GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO U NADSTR - ItLttON ST 156 CEisOVNJ RAČUN PRJ NARODNI BANKJ PTUJ SThV 643-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV Nt VRAČAMO - MESEČNA NAROČNINA 20 DIN. POL- LETNA 120 DIN, CELOLETNA 240 DIN - TISKA MARIBORSKA TISKARNA gtcv. 3 — Letnik V. PTUJ, 18. januarja 1952 Cena din 5. smo ie lansko Jesensko setev vse pravočasno in dobro Izvr- šili. Na žalost nam je te račune prekrižala strašna toča, a kljub temu nam je ostalo toliko, da smo svojim članom, ki so spol- nili obvezo storilnih dni, nudili 250 kg belih žit. Te številke so neizpodbitni dokaz, da je standard zadružni- kov naše vasi višji od privatni- kov, ker oni niso pridelali niti semena, da o takih količinah za prehrano sploh ne govori- mo S točnim razdeljevanjem ssmo po vloženem delu nam Je uspelo prihraniti še seme za 45 ha letošnje jesenske setve Krompirja, ki predstavlja za nas belo zlato, smo pridelali 31 vagonov. Od tega smo oddali za intervencijo v industrijska središča, predvsem na Jesenice, 21 vagonov in upamo, da smo s tem prispevali precejšnji delež k stabilizaciji cen krompirja, dočim smo na drugi strani či- tali v Poročevalcu, da smo krompir prodajali po špekulant- skih cenah. Vskladiščenega imamo 7 va- gonov in to samo semensko priznano blago. Za to leto pa imamo že sklenjeno pogodbo za pridelovanje semena na povr- šini 25 ha, kar da najvišjo šte- vilko v Sloveniji med državni- mi in zadružnimi posestvi. V normalni letini bi stavili naše- mu kmetijstvu na razpolago 30 vagonov semenskega blaga, kar bi še bolj zadušilo tiste, ki trdi- jo. da v zadrugi ne bo uspeha Ce pa hočemo to uresničiti, nam je za saditev nujno potre- ben sadilec krompirja ter škro- pilnica. ker le s tema strojema bomo dosegli večje uspehe. Te želje si pa bomo uresničili le s kombiniranim traktorjem »UNT- MOG«. Zato bi bilo umestno, da bi se upoštevala gospodarstva kadar bodo prišli ti stroji, kjer bodo stoodstotno izkoriščeni vsi njihovi agregati. ŽIVINOREJA Ta se sicer nI znatno pove- čala, kljub temu da smo Izvo- zili za traktor in prodali Skla- du okrog 10.000 kg mesa odnos- no 26 komadov Tekom leta smo na račun nabavljenega trak- torja »Deutz« odprodali 13 ko- madov konj. SVINJEREJA Z nabavo 20 komadov ple- menskih svinj iz Dornave upa- mo, da smo postavili osnovo za nadaljnjo rejo prašičev, do- čim smo ostali material, za raz- plod nesposoben, dali v pitanje VINOGRADNIŠTVO Vinogradi, katerih parcele merijo od 10 do 35 arov In so oddaljene med seboj ure ter se obdelujejo še na stari način, ne bodo spravili na zeleno vejo onih, ki so pri tem zaposleni Tudi tu bo treba izvesti aron- dacijo, zaposliti nekaj časa Fiat 55 z raznimi agregati ter doka- zati haloškim ljudem pot Iz pri- mitivne obdelave do mehanizi- ranega vinogradništva. Časi so za vedno za nami, ko se Je vsaka pikola tržila po 150 din in še dražje; danes se že išče kvaliteta in kdo da ceneje. GRADNJE Plan gradenj ni izpolnjen, bile so težkoče z materialom in kre- diti, na drugi strani so pa bile cene visoke. V ilustracijo naj naveden samo primer, da so lani vsi trije silosi stali 63.000, letos pa samo pločevina za streho 50.000 din. Uspelo nam je dobiti kredit tn bomo takoj, ko bo vreme za to primerno, nadaljevali delo na še nedovršenem govejem hlevu Mnogo skrbi in preglavic nam delajo boni, ki so sedaj prera- čunani v dinar In bi iih morali vrniti Pri tem zaračunavanju so strašne pomote N pr.: kredit smo dobili za popravilo trak- torja, zaračunani so nam boni Isto je z raznimi prevozi itd To se bo moralo še vse pregle- dati Druga stvar je z materia- lom Mnogo ljudi je takrat ku- povalo material, ki so ga dobi- vali na nakaznice in je stal Isto ceno kot naš ki smo ga nabav- ljali na kreditno pismo. V tem primeru le le zadruga kupovala slabše Nikakor ne verjamem da. so to naši višji forumi raz- mišliali To bo treba tudi re- šiti Isto je z zadružniki ki so si v letu 1948 nabavili material v zadrugi, mesto da bi šli na okraj in si tam Izposlovali na- kaznico. Ce bi kupili material na nakaznico, ne bi dobili sedaj nikakega dodatnega računa, ker so ga pa kupili v zadrugi, so sedaj po treh letih ponovno dolžniki za isti material, ki so ga že enkrat plačali Prišlo je namreč sporočilo od DBKKZ Maribor, da moramo ves grad- beni material, nabavljen v prejšnjih letih, zaračunati še v bone In kaj se je zgodilo? Oni zadružnik, ki Je v zadrugi že četrto leto, je sedaj obremenjen a tisti, ki je odšel, ne bo obre- menjen. Pripomniti še moram, da one zadruge ki niso na kapitalno graditev polagale nobene brige, stojijo finančno boljše kot ml, čeravno imamo na drugi strani gradnje. STROJNI PARK Ce pomislimo, da smo začeli gospodariti z dvema navadnima plugoma ter da imamo danes traktorje, prikolice, mlatilnice Itdj, lahko rečemo, da smo na polju mehanizacije najbolj na- predovali Zavedali smo se tu- di da so stroji tisti, ki bodo prevzgojni človeka in da le na podlagi dobre mehanizacije lah- ko dosežemo večjo proizvodnjo, ki nas bo v bodoče reševala be- de ter nam prinesla blagosta- nja Geslo vsakega zadružnika mora biti: »Dinarje Je treba Iskati v zemlji!« — in ti so glo- boko. z motiko In lesenim plu- gom prideš težko In počasi do njih, treba je močne Deutze, hi- tre Unimoge, gibčne Freze In hitro bomo našli, kar želimo Da pa bomo to dosegli, moramo Imeti razumevanje, ne smemo biti sovražniki napredka zaradi tega. če bo kdo pri tem zgubil kakšno parcelo, odnosno ne bo zasebni gospodar Mnogo Jih Je ki se tega bojijo In si v tem pogledu želijo, da bi svet šel nazaj, samo da bi lahko obdr- žali svoje nadute pozicije. Ali kolo zgodovine vrti svoj tempo naprej, hrusta pod sabo vse. kar se mu upira. Tako bo tudi z onimi, ki mislijo, da bodo kos konkurirati organiziranemu in mehaniziranemu kmetijstvu. — Kljub tem uspehom, ki sem jih navedel, imamo še dovolj sla- bostL DELO tJ. O. V tega Je bilo izvoljenih de- vet članov. Od njih je zbor pri- čakoval, da bomo kos vsem na- logam In težkočam, ki so stale pred nami v lanskem letu, ven- dar dva člana nista imela resne volje, da bi nosila del odgovor- nosti na svojih ramenih. Ve- senjak In Primožič, oba Iz Prvenc, sta parkrat prišla na seje Uprav odbora Ko sta pa tam dobivala resne in odgovor- ne naloge, ju je postalo strah ter sta klavrno zapustila upra- vo in zadrugo Biti član U o. in samo kimati, kaj bo rekel pred- sednik In ostali člani, ni težko ali ko se postavi: ti boš Izvedel to. ti ono koncentracijo živine, zmanjšati ohišnlce itd. takrat pa ni lahko. To lahko delajo samo ljudje, ki imajo eno pot ki jih m strah, kaj bo jutii In tisti ljudje, ki ne gledajo vsak dan v koledar, katero uro. od- nosno kateri dan poteče doba treh let, odkar je podpisal pri- stopno izjavo Ali leto je minilo dogodki so šli svojo pot naprej onadva pa sta z dejstvi poka- zala, kaj hočeta In mislita. — Ostali čiani Uprav odbora so delali dokaj vestno ZADRUŽNIKI IN NJIH DISCIPLINA Imamo še zadružnike, ki jih Je sram, da so zadružniki in da bi kot bivši kmečki sinovi delali na zadružnih njivah ali celo vodili zadružne konje Vendar imamo večino, ki Je ponosna, da so za- družniki Tovariši, čast onemu zadružniku, ki si upa med sto privatniki trditi, da Je zadruž- nik in da Ima prav Sram naj bo one poedince. ki niso ne eno ne drugo N pr Sterbal in Horvat Liza, slabi bivši posestnici naše vasi. sta, kadar se pobira davek, za- družnici, v vseh ostalih prime- rih pa privatnici Hvala za take zadružnike V kolikor bi vaščani ki do danes še niso zadružniki, bili enaki tema dvema je dosti boljše, da ostanejo to, kar so, ker bodo tako hitreje in bolj smelo gradili socializem S taki- mi dvoličneži bo obračunala bodočnost v mesecih marcu in aprilu Zato imajo sedaj še čas. da razpravljajo o tem kateri otok so zasedli Madžari na Mu- ri. Oni vidijo v tem svojo re- šitev, da bo Jutri sovražnik tu In ne bo več treba tako strašno trpeti v zadrugi, v katero so vložili svojih 15 ha zemlje, ko so bili dolžni po 250.000 din davka obveze, kake tri krave in po pet prašičev Od takrat pa do danes niso v zadrugi obrnili še niti ene brazde, okopall ne ene redi koruze ali krompirja, z druge strani se pa hvalijo, da ljubijo svojo zemljo Sramota za take kmečke hčere in čast naše- mu sosedu, ki je star 76 let, pa še korajžno stopa za plugom CUT ODGOVORNOSTI IN ENAKOPRAVNOSTI Ni dovolj, če trdiš, da si za- družnik in da si enakopraven član; ko pa gre za izvršitev enega ali drugega dela, takrat pa se Izgovarjaš, da te to ne briga in da to ne spada pod tvojo kompetenco Itd. Čuvanje inventarja je še ve- dno ena od bolnih točk naših ljudi, posebno pri konjih in opremi. Vozovi so marsikje brez potrebe