtevamo od baterije v elek¬ tričnem smislu? Mali motor 400 ima največji izkoristek pri tokovih do 6 A, največji dovoljeni tok pa je malo manj kot 10 A. "Naviti" motorčki 400 segajo tja do 12 A. V tabeli so navedene baterije Ni-Cd, ki jih lahko kupite v ljubljanskih modelarskih trgovinah. V prvi rubriki je tip baterije, v drugi velikost ene celice, medtem ko je masa navedena za sedem celic, ki pred¬ Slika 2. SCE, SCR ali KR, to je vprašanje stavljajo običajno pogonsko baterijo. Do¬ dal sem tudi izmerjene lastnosti pri obre¬ menitvi l 0 A, ki jo vzamemo za značilno vrednost za tovrstne motorje. Tudi kapa¬ citeto C 10 sem izmeril pri tej značilni obremenitvi, prav tako se na to obre¬ menitev nanaša tudi srednja napetost U0. Poleg tega sem izračunal tudi po¬ memben podatek, koliko energije v Wh ima določen tip baterije na kilo¬ Risba 1. Praznilni diagram gram mase, ali koliko Wh dobimo za tisoč SIT. Cene v tabeli so za komplet sed¬ mih celic, razen za tiste, ki so označene z zvezdico. Te se nanašajo na en sam člen, ker jih pri nas kupujemo le posamezno. Celotno ceno pa dobimo tako, da navedeno pomnožimo s sedem. Izbira Kriteriji za izbiro baterije v letalskem modelu so najprej velikost in masa, nato pa pogledamo za najboljšimi električnimi lastnostmi. Te še najbolje pokaže t. i. praznilni diagram. Izvemo, koliko časa bo določena baterija delovala, in ne sa¬ mo to, tudi podatek o moči, ki jo bo da¬ jala motorju, se da razbrati iz odčitkov napetosti. Ne bi verjeli, toda sedem celic različnih vrst baterij da lahko še kako različno moč. Večja napetost namreč po¬ meni večjo moč, seveda pri enakem toku. Kadar imamo v modelu le en motor, se večinoma odpovemo večjim in težjim baterijam (RC 2000, 160 SCK GP in P 1500 SCR). Naslednji pomemben podatek je, Koliko Wh na kilogram premore določena bateri¬ ja. Tu je nesporni zmago¬ valec Panasonicova AS, za njo KR 1400 firme Sanvo ter 130 AFK GP. Sleai N 800 AR, blizu je tudi N 1000 SCR, vse drugo pa močno zaostaja. Primerjajmo med seboj baterije v ožjem izboru! Najboljši start bo imela N 1000 SCR, ki je sicer narejena za velike tokove. Sledi N 800, nato KR in na koncu AS. Najdlje bo trajala AS, nato KR, 130 AFK, N 1000 in na koncu N 800. Razlike znašajo od malo več ko 8 minut za AS, 7,4 minute za KR in 1 30 AFK ter okoli 6 minut za obe ostali bateriji. Mali in lahki N 500 zmore pri tej obremenitvi le tri minute delovanja, N 600 pa štiri. Za ti dve bateriji bi se odločili le izjemoma, to je takrat, ko smo zares na tesnem tako s E rostorom kakor tudi s težo in lahko ta ratek čas vzamemo v zakup. Pogled na cenik pa dostikrat postavi vso izbiro na glavo. Koliko Wh dobimo za tisoč SIT? Pri bateriji AS stane en člen 1 266 SIT [VVM Modelarski center), potre¬ bujemo pa jih sedem. KR 1400 je že narejena in stane okoli 8.850 SIT (Mladi tehnik oziroma WM Modelarski center). Posamezni člen pri N 1000 SCR velja 800 SIT (Mladi tehnik), pri 1 30 AFK (Ne- bec Hobi) pa 760 SIT za kos, le zlotati si jih moramo sami. N 800 ta hip (še) ni na voljo. Ob teh podatkih premislimo tudi o N 600 SCR (7900 SIT) ali kaki drugi. Ne¬ sporno pa je cenovno najugodnejša 1 30 AFK (Nebec hobi), kjer za svoj de¬ nar dobimo še največ. Takoj za njo je N 1000 SCR, blizu je tudi P 160 AS. Ma¬ la N 500 je obupno draga; 1 60 SCK da 26 marec 1998 rrm : ELEKTRONIKA za enak denar desetkrat več energije! Tu¬ di N 600 ponuja malo glede na stroške. Boljše in dražje baterije si privoščimo predvsem v tekmovalnih modelih, kjer strošek opravičuje doseganje boljših re¬ zultatov, ali takrat, ko drugačnih tudi fi¬ zično ni mogoče vgraditi. Dva motorja Kaj pa, če imamo v modelu dva motor¬ ja velikosti 400? Taki modeli so običajno večji in tam pridejo v poštev tudi tiste baterije, ki smo jih na začetku izločili. To so Panasonic "lila", 160 SCK in RC 2000. Najboljši štart bo nedvomno dala RC 2000 in tudi trajala bo najdlje. Ce¬ novno pa je nedvomno najugodnejša 160 SCK (Nebec hobi). Od malčkov zadosti potrebam le N 1 000 SCR, medtem ko P 160 oziroma KR 1400 ne prideta več v poštev zaradi tokovnih omejitev. Zaključek Ko smo izbirali baterijo za navadni elektromotor velikosti 400, katerega ob¬ remenitev znaša največ do 10 A, so v končni izbor prišle tri, in sicer P 160 AS, N 1400 KR in 130 AFK, katerih masa znaša okoli 220 g in imajo kapaciteto od 1,3 do 1,6 Ah. Modelar pa ima običajno več modelov in skušnjava, da bi uporabil to baterijo še kje drugje, je dovolj velika. Toda bodimo pozorni! Uporabiti ome¬ njene baterije pri večjih tokovih, bi bila huda napaka, saj bi zaradi preobre¬ menitev prišlo do poškodb baterij. Pa vendarle se da to upoštevati tudi pri izbiri. Katero baterijo bi torej izbrali, da bi jo lahko uporabljali tudi za večji tok? Nedvomno eno od vrste SCR! Če pa je tudi model malce večji, bi se iz finančnih ali kakih drugih razlogov odločili tudi za N 1000 SCR ali morda lahko 160 SCK. Kaj pravi praksa? V letečem modelu imamo raje lažjo baterijo, saj lažji model tudi manj porabi in teža baterije pri tem pomeni dobršen delež. So pa tudi primeri, ko posežemo po težji in zmogljivejši bateriji. To je na primer takrat, ko nameravamo narediti zares dolg polet ali pri močnejšem vetru. Težji model ima namreč večjo prodornost in s tem tudi bolje krmari skozi turbulent¬ no ozračje. Seveda pa je vzpenjanje s težjim modelom počasnejše in pristanek zahtevnejši. Način obremenjevanja elektromotorja letečega modela se ne razlikuje dosti od motorja z notranjim zgorevanjem. Motor obremenimo do konca le pri vzletu oziro¬ ma vzpenjanju. To pomeni tokove do 10 A. Med letenjem ali križarjenjem seveda tok zmanjšamo na vrednost najboljšega izkoristka, to je okoli 5 do 7 A, raje pa tudi manj. Neumno in nesmotrno bi bilo ves čas poleta tiščati polni plin. Obvezno si pustimo toliko rezerve za pristanek, da lahko enkrat ali dvakrat ponovimo šolski krog, če je bil prvi poskus neuspešen. V ta namen ima vsak modelar z elektro- modelom odštevalno štoparico, bodisi v oddajniku ali pa prigrajeno, tako da nas z alarmom opozori na čas za pristanek. Namesto zaključka In kaj smo se naučili o oznakah? Pro¬ izvajalci niso dosledni, včasih niti znotraj svoje hiše ne. Številka je sicer res v soro¬ du s kapaciteto, ki pa je lahko tudi de¬ setkrat večja. P 160 ima na primer 1600 mAh, P 1500 pa zares 1500! Edina oznaka, ki je skupna več proizva¬ jalcem, je končnica SCR, kar pomeni bate¬ rijo z nižjo notranjo upornostjo ali z drugi- mi_besedami, primerno za večje tokove. Se vedno velja skrbno prebrati tehnično dokumentacijo in spremljati rezultate testov, preden se odločimo za nakup. 0®—H Ojačevalnik videosignala ROBERT RESMAN Ojačevalnik ojačuje videosignal iz videorekorderja na razdalji, večji od enega metra, ko se začno pojavljati motnje v sliki zaradi zmanjševanja moči videosignala. Poleg tega kot razdelilnik omogoča, da se iz enega videorekor¬ derja pošlje signal v nov razdelilnik samo z enim kablom. Tako se lahko z enim videorekorderjem posneti material posname na tri nove rekorderje. Prav tako omogoča delovanje dveh televizorjev hkrati in na večje razdalje. Shema ojačevalnika je zelo preprosta, saj vsebuje le nekaj osnovnih elek¬ tronskih komponent. Kondenzatorja na vhodu in izhodu preprečujeta eno¬ smerni napetosti prehod do porabnikov. Ojačevalni del je sestavljen iz treh tranzistorjev in nekaj pripadajočih uporov. Zaradi nekonkretnega vpogleda v delovanje vezja, sem označil delovne napetosti na posameznih točkah. Tako pred priključitvijo preverimo samo delovanje. Upora R 1 in R 9 lahko zaradi nestandardnih vrednosti zamenjamo z dvema vzporedno vezanima uporoma 150 fi. Vezje montiramo v kovinsko ohišje, najbolje bakreno, ki ga lahko preprosto sespajkamo. Na vhod prispajkamo koaksialni kabel, ki naj bo čim krajši, ne sme pa presegati dolžine 50 cm. Na izhodu je najbolje prispajkati vtičnico, tako da lahko napravico vežemo kot vmesni člen med povezavami. Napravica se napaja z enostavnim usmernikom. Dovolj dobra kombinacija so transformator 12 V/50 mA, graetzev mostiček in kondenzator 1000 nF/16 V. Celoto lahko napajamo tudi z baterijo 9 V, saj je poraba zelo majhna. <5)1 2 v Seznam elementov: R8- R1 - 75 £2 (150/150 £2) R9- R2 - 18 kQ ci - R3 - 5,6 k£2 C2 - R4 - 1 kQ C3 - R5 - 270 £2 Tl _ R6 - 330 £2 T2 - R7 - 220 £2 T3 - 470 75 Q (150/150 £2) 100 pF/16 V 470 uF/10 V lOOnF BC547B BC557B ?,C5A7i, ime 7 marec 1998 27 RAČUNALNIŠTVO Predstavitev šole na internetu (2. del) Front page express MIHA ZOREC Tokrat si bomo ogledali izdelavo splet¬ nih strani s slovensko verzijo programa Front Page Express, ki je v sklopu Micro¬ softovega Internet Explorerja 4.0. Po¬ doben program za izdelavo spletnih strani je dodan tudi Netscapovemu br¬ skalniku, vendar je ta na voljo le v an¬ gleškem jeziku. Front Page Expres je poenostavljena verzija profesionalnega programa^za iz¬ delavo spletnih strani Front Page. Čeprav je programček izredno preprost, z nekaj spretnosti omogoča skoraj vse kot njegov veliki brat. Nekoliko zahtevnejši uporab¬ nik bo mogoče pogrešal le orodje za raz¬ delitev strani na več okvirjev. zamudno in predvsem nepregledno. Ena izmed prednosti urejevalnika Front Page Express je tudi ta, da ves čas dela vidimo tisto, kar bo prikazal internetni brskalnik (slika 1). Pisanje in oblikovanje besedila Takoj po zagonu programa lahko za¬ čnemo s pisanjem besedila. Pri tem veljajo enaka pravila kot pri pisanju besedila z običajnimi urejevalniki besedil. Besedilo najprej napišemo, popravimo morebitne napake in ga nazadnje oblikujemo. V ta namen ima Front Page Express orodno vrstico, v kateri so vsi najpomembnejši gumbi za oblikovanje besedila (slika 2). če si ga ogledamo s slovensko verzijo VVorda. Poleg tega je pri nas ta program tudi najbolj razširjen urejevalnik besedil. Besedilo napisano, naprimer z Wor- dom, moramo najprej pretvoriti v format TXT (najenostavnejša oblika besedila). To naredimo takole. Poženemo Word in od¬ premo besedilo, ki ga želimo pretvoriti. Odpremo meni Datoteka in kliknemo na Shrani kot (slika 3). V oknu, ki se odpre, W Microsoft Word - Vesbina.doc Sonce • Merkur • Vene ra • • Luna • Mars zl izberemo mapo, kamor bomo spravili besedilo. Vpišemo ime datoteke, nato pa v spodnjem delu okna odpremo seznam Shrani kot vrsto in v njem izberemo Samo Slika 1 Front Page Expres lahko poženemo na dva načina: prek gumba Start (Start-Pro- grami-lnternet Explorer-Front Page Ex- press) ali pa s klikom na gumb Urejanje (an.: Edit) v Internet Explorerju. Slednji način uporabimo za spreminjanje ali ure¬ janje že izdelanih spletnih strani, ki jih imamo shranjene na trdem disku našega računalnika ali na spletnem strežniku. Prvi način pride v poštev pri izdelavi no¬ vih spletnih strani, vendar je dobro, če tudi v tem primeru poženemo še Internet Explorer. Hkratno delovanje obeh pro¬ gramov omogoča izredno preprosto iz¬ delovanje hiperpovezav in olajša vrsto drugih opravil. Glavno okno programa je v mnogočem podobno Wordovemu. Prav tako je tudi delo z njim podobno delu z VVordom. Spletne strani izdelamo podobno, kot bi uredili besedilo s slikami v kakšnem ure¬ jevalniku besedil, pretvorbo v jezik HTML (programski jezik, v katerem so dejansko napisane spletne strani) pa opravi pro¬ gram. Ob tem naj pripomnim, da je pro¬ gramski jezik HTML zelo enostaven, ven¬ dar je izdelovanje spletnih strani z njim Opomba: Pri izbiri pisav ne smemo pozabiti, da so spletne strani namen¬ jene prikazovanju na oddaljenih računalnikih, in če ti nimajo nameščene pisave, ki ste jo uporabili, lahko brskalnik namesto črk prikaže zelo čudne znake. Zato se pri izbiri pisav dr¬ žimo standardnih oblik, ki so nameščene na vseh računalnikih (Arial, Times New Roman, ...) Vstavljanje besedila Besedilo lahko napišemo tudi v kakem drugem programu in ga nato vstavimo v Front Page Express. Nekateri novejši ure¬ jevalniki besedil (Word 97) omogočajo shranjevanje besedila kar v format HTML. Tako la_hko kar z njimi izdelamo spletne strani. Zal pri nekaterih nastanejo težave s kasnejšim prikazom šumnikov. Vstavljanje besedila v obliki TXT Front Page Express omogoča vstavlja¬ nje besedil, napisanih v različnih pro¬ gramih. Zal slovenskih besedil ne razume najbolje (v polni verziji FrontPagea te te¬ žave ni), zato si bomo ogledali univer¬ zalni postopek za vstavljanje besedila. Ker je postopek v vseh urejevalnikih be¬ sedil skoraj popolnoma enak, je dovolj, besedilo s prelomom vrstic (*.fxt) (slika 4). Ko vse to postorimo, pritisnemo na gumb Shrani, nato lahko Word zapremo. Program nas še opozori, da dokument vsebuje oblikovanje, ki ga ne more shra- Shrani v: j I S plet Slika 4 _J Slike ~Sesbina.doc ^Inštalacija Intinet brskalnika, doc ^Microsoft Internet Exploier.doc ^Splet+slike.doc QSplet-besedilo.doc ^IVesbina.doc lillTflMTlfl CJ Ta dokument vsebuje obikovanje. ki ga ne morete shraniti kot besedlo. Al Selite , shranki spremembe v Nov.txt? Slika 5 niti kot besedilo (slika 5). Odgovorimo z ne in s tem je postopek pretvorbe besedi¬ la v format TXT končan. Zdaj se lotimo vstavljanja. Poženemo Front Page Express in odpremo meni Vstavljanje (an.: Insert) (slika 6). Ker bo- 28 marec 1998 TCKU 7 RAČUNALNIŠTVO EfiontPage Expiess - [Untitled Normal Page) £te Edit View £o | [(Nonej 3 | i d tSHiaa I- ! - jjgj Fgrroat Tools Table Window Help Break... Horizontal ],ine SymboL.. Cojjjment... ai & Image... Video... Backgioufld Sound... iVebBot Component... flther Components Form FielJ Marquge... HTML Mark up... ScorJ... Slika 6 mo vstavili vsebino datoteke, kliknemo se¬ veda na Datoteka (an.: File). Prikaže se že znano okno za brskanje po mapah (slika 7). V njem poiščemo mapo, kamor smo shranili datoteko, napisano z Wor- dom. Ko jo najdemo, moramo določiti še vrsto datotek, sicer datoteke z besedilom ne vidimo (slika 8). V seznamu Vrste da- EflBMillE—— Išči v. | _j Fizika ■ II 72 ej rfjdšjffll _J avtorji —I pojavi _J recenzije _J slovar _J snov _J vesolje —I vprašanj _J zgodovina fo") tesla1.htm Ime datoteke: | index.html Vrsta datotek: j HTML FHes (*htm;'.html) | fldpri JLj Prekfiči Slika 7 Ime datoteke: Vrsta dajotek: l fldpri ~ Prepiocessed HTML C.htx;*.asp) 73 Hypeitext T emplates (“.hit) "5 WindowsWrite (“.wri) Word S.0-7.0 za Windows&Macintosh (".doc) Word 2.x za Windom (".doc) V/ordPerfect 6.x (“ doc,".wpd) Microsoft Excel delovni list (".xls;",xlw) RFTDCAC.rft) - HTML Document [‘.htm;*.html:".htx;*.olml 11 Slika 8 Convert text to: C One formatted paragraph C Formatted paragraphs [Normal paragraphs OK Cancel Help t Normal paragraphs with line^reaks Slika 9 totek poiščemo Besedilne datoteke (*.txt). Ko se prikaže seznam datotek, ustrezno izberemo in pritisnemo na gumb Odpri. Program nas vpraša, kako naj pretvori besedilo. Izberemo navadne odstavke Navadni odstavki (Normal paragraphs) in kliknemo na gumb V redu. Besedilo se takrat pojavi v delovnem oknu. Določitev ozadja Barva ali vzorec ozadja Sprva ni bilo mogoče spreminjati ozad¬ ja (an.: background) spletnih strani. Ko pa se je ta možnost pojavila (s tretjo različico jezika HTML), je postala izred¬ no priljubljena. Z njo lahko določimo po¬ ljubno barvo ozadja, ali pa naredimo vzorec iz izbrane slike. Pri slednji mož¬ nosti moramo paziti na to, da se robovi slike ujemajo med seboj. V nasprotnem primeru bo ozadje mrežaste oblike. Slika, ki jo bomo uporabili za ozadja, naj bo v formatu GIF ali JPEG in ne pre¬ velika. Najprimernejša velikost je med 100 x 100 in 200 x 200 dpi (točk na pa¬ lec). Ločljivost (resolucija) pa naj ne pre¬ sega 100 dpi. Pri oblikovanju ozadja moramo vedeti, da je bolj kot ozadje 'Omembna vsebina strani. Ozadje naj o le ozadje in naj ne izstopa preveč. V programu Front Page Express pride¬ mo do oblikovanja ozadja, če odpremo meni Oblika (an.: Format) in kliknemo na Ozadje ... (an.: Background) ( slika 10). Pri tem se odpre okno Lastnosti strani (C:\Poskusi\T est.hlin] Datoteko U iejanje Pogfed Pojej yttavtjanje »T-lH Orodja Iabela Qkno Eomoč OdjaveI; Označfivanje in osteVilčevenie Slika 10 (an.: Page properties), ki vsebuje več na¬ stavitvenih listov: Splošno, Ozadje, Ro¬ bovi in Po meri. Do teh nastavitev pride¬ mo tudi, če v delovnem oknu kliknemo z desno tipko na miški in izberemo Last¬ nosti strani. V nastavitvenem listu Ozadje lahko po¬ leg ozadja določimo tudi osnovno barvo besedila in hiperpovezav. vemo, zato je bolj praktično, če pritis¬ nemo na gumb Prebrskaj. Pri tem se prikaže okno z dvema na¬ stavitvenima listoma: Drugo mesto in Clip Art (zbirka slik). List z imenom Drugo me¬ sto omogoča dve vrsti iskanja slik. Če je izbirni gumb Datoteka potrjen, lahko v spodnje okence vpišemo ime slikovne da¬ toteke ali pa se s pritiskom na gumb Prebrskaj (Browse) lotimo iskanja po računalniku in omrežni soseščini. V tem primeru se odpre že znano okno za br¬ skanje po mapah, kjer poiščemo izbrano slikovno datoteko. Ko jo najdemo, dva¬ krat kliknemo na njeno ikono in ime slike se prepiše v okence Slika za ozadje. Zdaj je treba