na dežju. Z ve- liko težavo in muko smo malo- kdaj odšli na delo pred sedmo uro iz hleva. Čistoča živali se je zanemarjala. Ni dovolj, če kdo stoji ob živali pol ure s česalom in krtačo v roki, važno Je, kolikokrat si katero zagnal po konju Zgodilo se je tudi neštetokrat, da si konju na levi strani voščil dobro jutro, konju na desni pa srečno. Go- tovo je, da se žival ni pritožila, kazala pa je njena kondicija. Živino se je najslabše oprav- ljalo ob nedeljah In praznikih dostikrat tudi ne napajalo, kot je bilo to ugotovljeno. V tem oziru je bil živinorejski brigadir premalo buden. Ravno ob takih dneh je potrebna največja kon- trola In skrb predpostavljenih. ZMOGLJIVOST TRAKTOR.TEV Kadar so bili intaktni, niso bili ravno stoodstotno izkorišče- ni. To se je opažalo predvsem v Jutranjih urah. V skladišču Je bila ta napa- ka, da so bila skladišča zdru- žena V bodoče mora imeti po- ljedelski brigadir priročno skla- dišče, v katerem bo imel umetna gnojila In semena, da ne bo tolikšnih zamud p,ri ča- kanju na seme ali izdajo dru- gega inventarja, kot je bilo s tem to leto. STANJE V PRVENCIH Ni padla na lanski skupščini zastonj beseda, da s Prvenčani ne bo lahko Dobro smo znali oceniti položaj, in če ne bi bili tako pripravljeni, bi doživeli polom, sedaj so ga pa oni. Mi- slim seveda one, ki še do danes niso uvideli potrebe, da bi ob- delovali tisto svojo grudico, ki jo tako strašno ljubijo, kot tr- dijo. Z mirnim srcem gledajo, kako njihovo grudo obdelujejo drugi, oni pa čakajo poleg svoje zemlje, ki si želi tudi njihove obdelave, na miloščino ki jim Jo da kakšen stric ali ujec, ker je pač »ubogi zadružnik« in no- če delati na svoji zemlji, ki jo je sam vložil v zadrugo, sedaj pa jo je na milost in nemilost prepustil drugim Tudi temu bo enkrat konec. Tudi sorodstvo se bo enkrat naveličalo stalnega podpiranja Vse leto Je bil vzrok premala ohišnica; šli so v Ljubljano na CK itd Da bi dosegli kom- promis smo dali vsakemu 1 ha ornih površin Stanje se ni Iz- premenilo in se ne bo temveč je treba danes sprejeti sklep da se da ohišnlca le po vloženem delu kar bo edino prav za sp^- metovanje poedincev Koliko je bilo govora: »Mi na Sobetinsko ne gremo delat« se- daj pa je potrjeno dejstvo da ne grejo ne sem ne tja seved.q z majhno iziemo So pa seveda vsi eoreči ljubitelli svoje zem- lje S tem je dokazano, da je ljubezen do zemlje le bajka in Isž. Ne bi napadal st.are1š1h ljudi ali moram pa pripomniti, da dvajsetletne posestniške hčere ki so bile izključene iz naše srede, raje Igrajo po vasi vaške klenetulje kot bi pa delale na zemlji svojih staršev Upam da bo temu kmalu odklenkalo In da bodo drugo leto imele manj povedati SPREJEM IX IZKL.n'CTT\TE Tekom leta smo izključili iz zadruge osem članov, ki so s svojim delom pokazali, da niso vredni biti člani zadruge Trije od teh so pred par dnevi zopet zaprosili za sprejem v članstvo, kar se jim pa ne bo tako lahko omogočilo Sprejeli smo 18 čla- nov, med njimi tudi dve bivši zadružnici, ki Imata izkušnje po dmgih službah, in vesta, da tre- ba drugod tudi trdo delati. SOCIALNO ZAVAROVANJE Pred časom smo že čltali, da bo po novem letu izšla uredba o socialnem zavarovanju za- družnikov Tega se že vsi vese- limo, je pa zaenkrat ta stvar potihnila Dobro bi bilo, da to zadevo na merodajnih forumih zopet prebudimo in je ne pu- stimo zaspati. Marsikatera ne- jasnost in negotovost, kar se ti- če preživljanja na stara leta bi odpadla, slučaji invalidnine itd. SKLAD IN STROKOVNJAKI Mislim, da je treba sprego- voriti tudi nekaj besed o delu sklada in o kmetijskih stro- kovnjakih Priznam, da sem predsednik tega sklada, odno- sno U O Kar se tiče odnosa sklada do naše zadruge trdim, da smo od sklada pričakovali mnogo več, predvsem kar se tiče strokovne pomoči Vem, da so še slabše zadruge In da je bilo tam treba delati še bolj Imamo tudi zadruge, kjer vlada precejšnja anarhija, kjer bi mo- ral sklad nastopiti ostreje in odločnejše Vem pa tudi, da je sklad imel premalo povezave z OLO. Strokovnjaki in tehniki so prišli poleti vse premalo na na- še njive, do silosov, ko se je siliralo. Treba bo to leto začeti drugače. GOSPODARSKI SISTEM IN GOSPODARSKI RACUN O tem se mnogo piše in go- vori, praktično pa se ne izvaja Temu je tudi treba pogojev Tu- di pri nas smo na poti, da bo- mo vsaj delno, če že ne na splo- šno, uvedli gospodarski račun, imamo še par ovir, ki nam kočijo to delo, to sta oron- dacija in sestava skupin Imamo primere, da sestavi- mo skupino, Id bo zadolžena z obdelovanjem neke parcele, pa kaj, ko pa ta ali ona ne bo pri- šla o pravem času na delo in ko bodo imeli ti ljudje čas za za- družno delo, bo že vse zamuje- no. To sicer smešno zveni, je pa žalostna resnica. Imamo sicer tudi dobre skupine, ki bodo Iz- vršile vse, za kar se bodo ob- vezale Zato bomo s to stvarjo začeli tam, kjer smo že v na- prej sigurni uspeha. Gospodarski račun pa nam bo pokazal marsikaj, česar danes še ne vidimo, ali pa mislimo, da je ena ali druga stvar dobra, dočim bo računsko prikazano, da se ne izplača PROSVETNO DELO Nič manj važno kot so druga dela v zadrugi, je kulturnopro- svetno delo. Da tudi na to ni- smo pozabili, nam je dokaz to da smo danes zbrani v dvorani, ki je bila predvidena za svinj- ski hlev Potrebe so narekovale drugače Uredili smo malo dvo- rano z odrom, kjer je prostora za vse zadružnike, pa tudi za ljudi, ki nas danes še gledajo postrani Prvič v zgodovini So- betinčanov so se v vasi pred- vajale igre, nastopil je pevsld zbor in drugo Upam. da bo to v bodoče mnogo pomenilo, da bo naša mladina prišla skupaj, gledala poučne filme in igre Tu se bo vzgajal človek v sociali- stičnem duhu in v duhu brat- stva, da ne bo to, kar je še danes Ce so kje malo dobre volje, švigajo noži in se vna- mejo pretepi Človek In narod ki ceni kulturo nikdar ne more želeti svojemu bližnjemu nič slabega Z druge strani pa smo vsem dokazali, da je zadruga spo- sobna nekaj narediti in da je v skupnosti moč ter da imamo Interes da pride k nam vse kar leze in gre Tu se bo izobraže- vala tn nastopala naša deca Ni pa ta prostor namenjen samo prireditvam Tu se zbirajo za- družniki služi nam za obedni- co, kjer delovni zadružnik dobi dostojno kosilo Za lahkoverne- Ž9 je to skupni kotel Ta stvar ne drži več Mi smo že tako močni da upoštevamo potrebe našega človeka Starejšim go- spodarjem pa tudi ne bi bilo odveč, če bi tukaj kdaj slišali kako gospodarsko predavanje, n. pr o živinoreji, o uporabi umetnih gnojil, selekciji semen itd Mislim, da za take stvari še zdaleka nismo dovolj pametni, čeravno na splošno govorimo, da mi to že vse znamo, kar pa še zdaleka ni res Mislim, da tudi ne bi bilo odveč, če bi se kdaj matere vsedle skupaj in poklicale zdravnika, da bi jim kaj povedal o prvi pomoči, tn bi v bodoče izostali žalostni pri- meri, ko verujejo nekatere ma- tere v nesmiselne copmije, da je otrok obran In ga je treba okaditi z raznimi cotami ali po- ročnimi šopki. O tem bi se dalo še marsikaj govoriti. VREDNOST STORILNEGA DNE Predno govorimo o vrednosti sterilnega dne, si moramo biti na jasnem, kako so eni in dru- gi zadružniki opravili zadolži- tev storilnih dni in koliko bo vreden storilni dan tistih, ki niso izpolnili obveze. Obvezo so presegli (dam samo par primerov): Arnejčič Liza in Bratec Jakob 8%, Ferčie Marija 10%, Horvat Janez 23%, Horvat Anka 25%, Horvat Ivana 9.7%, Janžekovlč Ana 187%, Vrablč Zinka 33%. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki obveze niso izpolnili, niti je niso jemali resno. Tem ljudem smo tudi plačali storilni dan po odstotkih, kakor je kdo izpolnil obveze. Brec Jože 39% (njegov storil- ni dan je vreden 91 din), Zunko Hilda 46%. 108 din; Horvat Ma- rija (MatJanka) 38%, 99 din; Lah Jera 6%, 13 din; Strelec Janez 2%, 2.35 din. Vrednost storilnega dne zna- ša 235 din, In bi hotel navesti nekaj primerov zaslužka po- edincev, odnosno družin: Majer Janez 101.520 din, Mur- šec Anka 73.555 din, Hon^at Ana 73.790 din Družine: Medlčova 3-članska družina 190.000 din; Mundova 3- članska družina 185.685 din. Povprečni zadružnik je zaslu- žil 5500 din, marljiv pa 8500 din K temu lahko še prišteje- mo dohodek od ohišnice, ki jo je imel vsak, in lahko raču- namo, da je imel od ohišnlce še 500 din mesečnega dohodka. S temi primeri nočem sedaj dokazovati, kako krasno se je v zadrugi zaslužilo, upam pa, da so številke dovolj zgovorne; hočem le dokazati, da je v za- drugi veselje delati in da v' njej lahko vsakdo pride do kruha. PERSPEKTIVE ZA LETO 1953 Takoj moramo začeti z izva- janjem arondacije in nadaljeva- ti z graditvijo ekonomskega dvorišča, strogo Izvesti zadruž- na pravila, voditi nadaljnjo borbo za razširjenje in utrditev zadruge Stremeti moramo za nabavo ekonomskih strojev tn popolnoma mehanizirati kme- tijska dela. Voditi neizprosno borbo za povečanje kmetijske proizvodnje In se gospodarsko osamosvojiti. Ob zaključku bi poudaril sle- deče: Naša zadruga ima vse možnosti, da se razvije v drugo Strnišče, treba je samo po poti naprej, na katero smo stopili. Glavne težave so premagane. Nasprotniki niso uspeli, zato so se potuhnili in čakajo Mi se za- vezujemo, da bomo delali še od- ločneje in ne bomo dali prej miru, dokler ne bo socializirana vsa vas, vsa Slovenija in tako tudi Jugoslavija. Naj živi naša četrta skupšči- na!« * Podrobna poročila o vseh sek- torjih gospodarstva KDZ Sobe- tinci, ki so jih podali tov. Plohi, Strelec, Lozinšek, Horvat, Turk, Grabar in ostali, so prikazala številne gospodarske Izkušnje mladih ljudi v mladem zadruž- nem gospodarstvu, potrdila ne- katere nepravilnosti in resno voljo In odločnost, da se v no- vem poslovnem letu začne še boljše gospodariti. Nobeno po- ročilo pa ni prešlo vprašanja arondacije kot dobrodošlega in nujnega ukrepa ljudske oblasti. Sekretar celice KP tov. Foš- narič je v nagovoru poudaril: »... Ce hočemo kot agrarna država s svojimi kmetijskimi pridelki na svetovni trg, mora- mo proizvodnjo poceniti. Tega pa ni mogoče doseči z ročnim delom na razdrobljenih parce- lah. To je mogoče doseči le s strojem na velikih zadružnih (Nadaljevanje na 2. drugi) V soboto 12. Januarja t. 1. Je Ijil v Sobetincih prvi občni zbor ICDZ, ki ga je odlično pripravila j^DZ Sobetincl. plapolajoče zastave, slavolok, lepo okrašena zadružna dvora- pa, praznično oblečeni zadruž- piki, med njimi predstavniki oblasti. Partije, KDZ Osojnik, placar. Središče in drugih. Skla- da za mehanizacijo, KZ, skratka vse je kazalo zunanji videz za- družnega- praznika. Poročila, v katerih so člani Upravnega odbora prikazali vsem navzočim štiriletne izkuš- nje, napore in uspehe te zadru- ge, so bila zelo zanimiva, saj so vsebovala priznanje, kritiko In samokritiko, prikazala samo- zavest zadružnikov in njihovo gposobnost nadaljevati s socia- lizacijo vasi. Pozdravnemu nagovoru sekre- tarja osnovne partijske organi- zacije je sledilo obširno poro- jilo predsednika tov. Preloga, Id je dejal: Dva dni Je minilo čez leto, ko je zasedala naša letna skup- ščina. Po četrti poslovni dobi lahko govorim o našem delu in uspehih in o neuresničenih pre- rokovanjih mnogih, da bo za- druga propadla, da nI za živ- ljenje sposobna, resnica pa je, da se je zadruga utrdila In raz- širila. V svojem poročilu se moram omejiti le na splošno, ker bodo o podrobnostih govorili posa- mezni člani Upra\Tiega odbora, vsak o svojem resorju. Poglejmo stanje članstva: leta 1947 — 7, leta 1952 — 113; go- spodarstev: leta 1947 — 2, leta 1952 — 26; živine: leta 1947 — 7, leta 1952 — 166 kom.; vred- nost Inventarja: leta 1948 — 3,000.000. leta 1952 — 15,000.000; vrednost proizvodnje leta 1948 - 1,600.000, 1. 1952 — 8,000.000 , nam so cilji povsem jasni. Da pa sku- Sate razdirati, kar mi gradimo, je nevredno človeka, ki je raz- gledan kot Vi. Ne čudimo se. če nas preprosti človek ne razu- me, da gre ves razvoj samo v njegovo dobro, da bi ob manj- ših naporih boljše 21vel. Od Va3 pa bi pričakovali da Vam to ni deveta dežela, prav kakor ne vsa naša zakonodaja do či- sto poslednje uredbe o aronda- ciji, ki je samo ponoven dokaz, da gre delovno zadružništvo svojo zmagoslavno pot preko vseh odpadnikov in njihovih podpornikov, kakor sie Vi. Ali ste že poskušali kateremu teh ljudi, ki imajo zaupanje v Vas, kdaj pojasniti, da je za- druga dobra stvar, ki z meha- nizacijo manjša stroške in veča proizvodnjo, da naj se vklju- čijo v ta proizvodni proccs tudi ti neverni omahljivci, ali ste že kdaj to storili? Ali ste sploh v stanju to storiti, če ste res- nični prijatelj teh ljudi? Poskusite to, in če Vam ne gre prav od rok, si oglejte naše delo, oglejte si naš novi eko- nomski center, oglejte si žuljave roke naših pridnih ljudi, ki or- jejo in gradijo in ustvarjajo boljše življenjske pogoje tudi za Vas. Po tem vsem ne želimo več pozivov, da se oglasimo v Vaši pisarni. Pridite k nam. pa Vam bo jasno marsikaj, pred Čejner ste doslej zapirali oči. Gospod dr. Jurij Sluga, naš pozdrav! Zadružniki KDZ Sobetinci. * Po krajSi diskusiji .so bile vo- litve predsednika KDZ, uprav- nega in nadzornega odbora. Po- novno je bil izmed treh kandi- datov za predsednika z veliko večino izvoljen lov. Franc Pre- log, novoizvoljeni upravni m nadzorni odbor pa tvorijo zopat najnaprednejši člani te zadruge. Zanimivo je, da se članice KDZ premalo potegujejo za svojo za- stopnico v odbor-u, zato tudi pri teh volitvah ni bila nobena čla- nica izvoljena v odbor z zadost- nim številom glasov. Glede na dobro pripravo ja zbor potekal brez vsakih zadrž- kov in je bil tudi razmeroma hitro končan. Z razliko od lanskega občnega zbora je bil letošnji veseli del zadružnega praznika za zadruž- nike in goste v istem prostoru, v novi zadružni dvorani, ki ima tudi oder in na katerem je na- stopila igralska skupina delav- skega kolektiva »Elektrokovina iz Maribora«, ki .se je odzvala vabilu KDZ Sobetinci, ne da bi stavila kake odškodninske pogo- je in je s folklornim nastopom, pevskimi in šaljivimi točkami razvedrila vse udeležence občne- ga zbora. Ta nastop 5e dal moč- no pobudo zadružnikom in za- družnicam in so s'kienlii ustano- viti prosvetno druatvo, ki bo Imelo igralsko skupino, folklor- no skupino, tambiuraški oSl6peg3 muzikanta« v točkopisu, ki g« je bral eden ptujskih slepih tovarišev SP- Kejačev se je dvignil na prste, se stegnil in preteče za- vpil: »Tiho, smrkolin!« Viničar je vrgel zbegan po- gled na Cenca, se ozrl, da bi poiskal tiste, ki so se posmihali, do besed pa ni prišel. Postavil je palico predse, položil obe ro- ki na njo, .se zagledal v obraze In začel govoriti proti mizi, če- prav so bile besede namenjene tistim, ki so stali za njim. »Nikar se ne smejte,« je za- čel. »Saj jaz sam sem tisti, ki Ima pekel z ženo.« Prenehal je in nadaljeval z istim počasnim, a odkritim glasom- »Rad jo imam, moja žena je, kako bi jo mogel nagnati, to bi jo do kon- ca pogubilo ... Ali jaz mislim,« Je rekel po premolku »ko vas tako poslušam, da bi bila za- druga za mene in za mojo že- no — ni tako slaba, povem vam — nekaj velikega, nekaj zelo velikega . mislim, tako mi- slim, če bi me vzeli, da bi tam laže začela z ženo tisto lepše In boljše življenje...« Globoko sl je oddahnil in še rekel; »Nikdar se naj nihče ne posmehuje za- radi žene.« Končal je, po razredu pa je nastala napeta tišina. Kratek govor je terjal od Beleča toliko napora, da so mu nastopile sra- go na čelo. Obrisal sl jih Je z dlanjo. Zadnje besede so bile odveč. Jok je segel ženskam do grla. Napetost v razredu je pre- sekal šele viničar, ki se je en- krat že oglasil zaradi Beleča. »Rekel sem, ko mravlja Je delaven.« Vse si je oddahnilo. Belec se je sklonil za papirjem, ki je zletel geometru z mize, ga po- bral in Izročil, roka pa se mu je potresala Ostal le pred mizo in odprl usta. Takšen, z odprti- mi ust}, je obračal glavo za vsako besedo, ki je b^a no-^iej izgovoriena Ženske so si zače- le brisati oči S-^b^i je nokaj tr^nu+kov onemela Svet ce je razgibal šele pri volitvah. »Knga boste Izbrali za pred- sednika?« je vpraSal geometer. »Vračko naj bo!« je zaklical Jasen ženski glas Roke so se dvignile same od sebe in nekajkrat je plosknilo. Ali zdaj se je oglasil kletar. Stal je med Ornikom In Rlto- njo. »Ali ne bi vzeli v odbor tudi Ritonje?« je vprašal. Vračko se je zganil. Pogledal je tja, kjer je stala Jula, in se srečal z njenim pogledom. Vprašujoče in domala očitajoče se je ozrla vanj, grozilo je, da se bo sama oglasila, če ne bo sam storil, kar mora storiti. Kakor v stiski, ko ni vedel, kaj naj stori, je napravil korak proti Kejačevemu, aH ta se očitno ni brigal, kako je z njim. Govoril je s starim Plohlom, in se smejal. »Kaj naj storim?« je spreletelo Vračka, po hrbtu pa ga je vroče oblilo. V pred- stavi se mu je jasno odrazil Ritonjin lik s pristriženimi hit- lerjevskimi brki. za njim pa je stal očitajoč Julin pogled. Za- gledal se je, kako v tisti ne- srečni zimi d vainštiri desetega naleplja plakat na Sinkovo gumno. iz plakata pa ga prega- njata imeni obeh ustreljenih Kerenčičev Začutil le. da ga je stisnilo v grlu in da so se mu oči proti volji oroslle. Vse to se je izvilo v eno samo občutje, ki ga je danes enkrat že popadlo, takrat ko se je pognal iz vini- čarije. Bilo je občutje strašne krivice ki se mu je godila, a pri kateri ni vedel, na koga bi se jezil. Vendar Vračko tokrat nI pobegnil Storil je nekaj, če- sar se je docela zavedal šele kasnejše čase. Zakašljal je in stopil proti mizi, kjer se mu jo moral umakniti geometer. Opri- jel se je z obema rokama za mi- zo In spregovoril. Videl je, ka- ko ga je Jula ostro ogledovala in kako Je Belec odprl usta in se zazrl vanj s srečnim in z be- dastim obrazom. Ta dva obraza, to je bilo potem tudi vse, kar je medlo videl. Jaz, ljudje, ne zamerite, ne morem bi^i predsednik ...