le še pritisniti na gumb V redu in slika zapolni ozadje dokumenta. S potrditvijo izbirnega gumba Mesto omogočimo vstavljanje slike iz točno do¬ ločenega mesta na internetu. Glede na zapletenost spletnih naslovov je ta način sila nepraktičen in se ga ponavadi ne poslužujemo. List z imenom Clip Art (zbirka slik) je uporaben le v polni verziji programa Front Page in omogoča brskanje po zbirkah slik, ki jih dobimo ob nakupu pro¬ grama. Zvok v ozadju Ena zanimivejših možnosti, ki jih omo¬ gočajo sodobni brskalniki, je predvaja¬ nje zvoka. Zvočni zapis lahko vključimo v spletno stran na več načinov. Eden je vključitev zvoka v ozadje strani. S tem se ob odprtju - tako opremljene spletne strani samodejno sproži predvajanje izbrane¬ ga zvočnega zapisa. Zvok vključimo v ozadje strani s po¬ močjo okna Lastnosti strani, v katerem iz¬ beremo nastavitveni list Splošno. V njem, poleg drugih nastavitev, najdemo tudi rubriko Zvok v ozadju (slika 12). Trenutne barvne nastavitve vidimo v posameznih okencih (slika 1 1), če pa jih želimo spremeniti, kliknemo na gumb ob desnem delu okna (ali kar v okence). Pri tem se prikaže seznam z razpoložljivimi barvami, v katerem z miško izberemo že¬ leno barvo. Če pa želimo za ozadje upo¬ rabiti sliko, moramo v potrditvenem polju Slika za ozadje postaviti kljukico. To os¬ vetli okence, kamor vpišemo ime slike. Ponavadi pa točnega imena slike ne Zvočno datoteko določimo na podo¬ ben način, kot smo določili sliko za ozad¬ je. Če vemo točen naslov datoteke, ga vpišemo v okence, če ne, pa pritisnemo na gumb Prebrskaj in s pomočjo okna za brskanje po računalniku poiščemo želeno zvočno datoteko. Določimo lahko tudi število ponovitev zvočnega zapisa ali pa izberemo nepre¬ kinjeno predvajanje, ki traja, dokler ne zapustimo strani. 'TTKT 7 marec 1998 29 NARAVOSLOVJE Izdelajmo umetno mravljišče JERNEJ BOHM Še tako tehnično popolna naprava niti približno ne dosega tega, kar je ustvarila narava. Le nekaj miligramov težka mravlja je prava mojstrovina. Zanimiva ni zgolj kot osebek, temveč tudi s svojim življenjem v skupnosti. Preprosta napravica, ki jo nameravamo izdelati, omogoča njihovo opazovanje. Prav načrtno opazovanje narave še danda¬ nes pripomore do osupljivih in nepričako¬ vanih odkritij. Umetno mravljišče bomo v stanovanju postavili na primerno polico, podobno kot akvarij ali terarij, ki smo ju bolj vajeni. Morda nam utegne opazovanje nenehnega gibanja, navidezne zmede in iskanja rešitev iz za nas nepomembnih zagat umiriti naše, pogosto s stresom pre¬ napolnjeno življenje. Še preden se bomo lotili dela, moramo spoznati vsaj nekaj osnovnih podatkov o življenju mravelj. O njih pišejo številne knji¬ ge. Poznavanje njihovega vedenja nam bo v pomoč pri izpeljavi naloge. Mravlje uvrščamo med najbolj razširjene žuželke, ki so zelo dobro prilagojene posa¬ meznim okoljem. Samo v Sloveniji so jih biologi našli okoli 80 različnih vrst. Najde¬ mo jih v gozdu, mestu, ob vodi, v skalovju. Preživetje jim omogoča predvsem življenje v skupnosti. Tako kot pri čebelah, ki so nji¬ hove bližnje sorodnice, poznamo tri različ¬ ne osebke. Najštevilčnejše so delavke, poz¬ namo pa še samce in samice. Matica je v mravljišču navadno le ena sama, poznamo pa tudi izjeme. Njeno poslanstvo je odla¬ ganje jajčec, iz katerih se razvijejo ličinke. Ličinke se kmalu zabubijo, iz bub pa konč¬ no prilezejo mravlje, take kot jih večinoma poznamo. Prav pretresljiva je pot nastanka novega mravljišča. Enkrat letno, ko je vsega v izo¬ bilju, samica zaleže jajčeca, ki se razvijejo v nekoliko večje ličinke. Iz bub se razvijejo mladi samci in samice. Oboji imajo krila. Kar kmalu odrastejo in lepega dne vzletijo proti nebu in zaplešejo svatbeni ples. Sam¬ čki so s tem opravili svoje poslanstvo in kmalu poginejo, ali oslabeli postanejo la¬ hek plen. Pred mlado samičko pa je še dolgo in de¬ lovno življenje. Poišče si votlinico in se va¬ njo zapre. Še prej si odlomi krila, ki bi jo, tako vsaj mislimo, odslej samo ovirala. Pri¬ čenja odločujoče, skoraj leto dni dolgo ob¬ dobje brez hrane, ko mora, brez stika z zunanjim svetom vzgojiti prve mravlje de¬ lavke. Sama neguje ličinke, preživeti dovoli le najmočnejšim, slabotnejše raztrga, da z njimi nahrani novi zarod. Sčasoma delavke prevzamejo skrb za hranjenje ličink in varst¬ vo bub. Tvegano obdobje je mimo, pred mladim mravljiščem je nov življenjski izziv. Nagonsko se organizirajo v učinkovito skupnost, ki poslej skrbi za rast in varnost mravljišča. Slika 1. Gozdne mravlje si narede tudi do me¬ ter visoke kopice iz smrekovih iglic. Gornik ob¬ čuduje njihovo kolonijo na Planini za skalo nad Trento. Njegova usoda je odvisna od samice, ki globoko pod kupom iglic neprestano leže nova in nova jajčeca. Pozimi mraz in po¬ manjkanje hrane mravljišče za nekaj časa ohromita, toplejši in daljši dnevi pa skup¬ nost takoj poženejo v običajni direndaj. Ko samica po kakih 20 letih pogine, kmalu ob¬ stane tudi mravljišče, čeprav skušajo delav¬ ke najti rešitev (slednje lahko učakajo kakih 10 let življenja). Mravlje se v prostoru orientirajo predvsem z vonjem in tipanjem. Na enak način se spo¬ razumevajo tudi med seboj (neprestano se oblizujejo). Vohalno čutilo v obliki čutnih dla¬ čic imajo, tako kot vse žuželke, na tipalkah. Z njimi nenehno preiskujejo prostor okoli se¬ be. V svojem domovanju ne prenesejo tujca. Takoj ga izsledijo in popadejo s svojimi čvrstimi čeljustmi in obrizgajo s pekočo mrav¬ ljično kislino. Vsiljivec pač nima značilnega vonja, ki ga sprošča mravljišče oziroma mravlja matica. Prav zaradi različnega vonja zlahka odkrijejo, za naše oko sicer popolno¬ ma enako, mravljo iz sosednjega gnezda in jo, kot rečeno, takoj onesposobijo. Da je za mravlje vonj tako zelo po¬ memben, spoznamo tudi po tem, kako jih prelisičijo njihovi sovražniki. Mravljinčji mu- renček se rad zadržuje v bližini mravljišča, čakajoč na priložnost za pojedino. Pri tem se navzame vonja, ki je značilen za mrav¬ ljišče. Tak se brez težav sprehaja po mrav¬ ljišču in si streže s slastnimi ličinkami. Ce bi isto kobilico porinili v drugo gnezdo, bi jo mravlje takoj uničile. Mravlja po vonju najde tudi pot do svoje¬ ga mravljišča. Ves čas, ko se oddaljuje od doma, udarja z zadkom ob tla, da iz zad¬ njične žleze spušča dišečo tekočino. Zelo zanimiv poskus lahko naredite s tem, da na mravljično pot položite list papirja. Po nekaj urah ga obrnite za 90°, s tem ste na novo potegnili njihovo cesto. Mravlje bodo sle¬ dile nenadnemu zavoju, na robu papirja, tam, kjer se bo končala dišeča pot, pa bo za nekaj časa nastala nepopisna zmeda. Načrt umetnega mravljišča Na risbi 1 vidimo sestavne dele mravljiš¬ ča. To je približno 90 x 120 mm velika in le kak centimeter široka prozorna škatla. Naj¬ večji stranici izrežemo iz 1 do 2 mm debe¬ lega prozornega celuloida in ju ob robovih prevrtamo z 2 mm debelim svedrom zaradi pritrditve. Neravne reze kasneje popravimo z brusilnim papirjem. Za distančnike med stenama uporabimo smrekove letvice 10x5 mm. Dve letvici dolžine 8 cm prevrtamo (glej risbo) in v izvrtine vlepimo 14 mm dolge cevke iz aluminija s premerom 8 mm. Uporabimo dvokomponentno epoksidno le¬ pilo (npr. UHU plus endfest 300). Ko se lepi¬ lo strdi, letvice trikrat prelakiramo z lakom na vodni osnovi (npr. Aquales). Posamezne nanose laka obrusimo s finim brusilnim pa¬ pirjem. Letvice z 8 mm dolgimi vijaki pritrdi¬ mo na prozorno plastično stranico. Prej jih na predvidenih mestih navrtamo s svedrom (1 mm). Pri tem moramo biti pozorni na po¬ ložaje nasprotno ležečih vijakov. Vijake privijemo z občutkom in ne premočno. Iz 3 mm debele vezane plošče izdelamo še podstavek (50 x 1 20 mm) in pokrov (20 x 120 mm). Tudi tu si pomagamo, kot kaže risba, z letvico. Oba dela zavarujemo pred vlago z lakiranjem. Podstavek prilepimo na letvico in ga z vijaki pritrdimo na plastični stranici. SENČILO POKROV < H_I ZD d; a. LOClLNA STRMINA STOJALO Risba 1. Sestavnica umetnega mravljišča 30 marec 1998 TIK 7 NARAVOSLOVJE Izdelamo tri enake komore. Pri večjem številu komor bi izgubili pregled nad do¬ gajanjem v mravljišču, manj pa spet ni pri¬ poročljivo, saj bomo eno komoro namenili za krmišče. Komore med seboj poljubno povežemo z 8 mm debelimi prozornimi plastičnimi (PVC) cevkami, ki jih nataknemo na aluminijaste priključke komor. Z dolžino cevk ne gre pretiravati, ker bodo služile mravljam le kot pristopna pot, zato naj ne bodo daljše od 35 cm. Ker mravlje prav tako kot mi dihajo zrak, moramo v obe