« Prenehal je in pogledal po razredu, ki se mu je pred očmi odprl tja preko Gomile in daleč tja po vsem Kajžarju, do pla- kata na vratih Sinkove gumne in potem povedal z glasom ki ga je bilo komaj slišati, a ki so ga slišali viničarii in vini- čarke z otroki vred do zadnjega kota: »Tudi jaz sem se sprva bal Nemcev prvi sem obupsl... Tega ne bi smel... Tako je bi- lo z mano, drugo pa je z Ri- tonjo. Ritonja Je bli do konca z Nemci.« Vračko Je dvignil stla- vo In poiskal viničar j a z očmi »Ritonja, sam vel, da to ne gre!« Zadi se je dvignil moški, bil je Ritonja, in zavpil; »Vrag vas nosi z vašo zadru- go vred! Kdo pa sili vanjo?! Hej, ljudje, kaj še čakate?! Gremo! Ornik, Kasaj, kje ste!« Oziral se je po viničarskem svetu okoli sebe, ali vse je po- gledovalo proč in se ogibalo srečanja z njim. Ritonja je pre- klinjal in rinil proti vratom. Viničarji in vinlčarke so se mu odmikali, pred njim in pred drugimi, ki so začeli lestl proti vratom. Vrata so bila na stežaj odprta in skozi nje je zijala te- ma. Ta tema je potem pobrala moške njihove kletve. Po razredu se je začelo govo- riti na glas, viničarji in vinl- čarke so se smejali Ljudje so i dali duška, iznenada pa je nekdo vprašal; »Kdo pa bi bil predsednik?« »Kdo?« je vprašal Kejnčev In rekel: »Če noče ded, naj bo ba- ba. Zakaj ne bi Jule izbraM?' »Jula?« ie vprašal nekdo in se hotel zahihitati, a mn 1e na- smeh na ustnicah usahnil. »Jaz?« se je vprašala Jula sa- ma, na moč presenečena in do- mala zmedena. »Kaj bi ženska na takem mestu? Kdo pa bo na otroke gledal?« »Saj zato, Jula,« se Je oglasil Kejačev, »do zdaj al gledala na svoje, odslej boš skrbela za vse- Do zdaj si podpirala tri ogle pri hiši, odslej jih boš tri pri za- drugi. Do mile volje se boi lahko nakregala!« Kejačev se je zasmejal, ra«' red je zaploskal In jel vzkU' kati. »Norčevali bi se... je zajec- Ijala in se ta večer prvič na' smehnila. Kejačev pa je stopil k njej In jo potegnil na mizico, pre^ viničarski svet. Pokinial ji .1® in ji pokazal, naj spregovori- Razred je znova zaplo.skal. Jula se je zravnala in sl privezala ruto. »Tovariši!« je začela in vedela več, l:ako bi nadaljeval^- »Prej je rekel Kejačev, da kregam Saj, ženske se včafi^ ie vse preraalo kregamo, pmo tiste, ki prve skrbimo z" otroke, moški« — ozrla se proti Vračku in se mu na.^ime^' nn?i — »pa radi pri politi^ ostanejo. Zato mi nal nihče n« zameri, če se b?m kreirala. J®' vem ^smo eno. da moramo lati. In čp ste mene izbrali, se to reče, da bomo p-^č vsi za kraJ^' pe prijeli. Kar sl bomo priprl' vlll, to bomo imeli, tako botoo živeli.... . Hotela Je ie nekaj pove^^ a si je premislila in se po*©®" Ptuf, 18, januarja 1952 »PTUJSKI TEDNIK« Sran 3 UII llulem \i Cifiili il\ pfii U p^ iii... ? poslovili smo se od starega in stopili v novo leto. Ob za- ključku leta je navada, da de- lamo obračun o storjenem in nestorjenem, in razmislimo o tem, kako bi v prihodnje zasta- vili, da bi bilo čim boljše. Pa naredimo malo obračuna, Začnimo pri množičnih organi- zacijah. Bodimo jim pravični; vse leto so spale spanje pravič- nega, zato se tudi v decembru ie niso mogli odbori OF toliko razgibati, da bi izvedli občno zbore. Prestavili so jih v ja- nuar. Mogoče hočejo novi od- bori začeti v novem letu, da bo tako vse novo? Bomo videli. Želimo Jim mnogo uspeha pri delu, ki ga prav gotovo nI ma- lo! ZB NOV je že imela občni zbor, ki ji pa, kakor poroča »ptujski tednik« v zadnji šte- vilki, ni bil baš v ponos, vendar pomeni po dvoletnem spanju resen korak naprej. Lepo organizirana proslava .tla f. vojaškim manevrom, proslava 29. novembra, predlogi za odlikovanje, nad 20 novo- registriranih članov, razdelitev tlanskih izkaznic itd., tudi niso mafrkine solze. Kakor poroča »Ptujski tednik«, je tudi kul- tumoizobraževalno društvo sto- pilo po daljšem času na plan. Obnova odra, študij dveh dram- skih komadov (enega so z uspe- hom ob polni dvorani že odigra- li), ponovna aktlvizacija knjiž- nice, dve uspeli predavanji Ljudske univerze kažejo na do- ber začetek. Povejmo resnico. Marljivi In disciplinirani so, redno hodijo na tedenska pre- davanja, snujejo načrte o svo- jem domu, še večji pritegnitvi članov, pripravljajo se na Igro Itd. Le tako naprej, pa še malo v javnost, da bomo bolj spozna- li vaše delo in videli uspehe. O mladini in ženah kot orga- nizacijah na žalost ne moremo govoriti. Naša zelena bratovšči- na — lovci — so dosti lovili, pa malo vlovili. Kdo je neki te- ia kriv? Krajevni odbori živijo pod vplivom bližnje združitve v ob- čino. Njih delo je bilo posebno zamavno ob dokončni odmeri davka. V Slatini, Gružkovcu, Paradižu in Gradiščah je šlo brez večjih prigovorov in eo ljudje z odmero na splošno za- dovoljni, in so v veliki večini davek tudi že plačali. Drugače je bilo v Cirkulanah. Tu ljudje 9® precej časa godrnjajo in kot vse izgleda, upravičeno- To je pokazala tudi zadnja odmera davka. Davkoplačevalci so pro- testirali proti razdelitvi davč- nih bremen in izvolili posebno komisijo, ki je v sporazumu z okrajnim finančnim poverjeni- Stvom Izvršila revizijo ter nad 90 davkoplačevalcem znižala do- ločene vsote, nekatenm »stri- cem« davčne komisije pa povi- šala. Med temi zadnjimi je bil tudi predsednik Zuran, ko se je kot predsednik ves čas pri vseh obveznih oddajah ščitil, nepra- vilno prijavil pridelek vina, po- pravljal na zboru volivcev spre- jete kvote davčnih akontacij, sedaj brisal davek in ga dru- gim pripisoval itd. Tokrat je vendar dobil primerno vsoto. On je baje tudi glavni krivec za slabo stanje na KLO, Res je eno, ljudje v Cirkulanah ga ne bodo nikoli več volili 1 (Tudi tisti ne, ki so ob zadnjih volit- vah za njega propagirali: »Vo- limo njega, ta je kmet, ki go- tovo ne bo Sel v zadrugo.«) O podrobnem delu splošne kmetijske zadruge bo boljše poročati po njenem občnem zboru, vendar bi bilo narobe, ako bi šli molče mimo zadnjega 7.bora zadružnikov. Glavna točka dnevnega reda je bila reševa- nje vprašanja novega poslovodje v trgovini. Pravzaprav vsakda- nja stvar, če bi ne bila izvršena v nekem posebnem vzdušju. Vsi pošteno misleči ljudje so mne- nja, da je dosedanja poslovod- kinja dobro organizirala svoje prijatelje in zagovornike. Tudi to navsezadnje ne bi bilo nič posebnega — vsak se skuša ne- kako obdržati. Toda vsa stvar je vse preveč smrdela po sta- rem politikantskem klerikalizmu, ki hoče našo socialistično demo- kracijo izkoriščati za svoje temne namene. Nekateri pravijo, da je bil to, sicer plah, vendar organiziran nastop klerikalne reakcije in skoraj bi se strinjal z njimi. Nekaterim najbolj glas- nim pa bi povedal sledeče: O socialistični demokraciji, svobodi in enakopravnosti imajo pra- vico govoriti ljudje, ki so za le stvari kaj žrtvovali in jim so- cializem nI samo prazna beseda, temveč so prepričani v njegovo zmago in zato tudi pripravljeni nekaj žrtvovati. Kdo pa je boljši poslovodja, bo pokazala bližnja bodočnost. Pa še nekaj tišči Barbarčane. »Ptujski tednik« je sicer oblju- bil, da bo o aferi v podjetju »Vlno-Sadje« poročal po kon- čani preiskavi, vendar se lju- dem ta nad enomesečni molk le zdi predolg. Čudijo se nam- reč, kako da Je v tem primeru »P. T.« tako prizanesljiv in ob- ziren, ko se pa spomnimo, da je že nekajkrat o mnogo manj pomembnih stvareh dosti pisal, včasih celo preveč. Nekateri celo pravijo, da je zelo verjet- no, da je kdo od urednii^kega odbora dobil pri Primožiču do- bro južino pod parolo »Ne košta nlšta«. Kaj se ve? So bo se dalo kaj povedati o stanovanjski krizi (tu bi dal besedo poštarici in zaščitni se- stri, ko sta v ambulanti samo takrat, kadar Ji Primo/ičeva milostno odpre), naših gostilnah, pobiranju tržnine in še kaj. Po- sebno gostilne bodejo v oči. Ena je sicer odprta, pa ne toči no- benih pijač, druga pa ima svoj posebni obratovalni čas (v ne- deljo jo zaprejo že pred kosi- lom, ob delavnikih pa pred ve- čerjo, to je ob 18. uri.) Tak obra- tovalni čas velja že nekaj let! Kaj pravijo k temu KLO in gostinstvo Ptuj? Ali so tudi oni mogoče pod težo parole »ne ko- šta ništa« namočeni? Ljudje si želijo poštene gostilne, kjer t>i se lahko tudi včasih poveselili. Tovariš Ferdo Derničkovič res nima tamburaških inštru- mentov, pravi da so pri niegovi sestri. Ali bi ne bilo pošteno, da jih ta vrne društvna, oziroma nove kdo jih ima? Isto velja tudi za Petroviča (Hudekov Jo- han), ki naj čimprej vrne obe trompeti, Ce noče da bo imel opravka z javnim tožilstvom in še s kom! Toliko za danes, pa še drugič kaj! B.M. V ptujskem okraju začnejo te dni občni zbori kmetijskih zadrug, ki bodo pomenili po- nekod resni in temeljiti obra- čun za vse gospodarstvo v mi- nulem letu. Zaključni računi teh zadrug bodo zgovorna slika o delu, prizadevanju ter uspe- hih upravnih in nadzornih od- borov ter članstva samega. Po času, ko se Je začel gra- diti na Turnisču pri Ptuju in na mnogih mestih v ptujskem okraju zadružni dom, je bilo že več občnih zborov, vendar se marsikje na teh občnih zbo- rih ni mnogo govorilo, kdo bo dogradil začeti zadružni dom, kdo bo plačal ali zahteval pla- čilo za material, ki je bil na- menjen zadružnemu domu, pa nI dosegel svojega namena, tem- več je zapustil le bedno sliko razvaline začetega doma, v go- spodarjenju z materialom pa bedno sliko neresnih gospodar- jev. Tudi KZ Tumišče Je tik pred občnim zborom. V teku priprav na ta občni zbor je upravni odbor predlagal finančno sta- nje te zadruge ter ugotovil, da se bo moral na tem občnem zboru več ukvarjati z ugotovit- vami v zvezi z dolgovi, ki bre- menijo to zadrugo za material, ki je bil namenjen za zadružni dom. Iz številnih podatkov iz- haja, da bi naj bila KZ Tumi- šče dolžna plačati gradbeni ma- terial, za katerega Je obreme- njena, dočim tega materiala ni na stavbišču, niti nI glede njega drugo kot nalogi, da Je treba ta material iz stavbišča na Tur- nisču odstopiti drugim zadru- gam oziroma drugim upravam za graditev zadružnih domov. Tako je KZ Turnišče obreme- njena za 114.607 din za grad- beni material, ki je bil dejan- sko porabljen za graditev za- družnega doma v Leskovcu, Trnovski vasi, Domavi in Ro- goznici. Nobena od uprav za graditev navedenih domov se še doslej ni zganila, da bi bil KZ Turnlšče plačan ta material, ki je bil prevzet. Upravi zadruž- nega doma v Leskovcu je bilo odstopljenih po nalogu Okrajne uprave za graditev zadružnih domov 1000 komadov strešne opeke. Trnovski vasi 10.500 strešnih opek in 84 žlebljakov, Domavi 8000 strešnih opek in 140 žlebljakov in Rogoznici pa 2000 strešnih opek, 7100 zidnih opek in 26 žlebljakov. Zraven tega je KZ Turnišče obreme- njena za 102 borovi deski, 610 jelovih desk, zraven tega pa še za 30 m' gradbenega lesa v vrednosti 59.340 din. Zraven tega. da ni na Tumišču nikogar, ki bi si upal trditi, da je kdaj- koll prispel na Turnišče tak gradbeni les, bi morala KZ Tur- ni.šče plačati tudi to vrednost. V resnici pa bi moral 59.340 dinarjev plačati Sklad za me- hanizacijo, ki je dejanski ko- ristnik tega kredita, za katerega je obremenjena po nalogu OZKZ Kmetijska zadruga Tur- nišče. Upravni odbor KZ Tumišče ne more opravičiti pred svojimi člani dolgov in plačil ter škode, ki bi jo dejansko morali nositi. V tem pa očividno ni osamljena, saj so pred enaka dej.stva ne- dvomno postavljeni tudi upravni odbori KZ v Slovenji vasi, Star- šah, Gorišnici, Leskovcu in dru- god, kjer stojijo očitajoče ruše- vine začete in nedovršene zgradbe, ki je zahtevala za se toliko težko priborjenega grad- benega materiala. Ni dovolj, da marsikdo kima in stresa z rameni ob pogledu na razpada- joče zidovje. Prepričani smo, da bo novi gospodarski sistem končno pri- Bilil KZ in bivše uprave za gradnje zadružnih domov, da bodo pred člani KZ na letošnjih Sindikalna podružnica Mesine tkaSnice in bar^čsrne |e imela pr^a občni ibor V nedeljo 13. januarja t. 1. je imela sindikalna podružnica štev. 1 Mestne tkalnice in bar- varne v Ptuju redni letni občni zbor ob udeležbi vseh članov in članic v lepo okrašeni dvorani Zupančič. Letni obračun te podružnice, ki je imela prva v okraju občni zbor, je pokazal, da je sindikal- no delo te podružnice na poti trdnega povezovanja delavcev in nameščencev tega podjetja, na organizirani in zavestni borbi za dosego ciljev socialistične družbe. To potrjujejo doseženi uspehi. Malo je sindikalnih po- družnic v ptujskem okraju, ki bi si zgradile tovarniško po- slopje, kot je to uspelo članom te podmžnlce ob vložitvi 2000 prostovoljnih ur. Po dosegi tega cilja se je- članstvo te podruž- nice lotilo nalog iz proizvodne- ga plana. Izrabljeni stroji, vsa- kodnevne okvare in stalno pre- kinjanje električnega toka in druge težave so zahtevale od kolektiva vedno nove požrtvo- valnosti. Končno je bil zgrajen še transformator, ki je zagoto- vil tovarni rednejše obratova- nje. Fuzija z barvarno je po- večala število članstva za 29. Celotni kolektiv je sledil vsemu gospodarskemu in političnemu dogajanju, zato je tudi dosegel prvo mesto v tekmovanju v po- častitev 10. obletnice obstoja OF in dobil še pohvalo okraj- nega odbora OF. Na obratnih se- stankih, ki so jih smatrali ob- enem za sindikalne sestanke, je bil celotni kolektiv seznanjen z vsemi problemi, ki se nanašajo na delo v obratu kot na osebno življenje delovnega kolektiva. Vedno znova se je povdarjalo, da prehajamo k oblikam gospo- darjenja, ki zahtevajo od vsa- kega člana kolektiva več spo- sobnosti, samozavesti in discipli- niranosti, in da bodo ob teh oblikah sčasoma tvorili kolek- tiv le še delavci in delavke, ki. se z vso resnostjo posvečajo de- lu in samoizobraževanju. Občnemu zboru so bile pri- znane tudi nekatere dosedanje napake sindikalnih funkcionar- jev, ki niso koristile delu po- dmžnlce. V vrsti predlogov, ki kažejo namen, da je treba podružnici novih agilnih funkcionarjev, katerih vodstvo bo zagotovilo, da bodo uspešno odpravljene vse ovire za dosego še večjih in vidnejših uspehov. Izvršni odbor sindikalne podmžnlce bo edino kot vodilni politični organ v podjetju ob opori vseh čla- nov dosegel, da bo poživeto kul- tumoprosvetno delo, da bosta imela večjo pomoč pri delu delavski svet in upravni odbor, da bodo odpravljena indivi- dualna trenja, preprečene krivi- ce v zvezi z morebitnim skr- čenjem števila zaposlenih in za- gotovljeno pravilno izvajanje gospodarskih ukrepov. V poročilu o deležu te sindi- kalne podružnice za dvig živ- ljenjske ravni svojih članov, je bilo tudi povdarjeno, da je sin- dikalna podmžnica dala trem članom po 1000 din denarne po- moči in poslala tri članice na brezplačni oddih na morje, po- leg tega pa je članstvo podruž- nice v redu prejemalo vse, kar občnih zborih položile obračun za material, ki jim je bil za- upan. V kolikor gre za poedin- ce, ki so znali seči po materialu za graditev zadmžnih domov, ne da bi ga plačali in so ga porabili za privatne graditve, bodo nedvomno organi za red In odpravo škode v našem go- spodarstvu podvzeli potrebne korake. —frc mu pripada iz delovnega raz- merja, V diskusiji članov po poroči- lih, v katerih so bile povdar- jene velike zasluge za sedanje stanje obrata člana podruž- nice tov. Maučica in najpo- žrtvovalnejših članov In članic, 60 Iznašali nekateri člani pred- loge za bodoče delo, pa tudi kritiko nepravilnosti pri dose- danjem delu. V diskusiji se je oglasil tudi predstavnik OSS tov. Potočnik, ki je predlagal stopnjevanje kulturnoprosvet- nega dela zlasti glede na oko- liščino, da izvira večina članov in članic tega kolektiva s po- deželja, kjer se to vprašanje zelo zanemarja. Pozval je član- stvo te sindikalne podružnice, da pripravi svoj delež, ki ga bo vložila v zgraditev kulturnega doma »Jože Lacko« v Ptuju. Sindikalna podružnica Me»^tne tkalnice in barvarne je doslej prva, ki je imela sindikalni občni zbor. Verjetno bodo tudi ostale podružnice, ki ji bodo sledile z občnimi zbori, napra- vile temeljit obračun dela in uspehov ter napak, novoizvolje- ni odbori pa se bodo z vso resnostjo lotili dela v korist razvoja gospodarstva in zavesti naših delovnih ljudi. V. J, Novoletna jelka v Stopercah Tudi v šoli v Stopercah smo praznovali Novo leto pod pre- lepo okrašeno jelko, ki so nam jo pripravili naši prijatelji in dobrotniki. V začetku prire- ditve so nastopili pionirji 5. raz- i'eda z igrico »Jagoda kliče ded- ka Mraza«, nakar je dedek Mraz resnično nastopil v sprem- stvu starke Zime. Pozdravil nas je s poučnim nagovorom in nam voščil veselo novo leto. Potem nam je delil novoletna darila. Vsak otrok je dobil zavojček slaščic, tako dobrih, kakor do- slej še nikoli nismo okusili. Vrhu tega smo še dobili šolske potrebščine, svinčnike, peresa, radirke, ravnila, zvezke, kar nam je bilo posebno dobro do- šlo. Saj je pri nas težavno na- ,baviti si te reči, ker jih v do- 'mačem kraju ni dobiti in je treba dobaviti jih iz 26 km od- daljenega Ptuja. Po končani ob- daritvi so nas pogostili s ča- jem in orehovo potico ter žem- ijami. Ob veselih zvokih har- monike smo peli partizanske in dmge pesmi. Bili