prozorni stranici tik pod po¬ krovom izvrtati eno vrsto luknjic 0 0,5 mm na razdaljah 10 mm. Z razžarjeno buciko na vsakih 20 mm naluknjamo tudi vse pove¬ zovalne cevi. Ker v pravo mravljišče le redkokdaj pro¬ drejo sončni žarki, bi močna dnevna ali umetna svetloba utegnila mravlje motiti pri vsakdanjih opravilih. Pomanjkljivost, ki nam omogoča dobro opazovanje, bomo skušali popraviti z zastori iz neprosojnih ali pol- prosojnih materialov. Z njimi bomo spodnji del komore hitro in enostavno zakrili pred neposredno svetlobo. Maske izdelamo iz tankega šeleshamerja in barvnega celo¬ fana. Z menjavanjem "barvnih filtrov" bo¬ mo skušali ugotoviti ali valovna dolžina svetlobe vpliva na obnašanje mravelj. Na mravljišče jih pritrdimo kar s samolepilnim trakom. Kadar bomo želeli opazovati živ¬ ljenje mravelj v njihovih kamricah, bomo zaslone pač sneli. Omenil bi še možnost izdelave mravljišča iz akrilnega (pleksi) stekla. Vsekakor bo tak izdelek lepši za oko, nekaj več težav pa bomo imeli z nabavo in obdelavo materi¬ ala. Uporabne odpadke plošč iz akrilnega stekla dobimo pri obrtnikih, ki se ukvarjajo z izdelavo izdelkov iz akrila, ali pa nepo¬ sredno pri proizvajalcih (Platoform iz Smar- jete, tel.: 068/73-439, ali Akripol v Treb¬ njem, tel.: 068/44-300), medtem ko nam lepilo za pleksisteklo utegne prodati podjet¬ je CDS v Ljubljani na Brnčičevi 1 1 (tel.: 061/161-34-05). Priprava mravljišča Plastične komore moramo napolniti s prstjo. Zemlja naj bo primerno rahla, vseka¬ kor ne sipka, Humus najlaže dobimo v cvet¬ ličarni, vendar industrijska obdelava zaradi dodanih kemičnih snovi ni najbolj posreče¬ na rešitev. Marsikdo bo prst še dodatno toplotno obdelal: v tanki plasti jo nasujemo na pladenj, ki ga nato za pol ure potisnemo v vročo pečico (~ 100 °C). Ko bomo kasneje raziskovali ali vsaj bolj zavzeto opazovali življenje v mravljišču, bomo poiskali še drugačno snov za polnilo komor (npr. odpadle smrekove ali maces¬ nove iglice). Komoro z zemljo najlažje napolnimo tako, da snamemo eno izmed prozornih sten. Prst previdno (ohlajeno!) natrosimo na spodnjo polovico stranice, zgornji prekat pa pustimo prazen. Drugo stranico nato znova pritrdimo z vijaki na svoje mesto. Ko bomo komoro vzravnali, se bo prst nekoliko sesedla, da bosta nastali dve votlinici pod oševno nameščenima letvicama. Mravlje odo vanju vstopale neposredno iz povezo¬ valnih cevk ali skozi presledek med zgornjo in spodnjo polovico komore. V zemljo bodo kmalu izkopale svoje poti in kamrice, ven¬ dar se bo vse, kar bodo ustvarile, končalo ob prozorni steni. To pa je tisto, kar smo želeli: imeli bomo popoln pregled nad celot¬ no notranjostjo zgradbe. Priprava za lovljenje mravelj Za naše mravljišče potrebujemo nepo¬ škodovane mravlje, ki jih prostoročno ne moremo ujeti. Zadovoljili se bomo zgolj z delavkami, saj bi bilo iskanje matice kruto dejanje. Matice zagotovo ne bi našli, še manj pa prepoznali. Najbolj primeren čas za lovljenje je pomlad, ko jih še vse preze¬ ble od dolge zime toplo sonce privabi iz skrivališč. V značilnih gručah se naberejo na vrhu mravljišča ali pod toplim kamnom. Prav te podzemne mravlje je tedaj zelo pre¬ prosto naloviti, le pravi kamen moramo dvi¬ gniti, mravlje pa previdno otresti v zbiralno osodo, ki jo takoj zatem zapremo, sicer se itro razbežijo. Več dela bomo imeli v toplejšem času, ali z gozdnimi mravljami, ki si postavijo kopas¬ to mravljišče iz iglic, zato brez prirejene sesalke za lov ne bo šlo. Kako jo izdelamo, vidimo na risbi 2. To je približno 20 cm dolg in do 5 cm debel valj iz stekla ali pro¬ zorne plastike. Risba pojasnjuje tudi način uporabe. Gumijasto cevko vtaknemo v usta, še pred tem izdihnemo zrak, ter hkrati prib¬ ližamo vstopno cevko mravlji, ki jo nato posesamo v notranjost pipete, oziroma lovil¬ ne priprave. Mrežica preprečuje, da bi nam mravlja zašla v sapnik. Ko jih pose¬ samo kakin deset, pipeto obrnemo nav¬ pično in jo narahlo stresemo, da mravlje pa¬ dejo na mrežico. Takoj nato izvlečemo se¬ salni čep (zamašek) in vsebino pretresemo v že prej omenjeno zbiralno posodo. Za spodobno sobno mravljišče potrebuje¬ mo od 50 do 100 mravelj. Prav vsaka mrav¬ lja ni primerna za življenje v umetnem oko¬ lju. Pa še na drugačne težave utegnemo na¬ leteti med pripravami za naselitev mrav¬ ljišča. Mnogi vedo za mravljično kislino, ki jo izločajo razdražene živali. Prek sesalke vdihavamo hlape omenjene jedke tekočine, ki astmatikom povzročijo precej težav. K sreči naše rdečerjave mravlje te obrambne snovi nimajo, zato pa toliko bolj ugriznejo. In kot naročeno, se prav ta vrsta mravelj tudi najbolje izkaže v ujetništvu. Pod lupo jih bomo prepoznali po dvojnem členkastem obročku med oprsjem in zadkom (risba 4). Doma mravlje pretresemo iz zbiralne po¬ sode neposredno v umetno mravljišče. Naj¬ bolje je, da to opravimo na prostem, saj se ne bo treba ukvarjati s pobeglimi živalmi. Stresemo jih skozi odprtino na vrhu krmilne komore. Mravlje se bodo kmalu porazgu¬ bile po novem domu. Na varno bodo takoj spravile tudi vse nabrane ličinke in bube. Enako bi ravnale tudi z matico. Zdaj že vemo, zakaj je pomembno, da naberemo mravlje iz istega mravljišča. O svojem delu moramo voditi zelo natančen dnevnik: kje, kdaj, kako, ter za ugotovitve poiskati zadovoljiv odgovor. Prehrana umetnega mravljišča Eno izmed komor določimo za krmišče. Hrano bomo dosledno vstavljali zgolj tam. Znano je, da se mlade mravlje učijo od bolj izkušenih (te tudi najbolj garajo), zato se ni bati, da so poti do hrane predolge in zavite. Mravlje potrebujejo vlago. V suhem mrav¬ ljišču nekatere hitro propadejo. Vlažili bomo vse komore. S kapalko dnevno navlažimo zemljo skozi zgornjo odprtino komore. Pri tem ne smemo pretiravati. Mravlje hranimo z mrtvimi muhami in pajki. Zelo jim ugaja tudi sadje (v majhnih koščkih), trdo kuhano jajce in med. Se posebno imajo rade slad¬ kor, vendar ga moramo prej raztopiti v vodi in s kapalko vbrizgati v jedilnico. Risba 4. Rdečerjava mravlja Vse, česar ne bodo zmogle pojesti, bodo zvlekle v svoje kamrice, kjer pa hrana hitro splesni. Torej bolje manj kot preveč hrane. Kaj našim rdečerjavim mravljam najbolj prija, lahko odkrijemo na mravljišču, kjer smo jih nalovili. Jedilnico moramo od časa do časa očistiti. Pomagamo si z vatiranimi paličicami. Mravlje jiasplošno niso zahtevne in izbirčne živali. Zal bo skupnost brez matice po določenem času številčno opešala. Preživele osebke bomo odnesli v naravo, izpraznjeni dom očistili in ga naselili z novo kolonijo. KRMILNICA MREŽICA ZAMAŠEK STEKLENA CEVKA Risba 2. Sesalka za lovljenje mravelj Risba 3. V sobnem mravljišču, ki ga sestavljajo med seboj povezane komore, mravlje orga¬ nizirajo podobno življenje kot v naravi. iTTEjE 7 marec 1998 31 MAKETARSTVO Antonov An-2 ( 2 . dei) JURE MIUEVIČ Foto: Lidija Katic, Rok Weber Bilekova maketa An-2 se je v Italerijevi embalaži pojavila v naših trgovinah istega dne, ko smo v uredništvu pripravili prvi del tega članka. Kot vemo, je bi) Murpny letal¬ ski inženir, tako da ni dvoma o veljavnos¬ ti njegovih zakonov. Maketa je bila takrat že na pol sestavljena, zato ni imelo smisla na novo začeti z drugo. Ker nameravam izdelati tudi enega od hrvaških vojnih vet¬ eranov, sem eno vseeno nabavil. Upajoč na najboljše sem nestrpno odprl škatlo in doživel grenko razočaranje. Bilekova maketa je na prvi pogled dosti boljša od VEB Plastickardove. Kljub očitni kakovostni razliki pa ima še vedno precej napak in pomanjkljivosti. Maketa naj bi predstavljala antonove začetnih serij in torej brez popravkov ni primerna za izdelavo naših ali nekdanjih "naših" letal. Najbolj bodejo v oči za 3 mm pre¬ kratek, preozek in napačno oblikovan pokrov motorja, napačno oblikovan in preozek nos letala, pregloboka in napač¬ no oblikovana kabina letala, namestitev oken prenizko na boku, popolnoma zgre¬ šen prerez potniškega oziroma tovorne¬ ga prostora, preozek in napačno obliko¬ van prehod zgornjega krila v trup ter predkrilca oziroma to, da jih sploh ni. Če vse naštete napake odmislimo, dobimo sicer še kar všečno maketo. Zahtevnejši maketarji pa bi morali za miren sen po¬ praviti še notranjost pilotske kabine, pa- nelizacijo celega letala, predelati, dodati ali premestiti razne opornice, vstopnike ter druge izbokline na letalu, odstraniti vstopnik izpod zgornjega desnega krila, restaviti žaromet na desnem spodnjem rilu, pokitati in tako odstraniti trimerja z desnega krilca ter višinskega krmila, do¬ graditi sicer