smo resnično zelo veseli. Hvaležni smo darovalcem pri- spevkov za prireditev Novo- letne jelke, OLO, Svetu za pro- sveto v Ptuju, posebno pa upra- viteljici šole tov. Angeli Iva- nuša, ki je prireditev vodila, članicam AF2 tov. Kristini Jus, Nesreča nikdar ne počiva 58-letna Lorber Liza iz Strni- šča je dobila 13. januarja t. 1. pri padcu v hiši poškodbe na leve mkolenu, zaradi česar je morala na zdravljenje v ptuj- sko bolnišnico. ★ Po nesrečnem naključju sta prišla 13. in 14. jan. t. 1. Prejac Ivan iz Budine In Benčič Franc iz Ptuja do poškodb na levi roki. Po krajšem zdravljenju bosta okrevala. Na cesti sta se stepi i Na cesti Bukovci—Bori sta se 7. januarja t. 1. v večernih urah spoprijeli 2uran Kata iz Stojnc in Polanec Jula iz Stojnc, Vnela se je prava bitka, ker nobena ni hotela ostati tepena. Vlačili sta se za lase, tudi nohtov nista štedili. Pokotalili sta se tudi po snegu ter preiskusili trdoto ce- stišča. Tista tatvina, zaradi ka- tere sta se stepli, res tega ni bila vredna, ker sta precej enaki. Popraskali sta se po licih ter zmešali lase, ko je na srečo prišla tov. Koletnikova, ki je vsaki pritisnila zaušnico ter ju napodila domov. Koznovani bosta še zaradi kršenja cestno-prometnih pred- pisov, ker na javni cesti ni do- voljeno uprizarjati takšnih »dvobojev«. Elizabeti Franič in Anici Savli, ki so se teden dni trudile s pripravljanjem peciva. Prav ta- ko smo hvaležni članom Pro- svetnega dmštva Stoperce, ki so nas zabavali z nastopom ded- ka Mraza — tov. Adolfu Kopše, starki Zimi — tov. Ivanu Ogri- zek ter harmonikarju tov. Igna- cu Vrablč ml, — Prisrčna hvala vsem! Angela Topolovec, učenka IV, razr. šole v Stopercah —o— V objavo smo prejeli: Važen in potreben je red tudi na cestah Danes ni več poti za pešce. Pešpoti so postale dirkališča za kolesarje. Pešci, pazite, da vas kak brezobzirnež ne prevrne v obcestni jarek! Ni dolgo tega, ko je šla sku- pina ljudi po pešpoti Ljutomer- ske ceste. Pred skupino je vo- dila neka mati triletnega otro- ka. Ta se je nenadoma iztrgal iz materinih rok in zbežal. V istem trenutku je za skupino pridivjal kolesar. Vsi prisotni so zakričali od groze. Otrok je k sreči padel ter se le laže po- škodoval po rokah in po obrazu. Toda to je bil eden srečnih slučajev. Ali bomo čakali, da se bo pri- petil bolj drastičen primer, in se bodo šele takrat storili po- trebni ukrepi? Vsakega kolesarja, ki vozi po pešpoti, je treba s primemo kaznijo spomniti, da je zanj dovolj prostora na vozni cesti. Zahtevamo, da se pravočasno podvzamejo potrebni ukrepi! Bili so najagiinejši V letu 1951 so bile v ptujskem okraju naj dela vnejše pri izva- janju sklepov II. kongresa ZB NOV krajevne organizacije pri Veliki Nedelji, Zavrču, Ormožu, Središču In Cirkulanah. Pri V-2- likl Nedelji so iz lastnih sred- stev odkrili spominsko ploščo borcem in žrtvam ZB NOV. So- delovanje v štafeti, organizira- nje strelskih družin, zbiranje članarine, ureditev listin in ob- daritev ob Novem letu so dela, ki so jih opravile omenjene or- ganizacije z organizacijo pri Ve- liki Nedelji na čelu. V letu 1951 je bilo v ptujskem okraju razdeljenih 91 odliko- vanj, 31 nadaljnjih predlogov pa še čaka na rešitev. V raznih zdraviliščih je bilo 6 članov, ob Novem letu pa ob- darjenih 47 sirot in socialno .šibkih članov. Razdeljenih je bilo 455 metrov flanele v vred- nosti 174.000 din. -nik nila med moške. Srenja Je za- ploskala. od srca in iz prepri- čanja. Svet na Kajžarju si ni bil še nikoli tako svest, kaj ho- te, ko ta trenutek. Zdaj — izgledalo je, da bo končano — pa se je prerilo do mize in se postavilo Belecu ob stran dekle z nazaj zavezano naglavno ruto, izpod katere so silili svetli in mehki lasje. Ne- l^aj za njo je rinil tudi muzl- kant. Dekle je imelo okoli ozkih ramen pleteno ogrinjačo. To ogrinjačo si je na prsih skle- palo in jo krčevito mečkalo z dolgimi in tenkimi prsti. Bila Je Lajhova Lizika. Spustila je l^to, da sc ji je obesila ob vit- jem telesu in potisnila roke, s katerimi ni vedela kam, v |pajhne žepe na predpasniku z drobnimi rožami. Za posmiha- ki je nastalo za njenim ^btom. se ni zmenila. »Nilcogar nisem izdala«, je go- "^'orila komaj slišno, glas pa je in^-ela zajokan. »Kdo si je iz- p^-islil vse to..,? Placarka si je Mislila,. »Izmislila sem si, čujte ljudje ^ožjl!« je zavpila Placarka. Li- zika se je obrnila napol proti ljudem in nadaljevala: *Kaj pa ona ve, ne poslušajte, naj povem...« Ozrla se je s srepimi, užaljeni- ottni in spreletela r njimi preko ljudi, ki so posmrkovali in se izkašljevali, da bi našla Placarko. Ženske za njo so se odmaknile kolikor se je dalo, si začele popravljati rute in si bri- sati čela. Soparica je bila stra- šna, in nikomur se ni ljubilo razpravljati o Liziki; Jula ni ve- dela, kaj naj stori. Ostala je trda in neizprosna, nič na nje- nem obrazu se ni zganilo. »Pridna bi bila,« ji je oponesla in se pomešala med ljudi. »Zapojmo!« je zaklical nekdo med vrati. Fant na desni od mi- zice pa je začel odmetavati za- stavo. Zapeli so »Hej Slovani...«, glasno In bučeče vsi, s starci in starkami vred, ki so znali to pe- sem iz šole; zapeli so jo zdaj na stara leta z vso tisto spožtlji- vostjo, s kakršno so jih učili peti to pesem nekdaj, pred dav- nimi desetletji učitelji in učite- ljice. A tisti, ki je pel z največjo pobožnostjo, z obrazom kakor pred oltarjem ali na proščenju, je bil Karel Belec. Na široko je odpiral ueta in si pri tem poza- bil obrisati spoteno in naguban- čeno čelo. A dva nista pela. To sta bila Lizika in muzikant. Ozmičin je stisnil harmoniko, da je zajavkalo iz mehov in se po- tegnil iz razreda. Lizika je odšla za njim, vštric pa ni upala sto- piti Hodila sa ojizn, ko da bi ga česa prosila, on pa je od- šel, ko da je ne vidi, in se ni hotel zmeniti zanjo. Ljudje so se zbirali v gruče in se začeli razhajati. Ogrinjali so se v zimske rute in v suknje, pod koraki pa je zaškripal sneg. Sij iz latern je zagrinjal črne postave In se lovil v rdečo in belo progo zastave, ki se je vila nad glavami. Potem, ko so se ljudje raz- šli že daleč po goricah, se je ne- kje v daljavi oglasila harmonika. Godel je Ozmečin muzikant, a godel je samemu sebi in svoji bolečini. Glasovi iz harmonike so bili pretrgani in vriskajoči, ko da bi se nekdo na mrtve viže napil in bi zdaj kričal. Svet je vriskal, z muzikantom in nje- govo ljubeznijo pa je bilo vedno bolj narobe. Pri Trlnkausu jih je to noč in po zadmgi sedelo za mizo pet. Safar je vpil po svoji na- vadi in bil ves iz sebe. moški — Ornik, Ritonja, kletar in Ka- saj — so se zalivali. »To se pravi,« je vpil Trink- aus. »da bo zdaj Vračko gospo- daril na Kajžarju!« »Vračkova baba,« je popravil Ritonja, »ali nisem rekel?« Kletar pa je zastokal: »Prijateljčki.... »Ti^t 3€ rekel Omik šafarju. pogledal po izbi in obstal z očmi na napol priprtih vratih v kamro, da se je šafar dvignil in jih pri priči zaprl. Omik je jel potihoma pripovedovati: Moja dva sta zdaj že tretjič poslala glas. Franci je kapetan. Se bolj tiho je nadaljeval: »Na spomlad bodo tu. Se dva mese- ca, pa se bo začelo ...« Moški so staknili glave, da se ni slišalo nič več dmgega, ko samo še šepetanje in kletar- jevo vzdihovanje. »Prijateljčki, prijateljčki...«, je venomer gonil in vzdihoval poln občudovanja in groze. Na stezi proti domu, malo pred klancem, je Ritonja zaslišal ko- rake. BiH so drobni in po vsej priliki ženski koraki. Potegnil se je za hrast in počakal, da je ženska, ki je spotoma hlipala in v kateri je prepoznal mlado Laj- hovko, odšla mimo. Potem je stopil za njo. V grabi, ko sta pri- šla do bn/i, je napravil nekaj naglih korakov, jo potegnil za konec mte in sikajoč zapovedal: »Čakaj!« »Kaj?« se je obregnila, se usta- vila in se obrnila s hrbtom proti brvi, da ga je im.ela v očeh. »Kaj?« je vprašal tudi on in se nasmehnil. »AH ne bi šla z nami, s križarji?« Motril jo je, pozorno, ali dekle se ni zga- nilo. Zamahnil Je in zapel: »Saj veš mojo navadico ,,,« Pravega glasu pa ni ujel. Stegnil je roke, da bi jo pre- ščipnil. Bila je tenka v pojas ali dekle se je odmaknilo, da je ni dosegel. Stopila je v sneg in se naslonila na ograjo ob brvi. Tam je obstala in se ni več zganila, roke pa tiščala v žepe na predpasniku. Ritonja se je nagnil in jo skušal objeti znotraj rok, a je malodane pa- del. »Z nami boš šla!« je rekel trdo in nasilno. Zaškripala je ograja, a po ne- bu proti goricam je potegnil soj avtomobilske luči... Dekle je znenada in kot bi jo kaj pičilo, skrčila roke, se odmaknila in sunila moškega z nogo. Ritonja je zajavkal in odletel. Obsedel je v snegu In zaprepaščen za- klel. Preden se je zavedel in pogledal po klancu, mu prvi trenutek niti na misel ni pri- šlo, da bi planil za dekletom. Vse, kar je sHšal, Je bilo samo še bežeče škripanje po snegu. »Hu, prekleta babnica, le po- čakaj!