pravilna, vendar revna motor in propeler ter očistiti maketo sledov kalu¬ pa in drugih nepravilnosti. Poleg tega so tudi navodila za barvanje makete zelo nejasna. Proizvajalca sta, računajoč na maketarsko lakoto, trgu (spet) ponudila dokaj netočno in nedodelano maketo. Tako sem se vrnil k svojemu anu, Bile- kovega pa pustil čakati boljših časov. Ker je opisanih popravkov, uporabnih tudi na tej maketi, dosti več, kot sem pričakoval, bo članek koristen tudi za graditelje Bile- kove makete. Motor lahko izdelamo sami, tako da z žago za kovino odrežemo stebla manjših vijakov ter jih krožno razporedimo na val¬ jast kos plastike. Navoji nam bodo lepo ponazorili hladilna rebra. Sam sem ubral lažjo pot in med ostanki maket poiskal mo¬ tor Italerijevega junkersa Ju-86E. S pomoč¬ jo fotografij sem ga obogatil z vstopniki, reduktorjem, povezavami ter drugimi ma¬ lenkostmi. Hladilnik Bilekove makete je izdelan iz dveh enakih valjastih delov, kar ne ustreza zadnjemu delu hladilnika na pravem letalu. Uporabil sem oba sprednja dela, zadnja pa izdelal iz plastičnega dre¬ vesca ter si tako prihranil nekaj dela pri drugi maketi. Airfixov P-51D mustang je prispeval krake propelerja, ki sem jih s Motorja s propelerji: desno je Bilekov, levo pa še nedokončana samogradnja za našo maketo. tankim listom plastike podaljšal ter razširil, nato pa pokital ter obrusil na ustrezno obliko. Koren sem oblikoval iz plastičnega drevesca, protiuteži pa iz vlečene plas¬ tike. Za okroglo kapo na vrhu sem upora¬ bil pritiskalo kemičnega svinčnika ustrez¬ ne oblike in velikosti. Barvne sheme in napise bomo sicer obdelali šele v naslednjem nadaljevanju, vendar je pri dvokrilnikih nekatere dele laže pobarvati še pred sestavljanjem. Tončkova barvna shema je enostavna, napisi na trupu in nosu ter sokol na repu pa so za maketarje pravi izziv. Eno od zgodnejših Anuškinih shem je sicer obde¬ lal britanski Blue Rider, vendar bi bile te nalepke lahko dosti boljše, predvsem pa cenejše. Problem boste elegantno rešili, če povečane oznake in napise v barvah narišete ter jih nato z laserskim fotokopir¬ nim strojem pomanjšane prenesete na rozorni nosilni film. Zal kopiranje bele arve ni mogoče, tako da moramo Tonč¬ kove napise napraviti sami. Po več poskusih in iskanju prave rešitve, sem se odločil za postopek antimaskira- nja. Površino, na kateri je napis, pobarva¬ mo belo ter nato lakiramo. Z zelo tankim čopičem (0000 z dolgo konico) in navad¬ nim jedilnim oljem nato previdno nasli¬ kamo želeni tekst. Poskušal sem tudi z maskolom in glicerinom, vendar nista dala najboljših rezultatov. Površino nato z zrač¬ nim čopičem pod nižjim pritiskom in z ze¬ lo malo barve prekrijemo z ustreznim od¬ tenkom zelene. Ko se barva posuši, s krpi¬ co obrišemo olje. Površino očistimo in raz¬ mastimo z razredčenim alkoholom, popra¬ vimo morebitne manjše napake in še en¬ krat prelakiramo. Priporočam, da posto¬ pek, preden se ga lotite zares, najprej Napis Falcon Air, narejen s postopkom anti- maskiranja. Potrebni so še fini popravki s čopičem, poliranje in na koncu lakiranje. nekajkrat ponovite na kakem odvečnem kosu plastike. Barva na Tončkovem boku je približno Humbrol 30 z dodano de¬ setinko bele in dvajsetinko rumene. Citro- nasto rumena na Anuški je Humbrol 99 s petino bele, napis pa je mešanica Hum- brola 14 in bele v enakih deležih. Iz plastične folije izrežemo zasteklitev za okna na trupu ter vratih letala. Prilepi¬ mo jih z lepilom clear fix, ali pa z belim mi¬ zarskim lepilom. Lini na desnem boku sta zelo majhni, zato sem jih preprosto zalil z gostejšim akrilnim lakom za oljne slike. Lotimo se sestavljanja trupa. Na spod¬ nji strani je približno za milimeter pre¬ ozek, zato tu in tam vlepimo kakšen koš¬ ček plastike. Polovici trupa zlepimo, spo- Še ena razlika med kmetijskimi in potniškimi antonovi. Pod Tončkovim levim zgornjim kri¬ lom najdemo oglat vstopnik, medtem ko sta na drugih dveh letalih bolj zaobljena. Stopnice so pri Tončku daljše kot pri drugih dveh naših anih. Lepo je vidna tudi bolj sivka¬ sta originalna barva spodnjega dela trupa. 32 marec 1998 im: 7 MAKETARSTVO temno zelena An-2, S5-CAP Tonček Kljub navidez enotnemu barvanju so na Tončku kar tri različne zelene. Prevladujoča barva, s katero so barvane zgornje površine in boki trupa, spodnja površina spodnjega krila, kritje amortizerjev glavnih nog pod¬ vozja, spodnja površina višinskega stabi¬ lizatorja, podpori višinskega stabilizatorja ter dva pasova na spodnji površini zgornje¬ ga krila (kjer ju na skici zakriva spodnje krilo, sta označena črtkano), je zelo podob¬ na Humbrolovi 30, vendar jo moramo posvetliti z desetimi odstotki bele in ji dodati približno 5 odstotkov rumene, ker je barva letala bolj olivna. Druga barva, s katero so barvane spodnja površina trupa, večina spodnje površine zgornjega krila, kape koles, hladilnik pod nosom, stopnice za vstop, okvir kabine ter glavne opornice med krilom in trupom, je že precej obledela in rahlo posivela originalna madžarska bar¬ va. Dobimo jo, če Humbrolovi 31 matt slate grey dodamo približno petino rumene. Tret¬ ja barva, s katero so barvani napenjalni ko¬ vinski trakovi med krili in prečke med njimi, je Humbrol 3 1 brez dodatkov. Bele barve so zgornja površina spodnjega krila, veči¬ na zgornje površine zgornjega krila, zgor¬ nja površina višinskega stabilizatorja, končki obeh kril na obeh straneh, predkrilca, konč¬ ki krakov propelerja, antene na trupu ter vsi napisi in registracija letala. Za belo pripo¬ ročam Testors gloss vvhite, za črno vzdolž trupa, na krakih propelerja ter podporah glavnih nog podvozja pa Revell 8 coal Black. Za rdečo na nosu, kapo propelerja ter puščice nad stopalkami za vzpenjanje na zadnjem delu trupa uporabimo Humbrol 174, ki ji dodamo četrtino barve Humbrol 19. Koren propelerja je srebrn. Zaščitna prevleka na vrhu trupa in med krili je tem- nosiva Humbrol 27 z dodatkom petine tem- norjave barve ter tu in tam s tehniko suhega čopiča in srebrno barvo ponazorjeno obra¬ bo barve. Spodnja površina trupa je uma¬ zana z oljem in izpušnimi plini. Ponazorimo jih z zelo razredčeno tempera črno, ki jo previdno nanesemo z gobico za barvanje. Kljub na nekaterih mestih obledeli barvi je letalo dobro vdrževano, zato s staranjem ne pretiravajmo. Perfekcionisti bodo pona¬ zorili tudi rahlo udrtino, ki jo ima Tonček na sprednjem robu konca spodnjega levega krila. Različica je verjetno namensko graje¬ na potniška An-2 P ali pa predelava v pot¬ niško letalo An-2 TP. daj pa na ustrezno mesto prilepimo spod¬ nje Krilo. Proti repu je trup preplitev, zato ga poglobimo z milimeter debelim pla¬ stičnim trakom. Vse skupaj obilno pokita- mo, pri prehodu krila v bok letala na zgornji strani, ki pa ni tako izrazit, pa s kitom ne pretiravamo. Trup obrusimo ter pričnemo vrezovati panele. Če smo se lotili barvanja pred sestavljanjem trupa, previdno maskiramo pobarvane povr¬ šine. Prilepimo še višinski stabilizator ter malenkostno pokitamo in obrusimo pre¬ hod v rep. Tudi tu zarežemo panele, s sekundnim lepilom pa ponazorimo rebra na smernem stabilizatorju. Največ težav bomo imeli s prozornim delom kabine. Izdelamo ga iz prozorne folije, ki jo ogreto potegnemo čez prej pripravljen model. Za boljši razgled na¬ vzdol ima letalo ob straneh izbočena m-r marec 1998 33 MAKETARSTVO okna, zato je najbolje, če kabino izde¬ lamo iz treh kosov. Kot model srednjega dela sem uporabil razširjen, znižan in obdelan pokrov kabine Bilekove makete, ki tako ali tako ni služil svojemu namenu. Model mora biti za debelino folije manjši od predvidene kabine. Za ponazoritev okvirjev nanj na pravih mestih prilepimo na tanke trakove narezan lepilni trak. Na pokrovu kabine, izdelanem iz folije, pa dajo najboljše rezlutate pravilno pobar¬ vane in na trakove narezane maketarske nalepke. Tudi tu si lahko pomagamo z ostanki "fast frames". Spodnji del "stek¬ lenjaka" je sicer nagnjen, ni pa ukrivljen, Pogled na zgornji del trupa med krili pri Ton¬ čku in Anuški. Med servisiranjem in vdrževan- jem se mehaniki vzpenjajo na letalo, zato ie trup na vrhu prevlečen z zaščitno oblogo, ki pa se s časom obrabi. Anuška je nasprotno od Tončka kmetijsko letalo in se prav tu njuni pa- nelizaciji najbolj razlikujeta. Okrogli rumeni loputi skrivata odprtini, namenjeni nalivanju kemikalij za zapraševanje polj. Desni bok Anuške. Modri napis Falcon air se končuje šele na okvirju kabine. Zračnik nad prvo črko a je še ena značilnost kmetijskih letal, ki je na Tončku ne najdemo. zato sem ga s pomočjo projekcij izrezal iz folije. Lepljenje bi bilo lažje s sekund¬ nim lepilom, žal pa njegovi hlapi folijo "zaledenijo". Tako nam preostanejo belo mizarsko lepilo, kakšna kabina več in dosti potrpljenja. Barva okvirjev na Tonč¬ ku je na notranji strani zelo svetlosiva, zunaj pa še stara sivkasto zelena. Izdelava kovinskih trakov med krili je dokaj zamudna. Iz folije izrežemo ustrez¬ no dolg in kak milimeter in pol debel trak. Z ostrim modelarskim nožem ga na sredi¬ ni po vsej dolžini počasi dolbemo. Paziti moramo, da traku ne prerežemo na obeh koncih ter na mestu pritrditve lesene preč¬ ke. Če nam prej ne zdrsne nož ali poide potrpljenje, je rezul¬ tat zelo veren posn¬ etek pravih napen¬ jalnih trakov. Če pa smo še premladi za sive lase, bo nad svečo izdelana pla¬ stična nit skoraj prav tako dobra. Za vlečenje niti upora¬ bimo bolj oglata E lastična drevesca, akršna najdemo pri Matchboxovih in včasih pri Airfixovih maketah. Tako bo¬ do niti bolj sploš- čene. Za glavni opornici med krili upo¬ rabimo malce popravljeni priloženi opor¬ nici, podpori repa pa izdelamo iz pol milimetra debele, na robovih obrušene plastike. Lahko dodamo tudi iz plastične niti izdelane žice, ki so napeljane na levi opornici od pilotskih cevi do spodnjega krila letala. Vodila predkrilc in zakrile izdelamo iz plastične folije ter jih prilepimo s sekund¬ nim lepilom. Se opozorilo: An-2 ima avto¬ matska predkrilca, ki delujejo na podtlak, tako da na tleh, razen včasih pri servisi¬ ranju, niso izvlečena. To naj upoštevajo predvsem ljubitelji "razrezanih" maket. Prehod smernega krmila na trup pri Anuški. Pozornemu opazovalcu ne bosta ušli dve majh¬ ni prikovičeni kovinski zaplati na samem ko¬ renu, verjetno popravek obrabljene opiate. Na srednji del zgornjega krila vgravi¬ ramo panele, če pa smo se lotili katerega od kmetijskih letal, pa s pomočjo "fast frames" ponazorimo še pokrova rezer¬ voarjev za kemikalije. Maketa je tako pripravljena za barva¬ nje. Zaradi lažjega maskiranja oziroma barvanja še nismo prilepili zgornjega krila, predkrilc, zakrile, opornic ter na¬ penjalnih trakov med krili, podvozja, pro¬ pelerja, pokrova kabine, hladilnika, iz¬ pušne cevi ter množice raznih vstopnikov, zračnikov, anten in podobnih motečih izrastkov. V naslednjem nadaljevanju bomo našo maketo dokončali in si ogledali še nekaj zanimivih barvnih shem. 34 marec 1998 TIECj 7 ZA SPRETNE ROKE Okraski na steklu MATEJ PAVLIČ Ko boste dobili v roke tole številko Tima, bo najbrž že prepozno, da bi ma¬ mici za 8. marec naredili darilo v obliki graviranega kozarca ali vaze. Zato pa imate še dovolj časa do materinskega dneva, ki je na vrsti proti koncu meseca. O graviranju stekla smo v zadnjih petih letih pisali že dvakrat: prvič bolj na krat- Slika 1. Če želimo iz steklenice narediti vazo, moramo imeti diamantno rezalno ploščico. ko v Timu 1994/2 in drugič nekoliko obširneje v Timu 1996/4. Tokratni čla¬ nek je nekakšno nadaljevanje opisovanja tega zanimivega hobija, ki ni niti zahte¬ ven niti nevaren, terja pa precej natanč¬ nosti, pazljivosti in predvsem primerno orodje. V letošnjem letniku Tima večkrat omenjamo električni vrtalnik ameriške fir- Slika 6. Če se nikakor ne morete domisliti, kakšen motiv bi vgravirali na kozarec, potem pač vgravirajte sebe, kakšni ste videti, kadar se nikakor ne morete domisliti, kakšen motiv bi vgravirali na kozarec. Medtem se boste goto¬ vo spomnili česa pametnejšega ... Slika 2. Iz buteljke narejeno vazo lahko po žel¬ ji še okrasimo z graviranjem (levo). Slika 4. Tale prazni kozarec instant kave bi bilo zaradi njegove nenavadne oblike prav škoda zavreči, saj ga je mogoče polepšati npr. z vgraviranim cvetom encijana in uporabiti za spravljanje različnih drobnarij. Slika 5. Preden nastane takole graviran vrček, je potrebne kar nekaj vaje. TTRI 7 marec 1998 35 ZA SPRETNE ROKE Risba 3. Nekaj primerov zanimivih cvetličnih motivov, ki so zaradi manjše zahtevnosti primerni za začetnike Pripomočki za graviranje Dremel Ne samo v industriji in obrti, ampak tudi v modelarstvu velja, da pri nakupu orodja nima smisla preveč skopariti, ker nam bo prej ali slej žal. S poceni in slabim orodjem pač ni mogoče narediti tistega, kar nam ponuja kakovostnejše in zato tudi dražje orodje. Da torej kasneje ne bi bili slabe volje, se moramo pred nakupom vedno prepričati, kaj kakšno orodje omogoča, kakšni so njegovi tehnični podatki in zmogljivosti, pa tudi to, koliko pri¬ bora obstaja zanj, kje ga je mogoče dobiti in po kakšni ceni. Glede na dejstvo, da so si vsi modelarski vrtalniki med seboj (vsaj v grobem) precej podobni, lahko v vseh uporabimo veči¬ no pribora drugih proizvajalcev (govorimo seveda le o nastavkih, ki jih pritrdimo v vpen- jalno glavo). To je pomembno zlasti v primeru, ko kak proizvajalec izdeluje le vrtal¬ nike, pribora pa ne. No, v ameriški firmi Dremel Manufacturing Company, ki jo je že davnega leta 1932 ustanovil Albert J. Dremel, izdelujejo tako vrtalnike kot celo vrsto nastavkov za obdelo¬ vanje različnih gradiv. Nekatere od teh (pred¬ vsem za obdelavo lesa in plastike) smo v t—I H H 7105 7117 7120 7122 7123 7134 letošnjem letniku že predstavili, tokrat pa si oglejmo še gravirne in polirne konice ter bruse za obdelovanje stekla (slika 7). V Dremlovem katalogu najdemo osem različnih nastavkov, prevlečenih z diamantni¬ mi zrnci (št. 7103-7144). Zaradi izredne trdote so ti nastavki, ki stanejo od približno 700 do približno 1.700 SIT, primerni za obdelovanje lesa, žada, keramike, jekla in seveda stekla. Po nekoliko manjši trdoti in zato tudi nižji ceni (pribl. 1.300 SIT) se odliku¬ je vrsta desetih nastavkov iz volframovega karbida (št. 9901-9912), namenjenih obde¬ lovanju kovin, plastike, keramike, kamna in stekla. V katalogu je tudi deset nastavkov iz silicijevega karbida (št. 83142-85622), ki stanejo okrog 300 SIT za kos, na koncu pa omenimo še tri gumijaste polirne konice (št. 461-463), za katere je treba odšteti približno 100 tolarjev več. Začetnik bo med 40 nastavki, ki so v že omenjenem kompletu Dremel Multi 3950, našel najosnovnejše in najnujnejše, druge pa bo dokupoval sproti oziroma po potrebi. Izbira je očitno velika. k! 9901 9902 9903 7,0 3,2 3,2 7.8 3,2 4.8 19,8 3,2 10,3 13.0 I—t H H t-1 H M I- \ H I-11-1 I! N Tl ^ ^ m Slika 7. Bogata ponudba pribora iz Dremlovega kataloga: prikazani so tisti pripomočki, s katerimi je mogoče obdelovati (tudi) steklo. Iskra ERO d.o.o. ■ ■ ETD/\ Savska loka 2, 4000 Kranj ISKl3 tKU Tel: 064 222-401 Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel me Dremel, ki jo pri nas zastopa kranjsko podjetje Iskra ERO, d. o. o. Komplet z oznako 3950 sestavljajo električni vrtal¬ nik Dremel Multi in 40 kakovostnih nas¬ tavkov za obdelovanje različnih gradiv, vse skupaj pa je spravljeno v ličnem ohiš¬ ju iz trde piastike. Med nastavki za reza¬ nje, graviranje, rezkanje, vrtanje, ostren¬ je, krtačenje, brušenje in poliranje so tudi takšni za obdelovanje stekla, zato smo se odločili, da opišemo uporabo Dremlove¬ ga kompleta še po tej plati. Ker je steklo zelo trdo, ga lahko ob¬ delujemo - razimo, graviramo in brusimo po robovih - le z orodji, ki so še trša od njega. V ta namen se najbolje izkažejo z diamantnimi zrnci prevlečene površine različno oblikovanih in velikih konic, bru¬ sov ter kolutov, poleg diamantnih zrnc pa sta v uporabi še volframov in silicijev kar¬ bid. Pri brušenju stekla nastaja fin prah, ki ga ni pametno dobiti v oči, zato se med obdelovanjem stekla zavarujte s pla¬ stičnimi zaščitnimi očali, kakršna zelo poceni dobite tudi v naših tehničnih trgo¬ vinah. K varnostnim opozorilom spada še nasvet, da prahu s površine obdelovan- ca ne odstranjujte s prsti ali pihanjem, ampak s papirnim robčkom. Delovna mi¬ za naj bo dobro osvetljena, poskrbite pa tudi, da boste imeli obe roki vedno trdno naslonjeni na podlago. Najprimernejšo lego ugotovite s poskušanjem. Ker v našem primeru ne gre za umetniš¬ ke brušene izdelke, ampak zgolj za hobi, lahko uporabimo vsako steklo - ne glede na njegovo vrsto, debelino ali barvo. To pomeni, da se lahko kar takoj spravimo nad različno oblikovane steklenice in stek¬ leničke, buteljke ter trebušaste kozarčke, v kakršnih prodajajo uvožene olive. Gra¬ divo za nabiranje izkušenj (pa tudi za prve povsem "zaresne" izdelke) je torej na razpolago kar v domači shrambi ali kleti in šele nekoliko kasneje bodo prišli na vrsto kozarci, vrči ali različno visoke