« Preklinjal je, ne da bi prav vedel, zakaj je začel sakramen- tirati. Po klancu je privozil av- tomobil in vrgel luč po stezi in daleč preko brvi. Ta trenu- tek se je Ritonji zazdelo, da si je na čistem, zakaj se jezi. Stopil je v sneg, da je mogel avto mimo, zatem pa je začel preklinjati še enkrat in vse od začetka. Počasi se je določno zavedel, na koga se je jezil. »Prekleta svetnica, prekleta zadružna svojat!« je klel in gro- zil. »O le počakajte, kmalu bo na Kajžarju ples!« Možakar se je zasmilil same- mu sebi, stisnilo ga je v grlu in začel je z vso jezo suvati v rogovilasto hrastovo ograjo. To zadnje se je zgodilo isto noč v koči pri Vračku. Vrnila sta se in ženska je legla, dočim je moški sedel za peč, ko da se ne bi mislil razpraviti. »Zakaj ne ležeš?« ga je vpra- šala Jula. Vračko je molčal. Tudi vzdi- hnil ni, kakor je bila njegova navada, če je bilo kaj narobe. »Kaj ti je?« je vprašala žen- ska z zaskrbljenim glasom in dvignila glavo. »Kaj se je zgo- dilo?« »Nič ni,« Je odgovoril. »Po tvojem se je zgodilo, saj ...« Viničarka se je napol dvignila na postelji. Nastala je tišina, da se je zaslišalo sopenje otrok, ki so spali In počasno tiktakanje ure. Nato je zašumelo ličje. Žen- ska se je dvignila in odvila stenj. (Nadaljevanje prili.) Stran A ^PTUJSKI TEDNIK* Ptuf, 18. fanuarfa 1952 Po lestvici navzgor ali navzdol... 2e večkrat sem razmišljal, kako bi si ustvaril pravo sliko o pojmu »lestvice« pri obdav- čevanju. Pomagal sem si do seznama davčnih zavezancev naše vasi Bukovci, si izpisal 11 imen sovaščanov s podatki o površini zemlje in davčni obremenitvi in pri tem našel ključ za »lestvico«. Iz te Je raz- vidno, da sem po površini po- sestva enajsti, po davčnem pred- pisu pa drugi, da je nekdo yo površini prvi, po davku pa peti, da je drugi po površini četrti, po davku pa deveti itd. Cela lestvic? izgleda takole: Ljudska univerza v Cirku!anah Je priredila predavanje o vino- gradništvu, ki je bilo lepo ob- iskano. Ljudje so sicer pričako- vali napovedanega predavatelja iz Ptuja — tajnika Vinarske za- di-uge tov. Vračka, ki ga pa ni bilo. Nadomestil ga je — in to zelo dobro — domačin Stanko Rajher. Predavanje je bilo za- nimivo in poučno, za naše vino- gradnike pa tudi zelo potrebno, ker se ti še vedno preradi držijo zastarelih načinov pripravljanja škropiva in površnega škroplje- nja, s čimer si seveda prizada- jaio preceišnio škodo. Ob zaključku Je upravitelj gimnazije tov. Pučko povabil navzoče starše, naj pošljejo svoje sinove v vinarsko-sadjar- ski tečaj, ki bo v letošnji spo- mladi v Cirloilanah. Kulturno prosvetno dni^Stvo v Cirkulanah je priredilo 13. jan. 1.1. Finžgarjevo »Razvalino živ- ljenja«. Igralci so z dobrim po- dajanjem svojih vlog izpolnili pričakovanje, poslušalci pa so jih nagradili z vnetim ploska- njem in obilno udeležbo. Kmetijska zadrusta v Cirknla- nah prodaja kis po 40 din liter — v Ptuju na trgu ga pa pro- dajajo po 20 din liter. Res je to smešno. Ce Haložani kisa ne bi sami proizvajali, ali če bi bili tako bogati, bi se dalo to razumeti. Da je pa to absurdno. Je še bolj razvidno iz dejstva, da so prodali svoj vinski pri- delek po 20—40 din liter. NAROČNIKOM IN BRALCEM! Ce želite, di bi Vam s pošto redno pošiljali »Ptujski tednik«, nam to takoj sporočite osebno (MLO — II. nadstropje), ali pi- smeno, in ob isti priložnosti plačajte naročnino. Številni naročniki plača.lo na- ročnino pri naši blagajni ob priliki raznih opravkovvPtuju. Iz uprave Ta lestvica ml Je res odprla oči, saj kaže, da pridejo po eni strani nekateri navzgor, po drugI strani pa drugi navzdol. Po tej lestvici bi me lahko nekdo smatral za desetkrat boljšega gospodarja od drugih. S. V Cirkulanah se ne zmenijo za popravilo mrtvašnice Mrtvašnica v Cirkulanah Je v takšnem stanju, da ne dela prav nobene časti KLO Cirkulane, niti Cirkulančanom samim. — Kljub temu pa vedo povedati v Cirkulanah, da leži na KLO čedna vsota denarja, ki so jo ljudje vplačali za grobove in da bi lahko iz tega fonda popra- vili mrtvašnico, če bi se za to seveda kdo resno pozanimal. Mesto na koline v bolnišnico Rodošek Leopold iz Dežna je šel 12. t. m. zjutraj na koline. V nahrbtniku je nesel s seboj vse potrebno, pa tudi oster dolg nož. Pred hišo Regvart Matevža v Zaklu mu je spo- drsnilo, da je padel, pri čemer ga je zabodel v pleče nož iz nahrbtnika in mu prizadejal precej veliko rano. Zdravniško pomoč mu je nudila ptujska bol- nišnica. Pn stari navadi Nekaj fantov iz Slovenje vasi Je 14. januarja 19.52 ob 2. url zjutraj napadlo Stumbergerja Antona In Cestnika Franca iz Prepol, in so ju poškodovali z noži. Zaradi poškodb na hrbtu in roki sta bila oba prepeljana ob 4. uri zjutraj v ptujsko bol- nišnico z rešilnim avtomobilom. Dva napadalca na 4'^-letnn delavko v hiši Gregorič Eme iz Dra- gonje vasi sta 11. t. m. zvečer ob 22. uri vdrla Koren Peter iz- Polskave in njegov pajdaš; Jo pretepla, poškodovala po obra- zu, vrgla na tla in suvala s čevlji v rebra. Ji pobrala ves živež In jo nato zaklenila v sta- novanje. Zaradi poškodb Je morala Iskati zdravniško pomoč In je bila prepeljana v ptujsko bol- nišnico. Padel je z lipe v Gajevcih je padel z lipe, ko je privezoval žico /.a psa, Ožinger Jože ter obležal neza- vpsten. Pretresel si ie mn^^-^me, ker pa mu ni bila nudena zdravniška pomoč, se je stanje še poslabšalo. Avto qa je podrl 10. januarja t. 1. je Zmazek Franca iz Maribora podrl v Gorišnlcl tovorni avtomobil, ki ga je vodil Bojda Milovan iz Maribora. Avto je pravilno vo- zil, le Zmazek se je peljal na kolesu po levi strani. V zadnjem trenutku se je zaradi bližine naproti vozečega a^'1:omobiIa zmedel ter zavil na desno, bilo pa je že prepozno. Zadela ga je prikolica ter ga vr.sfla po tleh. Zdravi se v bolnišnici v Ptuju. Neizogibno. Oče: Torej, mladenič, če sem vas pravilno razumel, vi hočete postati moj zet? — Oh, ne, gospod, toda če bom poročil vašo hčerko, se temu ne bom mogel izogniti. Čemu je treba vtikati nos r ^^saupne stvari"? Ce bi hotel priznati, da so za ljudstvo zanimivi tudi dogodki, o katerih se govori največkrat le v »zaupnih pogovorih«, po- tem je treba vsekakor priznati tudi to, da imamo v naši ure- ditvi vse pogoje, da se o ta- kih »zaupnih stvareh« sprego- vori tudi javno. Vprašujemo se, zakaj se je udomačila marsikje navada, da se smatra razgovor o ljudeh, ki prejemajo ob raznih prilikah, predvsem pa ob koncu leta, večje zneske nagrad od podjetij ali ustanov v imenu ljudstva, da je to vtikanje nosa v zadeve, ki nikogar nič ne brigajo, do- čim se smatra na drugi strani samo po sebi umevno razprav- ljanje o ljudeh, ki zaslužijo vse spoštovanje, ker so dobili v imenu ljudstva od organov obla- ,sti ali JLA pohvale, priznanja, nagrade in odlikovanja, kar je vsekakor izraz časti, zaupanja in priznanja za storjene zasluge. Ali denarne nagrade niso po- vsod odraz priznanja za storje- ne izredne zasluge v našem go- spodarst-vu? Kadar so, so dane v imenu ljudstva enako kot častna priznanja. Zakaj je po- tem treba prikrivati pred mno- žico imena nagrajencev? Zakaj je treba množici »vtikati nos« v zaupne stvcirl, namesto da bi na isti način zvedela za imena zglednih in požrtvovalnih pa- triotov kot v drugih primerih. Prikrivanje njihovih imen ne ustvarja vtisa, da je bil vzet pri nagrajevanju kriterij nujnosti, da se uvrsti prizadete med zgledne državljane, temveč vtis, da se je delilo nagrade zato, ker je na razpolago denar. Vsemu ljudstvu je znano, ko- liko razstavljalcev II. okrajne gospodarske razstave v Ptuju je dobilo v znak priznanja za po- žrtvovalnost diplome In prizna- nja In celo za vsakogar je zna- no, kdo je dobil diplomo in kdo priznanje. Po neki nerazumljivi logiki pa Istemu ljudstvu nI treba vedeti, kdo Izmed članov razstavnega odbora je dobil na- grado osem aH deset tisoč di- narjev. Nagrajencem, ki so sl to zaslužili, ne more biti v sra- moto, če ve zanje vsa javmost. Članom potrošniške zadruge v Ptuju In ostalemu ljudstvu Je znano, da Ima ta zadruga upr. odbor, ki so ga tudi izvolili. Za- kaj jim ne bi smelo biti znano, kdo je v njihovem imenu Iz- med članov upravnega odbora prejel nagrado osem ali deset tisoč dinarjev? Vsekakor bi se dalo navesti več takih primerov. Priporočljivo je, da bi se po- edinci odvadili misliti, da naše ljudstvo zavida zaslužnim de- lovnim ljudem priznanja, po- hvale, nagrade in odlikovanja. Zato ni treba pred ljudstvom javno govoriti samo o častnih priznanjih in previdno molčati o ljudeh, ki so dobili materialna priznanja. Ali je mogoče taka »zaupnost« potrebna iz previdnosti, da ne bi ljudstvo vedelo, da ta' ali oni dobiva nagrade na več mestih? Naj je tako ali drugače, s tako prakso je treba prenehati, sicer bo ljudstvo v našem okra- ju vedelo samo za ljudi, ki so zaslužili v borbi za graditev so- cializma častna in ne za one, ki so prejeli materialna priznanja. ~bl. Letovišče grad Bori prireja vsako nedeljo popoldne P<.ES v mali dvo» rani na gradu — Nudijo se jedila ir^ dobra haloška kapljica. Popravki V št. 1/52 je na 2. strani v članku »Kakšno bo vreme v letu 1952?