posode, ki jih je mogoče za majhne de¬ narje dobiti v veleblagovnicah in trgo¬ vinah z laboratorijsko opremo. Za začetek poskusimo narediti vazo iz buteljke (slika 1) oziroma kake druge 36 marec 1998 |TTK£ 7 steklenice, ki ima lahko tudi ovalen ali pravokoten prerez. Tam, kjer se začne telo steklenice, po vsem obodu natančno prilepimo širši samolepilni trak, s čimer smo dobili rob, po katerem moramo se¬ daj odžagati odvečni del. Steklenico po¬ ložimo na mizo in jo ustrezno podložimo, da se ne more premikati ali po svoje obračati. Za rezanje uporabimo diamant¬ no rezalno ploščico, ki ima navadno pre¬ mer okrog 20 mm (ker takšne v Dremlo- vem kompletu ni, jo je treba kupiti pose¬ bej). Vpnemo jo v vrtalnik (slika 2), ki ga nato počasi in narahlo vlečemo tik ob prilepljenem samolepilnem traku. Vsako hitenje se zelo hitro maščuje, zato pose¬ bej opozarjamo na potrpežljivost pri tem postopku. Stene steklenice ni treba pre¬ rezati do konca, ampak le približno do polovice, saj bo steklo pod nekaj rahlimi udarci majhnega kladiva kaj hitro počilo. Dobljeni rob je oster in zelo nevaren, zato ga moramo zbrusiti z večjim valjas¬ tim brusom iz silicijevega karbida in na koncu še z gumijasto polirno konico. S tem smo dobili bolj ali manj zanimivo ob¬ likovano vazo, ki jo lahko po želji še polepšamo z graviranjem. Kar se tiče izbire motiva, ki bi ga lahko zgravirali na stekleno darilo za mamo, je možnosti sicer veliko, vendar so rože prav gotovo najprimernejša odločitev. Na risbi 3 prikazani primeri so preprosti, dopuščajo pa tudi manjša ali večja od¬ stopanja, ki jih nihče ne bo opazil. Pov¬ sem nekaj drugega je motiv na sliki 5 , ki zahteva že veliko izkušenj in tudi kar pre¬ cej različnih gravirnih konic. V steklo pa seveda lahko vgraviramo samo inicialke ali celo ime, željo ali voščilo, pa srček ali kaj smešnega. Kdor ima vsaj malo do¬ mišljije, se bo gotovo domislil česa zani¬ mivega; na podoben način je nastal tudi motiv na sliki 6. Ne glede na vrsto, obliko in velikost motiva moramo tega vedno najprej na¬ risati ali prefotokopirati na papir, ki ga nato z notranje strani pritisnemo ob steno in prilepimo z nekaj koščki samolepilne¬ ga traku. Se bolje je, če v kozarec stlači¬ mo tudi suho, mehko krpo (slika 4), za večje kozarce z ozkim grlom pa je upo¬ raben kar navaden balon, ki ga napih¬ nemo in zavežemo z vrvico, po konča¬ nem graviranju pa ga spet odstranimo. Pri graviranju se je najbolje držati pre¬ prostega pravila, ki pravi, da z gravirno konico najprej naredimo glavne obrise in debelejše črte (pri čemer sledimo motivu od njegove zunanjosti proti sredini), nato pa z različno oblikovanimi brusi iz silici¬ jevega karbida obdelamo (oziroma osen¬ čimo) še večje površine. Ko je motiv v grobem narejen, predlogo na papirju za¬ menjamo s kosom črnega papirja; na tej se namreč zelo dobro vidijo vse nedo¬ slednosti pri graviranju, ki jih sedaj lahko brez težav popravimo. Na koncu izdelek dobro operemo s čistilom za steklo in osušimo. ZA SPRETNE ROKE Dve figurici • v • iz žice MATEJ PAVLIČ Če berete revijo vsaj tri leta ali če ste kdaj brskali po starejših številkah, ste se ob pogledu na naslov tegale članka najbrž spomnili, da ste nekaj podobnega že videli. V resnici smo leta 1996 v oktobrski številki Tima objavili kratka navodila, kako iz lesenih kroglic in raznobarvnih žičk, iz kakršnih so spleteni telefonski kabli, narediti figurico kitarista in smučarja. Ker se je takrat pokazalo, da precej bralcem ni uspelo dobiti primernih ostankov takšnega kabla, tokrat objavljamo navodila za izdelavo podobnih fi¬ guric, vendar iz "navadne žice oziroma izoli- ranih bakrenih vodnikov, iz kakršnih je električna napeljava v naših stanovanjih. Izolacija teh vod¬ nikov je iz praktičnih in varnostnih razlogov nam¬ reč v več barvah, s pomočjo katerih je ob posegih ali popravilih napeljave mogoče ne¬ dvoumno ugotoviti, ali gre za fazni, ničelni ali ozemljilveni vodnik. Proizvajalci kablov pa za izolacijo ne uporabljajo samo črne, modre in Figuri smučarja in kolesarke smo izbrali namenoma: smučarja zato, ker nas spominja na letošnjo zimo, ki je pravzaprav ni bilo, kole¬ sarko s slamnikom pa zato, ker so glede na sedanje vreme tudi obeti za poletje bolj slabi. rumeno-zelene barve, ampak tudi rjavo, zeleno, rdečo, vijolično in še nekatere. Obstaja več de¬ belin teh kablov, ki so odvisne od preseka in iz¬ vedbe bakrenega vodnika, vendar so izmed njih za naše potrebe primerne le tri: i, 1,5 in 2,5 mm 2 . Če doma nimate primernih ostankov opisa¬ ne žice, si oglejte ponudbo v najbližji trgovini z elektroinštalacijskim materialom. Poleg žice potrebujete še nož olfa ali klešče za snemanje izolacije, ščipalke, kombinirane klešče (najbolje električarske) in morda še spajkalnik ali cianoakrilatno lepilo (npr. UHU sekundenkleber). Vse drugo kažeta fotografiji in risba, kjer je v več korakih prikazana izdelava smučarjevega trupa. Najprej se moramo odločiti, kakšno figuro bi radi naredili, kaj bo npr. držala v roki, kaj bo imela na glavi itd. Vse to je najbolje skicirati na papir in nato ugotoviti potrebno število žic v sno¬ pu. Navadno zadostujejo štirje debelejši kosi (A), ki jih prevežemo z devetimi ali desetimi ovoji tanjše žice, da dobimo trup. Izmed štirih žic na zgornji strani dve ukrivimo navzdol (za roki), dve pa bosta nosili glavo (B). Vzporedno k "rokama" dodamo še nekoliko daljši kos tanjše žice, ki ga bomo kasneje uporabili kot "prste" oziroma za prijemanje. Ko s tanjšo žico poljubne barve ovi¬ jemo roki (C), storimo enako tudi z nogama (D), na koncu pa iz nekaj plasti ovojev naredimo še glavo. S smučmi, palicami in cofom po vsem tem ne bi smeli imeti težav. Večina napisanega velja tudi za kolesarko, vendar pa si je treba v tem primeru pri izdelavi njenega slamnika in krila pomagati s sekundnim iepilom. TTKf 7 marec 1998 37 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: aluminijasta pločevina in palica Področje: preoblikovanje pločevine Vrtnica iz aluminijaste pločevine BLANKA KREN JANEZ AVSEC Qd 6. razreda dalje Čas izdelave: 2 dvojni uri Pred nami je materinski dan, zato vam predstavljamo idejo za izdelavo trajne vrtnice iz aluminijaste pločevine. Mame bodo te nenavadne cvetlice nedvomno vesele, hkrati pa jih bo dolgo spominjala na dan, ko ste jih obdarili. Težišče učenja: • zasnova in zarisovanje sestavnih delov na aluminijasto plo¬ čevino, • razrez delov in oblikovanje cveta z navijanjem, • ponazoritev listnih žil s točkanjem, • lepljenje delov z lepilno pištolo, • ojačitev spojev z bakreno žico, • okrasitev izdelka z barvo v pršilki. Gradiva: • aluminijasta pločevina za cvet in liste (dobi se kot odpadni material v tiskarnah), • aluminijasta palica 0 4 mm, • bakrena žica 0 0,3 mm (lahko navitje s tuljave), • lepilni vložek za toplotno lepljenje, • barva v pršilki (srebrna, zlata ...). Orodje in pripomočki: • škarje za rezanje pločevine (lahko so navadne škarje, ker je pločevina tanka), • klešče za oblikovanje cveta, • točkalo in kladivo za izdelavo listnih žil, • pištola za toplotno lepljenje (UHU pištole LT 110 XL). Srednja stopnja Slika 1. Neobičajno darilo za materinski dan Napotki za izdelavo.vrtnice Najprej na aluminijasto pločevino narišemo sestavne dele (cvet, listi) in jih izrežemo s škarjami. Nato oblikujemo cvet. Vzamemo aluminijasto paličico (steblo) in okoli nje navijemo aluminijasti trak. Navijati začnemo na ožjem koncu traku. Pri tem si lahko pomagamo tudi z okroglimi kleščami. Ko je cvet navit, s kleščami cvetne liste še pravilno oblikujemo. To napravimo tako, da zgornje zaobljene dele cveta po občutku oziroma po lastnem okusu zavihamo navzven. Na listu ponazorimo žile. Najprej jih narišemo z zarisoval- no iglo, nato pa poudarimo s točkalom in kladivom. Ko imamo vse sestavne dele pripravljene, sledi lepljenje. Najprej z lepilno pištolo na steblo prilepimo cvet. Konec ste¬ bla premažemo z lepilom in ga vstavimo v sredino cveta. Z lepilom zalijemo spoj cveta s steblom in ga lepo oblikujemo oziroma razvlečemo ob steblu. K cvetu prilepimo tri dodatne čašne liste in šest venčnih listov (slika 2). Spodnji del cveta ovi¬ jemo z bakreno žičko, da dobi pravilno obliko in da listi ne odpadejo. Na steblo prilepimo še liste in spoje prav tako ovi¬ jemo z bakreno žičko (slika 3). Izgotovljeno vrtnico okrasimo z barvo iz pršilke (slika 4). 38 marec 1998 iTTR.(E 7 Velikonočne voščilnice MATEJ PAVLIČ Ste že kdaj pomislili, da bi namesto kupljenih velikonočnih voščilnic svojim so¬ rodnikom in prijateljem za spremembo poslali kar doma narejene voščilnice, na katerih pa bi bili seveda tudi pirhi in zajč¬ ki? Toda kako narisati in pobarvati, deni¬ mo, petindvajset kar najbolj enakih oziro¬ ma razpoznavnih zajčkov, ne da bi vam že po prvih petih zmanjkalo volje in bi na naslednje voščilnice risali le še pirhe, ker je to preprosteje? Ena izmed možnih rešitev je kopiranje motiva s pomočjo kopirnega papirja, ki sicer tudi ni kdo ve kako natančno, vendar je vseeno manj zamudno kot prostoročno risanje. No, od kopiranja pa ni več daleč do štampiljke, s katero je mogoče zelo hitro narediti več¬ je število povsem enakih odtisov izbrane¬ ga motiva. Poleg tega je štampiljko mo¬ goče uporabiti kadar koli in tudi na raz- ličnih materialih, npr. na tekstilu, lesu, plastiki, usnju itd. Včasih si izdelave svoje štampiljke z imenom, priimkom in naslovom (kaj šele s kakšno šaljivo figuro) ni mogel privoščiti ravno vsak, saj so bile predrage. Danes pa so se štampiljke zaradi sodobnejšega načina izdelave zelo pocenile in so zato postale dostopne vsakomur. Zadostuje, da motiv, ki nam je všeč in ustreza našim Izbrani motiv s štampiljko odtisnemo na voščil¬ nico in ga poljubno pobarvamo. zahtevam, nekoliko povečano ali v na¬ ravni velikosti narišemo na papir ter dolo¬ čimo njegovo velikost, izdelovalec žigov in štampiljk pa bo poskrbel za vse ostalo. Pri pripravi tega članka smo za sodelo¬ vanje prosili mojstra Jerneja Jerašo iz Ljub¬ ljane (GIO, s. p. - graverstvo in oblikovan¬ je, tel. 061/263-300), ki se ukvarja z iz¬ delovanjem vsakovrstnih žigov, značk, obeskov, tablic z napisi, medalj, plaket in še marsičesa, vrtci in šole pa pri njem naro¬ čajo tudi štampiljke z motivi živali, rastlin itd. Mi smo izbrali motiv prikupnega zaj¬ čka, ki barva pirhe, in še dva različno ok¬ rašena pirha (na risbi), za vse tri štampiljke skupaj pa smo odšteli le 1500 tolarjev. Izdelava voščilnic "po tekočem traku" poteka takole: na doma narezane ali kupljene nepotiskane voščilnice, ki jih drugo za drugo razvrstimo po mizi, paz¬ ljivo pritisnemo štampiljko (po možnosti uporabimo blazinico s črno barvo), po¬ čakamo toliko časa, da se barva popol¬ noma posuši, nato pa začnemo z bar¬ vanjem, pri čemer lanko rišemo z navad¬ nimi barvnimi svinčniki, flomastri ali vod¬ nimi barvicami. Na enak način lahko opremimo tudi prtiče iz blaga, ki jih pobarvamo z barvami za tekstil, nato pa z njimi okrasimo slavnostno mizo. S kom¬ biniranjem več različnih štampiljk med seboj se število možnosti še poveča. Na opisani način lahko - seveda z dru¬ gačnimi motivi (rožami, srčki, baloni) - opremimo tudi voščilnice za Valentinovo, materinski dan, pa vabila na rojstni dan, tiskana obvestila in še marsikaj. mr 7 marec 1998 39 UGANKARSKI KOTIČEK Nagradna križanka Vodoravno: 1. dvojica, 4. mehka, bleščeča tanka tkanina, 9. del oblačila za spravljanje npr. robcev, 12. najdaljša slovenska reka, 13. lesarski delavec, ki pripravlja les za ostrešja, 14. azijska država z glavnim mestom Bag¬ dad, 16. gorski pastir, stanar, 1 8. priprava za navijanje preje, 20. kemijski znak za lutecij, 21. teža embalaže, 22. krajša oblika imena Martina, 23. črno-bel (okr.), 24. vrsta raševi- nastega blaga (srednji del besede ŽABAR), 26. šestnajsti in deseti soglasnik v abecedi, 27. oziralni zaimek, 28. kurir, odposlanec, 29. vrsta sanitetnega materiala, 31. ime treh pevk slovenske zabavne glasbe (Kohont, Vrč¬ kovnik, Tratnik), 35. palica za čiščenje pluga, 36. glavna oseba Gotovčeve opere (... z one¬ ga sveta), 38. ime pevca Pestnerja, 39. šest¬ deset minut, 40. plemiški naziv v zahodni Evropi, 41. največji morski sesalec, 42. itali¬ janska denarna enota, 44. zmleto žito, 45. mesto na Notranjskem, 47. ime več krajev v Sloveniji (iz istih črk kot LESA), 49. vzklik pri bikoborbi, 50. eden od dveh enakih zlogov imena priljubljene japonske igrače iz vrvice in nanjo privezanega koleščka, 51. kemijski znak za aktinij, 53. za pol tona zvišana nota c, 54. avtomobilska oznaka za Torino, 55. preprost plug, 57. šolska naloga iz sloven¬ skega jezika, 59. kemijski znak za aluminij, 60. otroški obraz, 62. parkovna drevesa z ve¬ liki listi, 64. dolg letalski napad (iz istih črk kot ADIR), 65. kemijski element z znakom Tl, 67. veliko rusko mesto ob reki Om, 68. okrajšava za ribonukleinsko kislino, 69. cirkuško pri¬ zorišče, 70. ime starejše slovenske primaba- lerine Mlakarjeve. Navpično: 1. krov ladje, 2. ime filmske igralke Gardnerjeve, 3. znan slovenski stoma¬ tolog, Jože (iz istih črk kot NART), 4. roditelji, 5. verovanje, 6. deseta in 19. črka abecede, 7. imetje, posest, 8. zdravilna rastlina z rume¬ nimi cveti, 9. slovanska boginja rodovitnosti, 1 0. doba, vek, 1 1. pravljična oseba, škratek, 12. preprosto, ravno, iz brun stesano plovilo, 15. smučišče nad Bohinjem, 17. ovratna ruta, 19. osebni zaimek, 25. prebivalke glavnega mesta Grčije, 28. zelo star človek, 30. površi¬ na, 32. zgornja okončina, 33. učitelj nravnos¬ ti (etike), 34. grafična znamenja za tone v glasbi, 35. opis, očrt, 37. oziroma (okr.), 39. Uroš Lajovic, 40. geometrijski lik, sestavljen iz dveh istosredinskih krogov, 43. zveza držav, 44. pogonski stroj, 45. okenska navojnica, 46. del tekočine, 48. osliček (ljudsko), 50. prva oseba ednine, ego, 52. kratica ameriške obveščevalne agencije, 55. krajša oblika ženskega imena Radoslava, 56. vrsta metulja, 57. del polne vrtilne količine delca, atoma, jedra itd., ki ga delec obdrži tudi tedaj, ko navidezno miruje, 58. znak za ustavljanje, 61. japonski drobiž, 63. nekdanji Citroenov model osebnega avta, 66. samo. Ob pravilni rešitvi boste na poljih, ozna¬ čenih s krožci, dobili devet črk, ki dajo brane po vrsti naslov zajetne knjige, ki jo je izdala Tehniška založba Slovenije. V njej so zbrane osnove splošnega znanja tako iz naravoslovja in tehnike kot družboslovja, umetnosti in športa. Rešitev nagradne križanke prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. marca pošljite na naslov: Tehniška založ¬ ba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reše¬ valec bo prejel sestavljanko za izdelavo plas¬ tične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve nagradnih ugank iz februarske šte¬ vilke revije TIM: Tematska osmerosmerka: počitnice Serpentine: Miselne igre vsega sveta Nagrade za pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Gregor Košir, Frankovo naselje 121, 4220 Škofja Loka 2. Gregor Ffazler, Obrat 10, 2234 Bene¬ dikt 3. Matic Ferk, Dobja vas 159, 2390 Ravne UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 1998 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Borivoj Pernat, Partizanska 68, 6210 Sežana, Damir Rakela, Prešernova 22, 2000 Maribor in Sanjo Finderle, Glavarjeva 12, 1000 Ljubljana. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 marec 1998 TEElE 7 V OBJEKTIVU 1. Viktor Vošnik in Ervin Rajšp, člana LC Maribor, sta med najstarejšimi še aktivnimi modelarji pri nas. Oba letita tudi z akrobatskimi modeli. Viktor starta znani Simpropov model mini delphin z motorjem Super tigre 6,5 cm , Ervin pa ima podoben model lastne konstrukcije z balzovim trupom in stiropornim krilom, prekritim z balz o. Poganja ga motor Super tigre 10 cm . 2. Atraktivni štart makete britanske rakete skua Stuarta Lodgea na 19. pokalu Ljubljane. 3- Med ljubitelji maket starih ladij je tudi Darko Baloh, ki je povsem v somogradnji izdelal ličen model dubrovniške nove. 4- Trenutno najbolj priljubljen elektromotorni jadralni model Mirana Kosa je mini elipse firme Euromodel. Model je v celoti narejen iz steklenih vlaken v kalup u. Podatki o modelu: Razpetina kril 1466 mm, dolžina 880 mm, profil krila RG 15 mod., masa 350 g. Krmiljen je po nagibu in višini, za spreminjanje vrtljajev in napajanje sprejemnika pa skrbi regulator JES 20. Motor Graupner 480 race 7,2 VB B z reduktorjem Reisenauer mi ero edition (26 g) 3,5 : 1 in eliso falco 315/195 na paja šest akumulatorskih celic Sanyo KR 1400 AE. Poraba loka je okoli 8 A. 2 enim polnjenjem akumulatorja zmore šest poletov do meje vidljivosti. 5. Albatros 1.0 je model kategorije hlg, s katerim tekmuje Mariborčan Zlatko Žižek. Krilo s profilom S4083, opremljeno z zavihki, ima razpetino 1480 mm. Model tehta okoli 290 g in ima V-rep, ki ga pogosto srečamo pri modelih hlg. Foto: O. Baloh, M. Kos, A. Sekirnik, in Z. Žižek 24 • TU!. 7 • marec 1998 ' TlK ? * marec 1998 * 17 20 • mc 7 • marec 1998 18 • L 7 • marec 1998 TIKI 7 . marec 1998 • 23