« napačno Ime Cestnik Matevž, biti pa mora Cestnik Alojz. V isti štev. 1/52 je na 3. strani pod naslovom »Zimska jedila« v 3. odstavku napačno: »Tudi kislega mleka ..., biti pa mora: Tudi kislega zelja ne kuhaj... Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 19, januarja 1952, ob 20. uri: Fran jo Blaž: »Pepelka«, pravljica v štirih dejanjih. Krst- na predstava. Režija in scena Franjo Blaž. Nedelja, 20. Januarja 1952, ob 15. uri: Franjo Blaž: »Pepelka«. Prva repriza. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni (v petek In so- boto od 15. do 17. ure, v nede- ljo od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo) Opozorilo Opozarjamo Imetnike orožja In orožnih listov, da se bodo delili potrjeni orožni listi na postajah LM ob spodaj navede- nem času S seboj Je treba pri- nesti orožje. 21. I. 1952: Desternik ob 8. uri, Juršinci ob 10. uri, Gorišnica ob 12. uri, Ormož ob 15. uri. 22. I. 1952: Cirkulane ob 8. uri, Vid ob 10. url, Zetale ob 13. uri. Ptujska gora ob 15. url. 23. I. 1952: Cirkovci ob 8. uri, Ptuj ob 10. uri. Iz pisarne Poverjeništva za notranje zadeve OLO Ptuj. CENE NA PUTJSKEM TRGU Na živilskem trgu v Ptuju so se uveljavljale pri privatnih po- nudnlcah sledeče cene: za Kg ali liter in komad: Čebula 65—70 din, čebulček liter 120, češenj 120—140, fižol luščen 40—50, suhe gobe 300 din, hren 40, hruške 35, jabolka 30— 35, jajca 10—11, krompir 12, kis domači, liter 18, korenje 30, ko- ruza 20 din, kaša ajdova 90—100, kaša prosena 50—60, pšenica 40—50, ržena moka 30—35. ko- ruzna moka 30, ajdova moka 40—45, enotna moka 50, bela moka 100, motovileč 60, milo 120, surovo maslo 300—350, mast 200—250, mleko 20, orehi 80— 100, bučno olje 300, oves 30, pu- rani 700 do 900 komad, peter- šilj 40, pesa rdeča 20, ostala pe- rutnina 150—350, proso 30, kisla repa 14 din, redkev 20, radič 50, suho sadje 50, smetana 100—120 liter, sir 70—90, suhe slive 80, koruzni zdrob 45 kg, kislo zelje 20, zelje v glavah 25, zaseka 200. Trgovsko podjetje »Rožnik« je prodajalo na trgu: Peteršilj 14, zeler 10, koren- ček za juho 15, Jabolka 30, ječ- mena kaša 55, prosena kaša 45, orehi celi 88, čebula 57, riž 400, česen 110, prvovrstni fižol 45, tretjevrstni 38, koruza 20, slive suhe 58, redkev črna 15. Mestna ekonomija Ptuj je prodajala: kislo zelje 20 din kg, mleko liter 20 din. Šoferji se strokovno izpopolnjujejo v Ptuju obiskuje nad 20 šo- ferjev osebnih in tovornih vo- zil strokovni šoferski tečaj za višja zvanja, na katerem spo- znavajo tečajniki tehniko vož- nje, materiala, cestnoprometne predpise in drugo. Tečaj je začel 17. decembra 1951 in bo končal marca t. L, ko bodo tečajni izpiti. V začetku t. m. so predvajali poučni film o mazanju motor- ja, o diferencialu in razpršilcu. Za ta poučni film je bilo ve- liko zanimanje, saj se je ta- kratnega predavanja udeležilo nad 60 šoferjev. Organizacija šoferjev in avto- mehanikov v Ptuju je zgledna organizacija v Sloveniji, saj se je resno lotila dela v korist svojih članov, ki so zadnji do- bili svojo strokovno organiza- cijo. m—bi Pionirji, uganite, kaj je to! 1. Bela je njiva, semena črna, modra glavica seje ta zrna. 2. Belo res je — dan pa ni, črno je — niso noči, je zeleno — a ni trava, rep ima — vendar ni krava 3. Belo je — ni sima hrai.a, je repato — ni podgana. Liže sol, pa ni vol. eo:a5ip9j -g 'Bi^ejs z 'ouisid i Upokojenci, ki žele imeti legitimacije z^ vozne olajšave na železnici i.dj. naj se javijo v pisarni podrujl niče Društva upokojencev v Ptu, ju, Prešernova ul. 10, med po, slovniml urami. S seboj je prinesti osebno iz, kaznico za vsakega upravičen, ca, nečlani pa tudi odlok o upo, ko j it vi ter znesek 30 din ozir. 20 din za vsako legitimacijo; zg otroke je prinesti rojstne liste ter dokaze o šolanju, če so stari nad 18 let. Člani naj dvignejo najnovej, šo številko »Upokojenca«. ZSJ - Društvo upokojencev LRS podružnica Ptuj # S A H 1 Kakor smo že objavili, se je 8. t. m. pričel turnir Šahovske- ga društva Ptuj. Za turnir se je prijavilo 24 igralcev, ki so bili razdeljeni v dve enako močni skupini, Zreb je določil naslednji vrstni red: Skupina A: 1. Zunec Jože, 2. Ryževski Pavel, 3. Vricl Ivo. 4. Vnuk Roman, 5. Maurič Franc, 6. Berden Martin, 7. Ranfl Alojz, 8. Pernat Viktor, 9. Pišek Zvonko, 10. Drofenik Jože, 11. Modrinjak Drago, 12. Podkraišek Janez. — Skupina B: 1. Pintarič Franjo, 2. Iva- nuša Stanko, 3. Kostanjevec Alojz, 4. Kancler Anton, 5. Vricl Teodor, 6. Podkrajšek Ru- dolf st.. 7. Perger Janko, 8. Ko- smač Anton, 9. Klinar Vlado, 10. Roje Jože, 11. Rudolf Edo, 12. Pešl Fredo. V prvem kolu so bili doseženi sledeči rezultati: 2unec : Pod- krajšek J. 0:1. Rjrževski : Mo- drinjak 0:1, Vricl I. : Drofenik preloženo. Vnuk : Pišek 0:1, Maurič : Pernat 1:0, Berden : Ranfl 1:0, Pintarič : Pešl 0:1, Ivanuša : Rudolf 0:1, Kostanje- vec : Roje 0:1, Vricl T. : Ko- smač 0:1. Kancler : Klinar pre- loženo, Podkrajšek R. : Perger 0:1. Ker se formira tretja skupi- na, ki bo v kratkem pričelo svoV turnir (v glavnem, novinci brea- kategomiki), pozivamo šahiste, da prijavijo svojo udeležbo ob šahovskih večerih §D Ptuj, t. j. ob torkih in četrtkih od pol 19. ure dalje v Sindikalnem domu Železničarjev. Brzoturnir za mesec januar se bo igral 24. t. m. s pričetkom ob pol 19. uri v Sindikalnein domu Železničarjev. Vabljeni tudi nečlani! R. Objava o likvidaciji ' Na podlagi odločbe Okrajnega ljudskega odbora v Ptuju štev. 1-9/1-52 z dne 29. 12. 1951 je prešlo podjetje »Državna vele- trgovina Vino-Sadje v Ptuju« v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da v roku od 30 dni poravnajo svoje obveznosti, upnike pa, da pri- javijo svoje terjatve. Proti dolž- nikom, ki v roku 30 dni ne bo- do poravnali svojih obveznosti, bomo sodno postopali. Likvidacijska komisija tllW"fWWW»^- urmratKurn ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so spremili mojo ženo Terezijo Kostanjevec na njeni zadnji poti, posebno pa sestram in sosedom, ki so jI lajšali zadnje dni življenja v težki bolezni. 12. januarja 1952. Nova vas pri Markovcih, Žalujoči mož in sorodstvo. RAZVELJAVLJAM osebno iz- kaznico na ime Hriberšek Maks, Zg. Hajdina 53. IZGUBILA sem osebno Izkaz- nico v avtobusu Ptuj—Le- skovec. Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Cafuta Eliza- beta, Pobrežje pri Ptuju. PRODAM težki železni plug za globoko oranje. Amuš Martin, Dornava. UGODNO PRODAM kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista. NEKAJ ZA SMEH Natančnost. Zdravnik: »Vaša žila (puls) bije zelo neredno. Ali pijete al- kohol?« Pacient: »Da, gospod doktor, toda zelo redno.* Volk in ovca. Oboževalec: Oh, joj, gospo- dična, vi gotovo mislite, da sem volk v ovčji koži! Deklica: Oh, ne! Nasprotno' Vsi obrtniki, zdravniki, vete- rinarji, odvetniki, duhovniki in gostilničarji, ki imajo dohodek od poklica, oziroma so poslovali leta 1951, dalje delavci, name- ščenci in upokojenci, ki pose- dujejo hiše z vrtovi in stanuje- jo na teritoriju OLO Ptuj, so dolžni vložiti letne davčne pri- jave do 31. januarja 1952. Iz prijave mora biti razvidna višina prometa, režija in čistega dohodka, doseženega v 1. 195i. Prav tako je potrebno prikazati ločeno doseženi promet za raz- dobje od 1. jan. do 31. okt. 1951, in ločeno promet, ki je bil iz- vršen od 1. nov. do konca 1951. leta. Obrtna gosjpodarstva, ki za- poslujejo vajence, morajo za vsakega vajenca navesti datum nastopa učne dobe In navesti točno število pomočnikov in čas njihove zaposlitve v letu 1951. Pri pomočnikih je treba ločiti kvalefecirane in nekvalificirane moči. Prijavi je potrebno priložiti kalkulacijo cen za vse glavne izdelke in veljavni cenik za ti- ste, kakor tudi za izvršene uslu- ge od 1. jan. do 31. dec. 1951. Rojstva, poroke in smrti v letu 1951 MATICNI OKOLIŠ PTUJ Rojenih v letu 1951: 558 fant- kov, 543 deklic. Umrlo je 156 možkih in 175 žensk. Poročenih pa je bilo 177 parov. V območju matičnega okoliša Starše je bilo rojenih v letu 1951 36 otrok: 17 dečkov in 17 deklic. — Umrlo je 29 oseb: 16 moških in 13 žensk, — Poročilo se je 25 parov. Na Hajdini je bilo v letu 1951 rojenih 15 fantov In 13 deklic, poročenih je bilo 22 parov, umr- lo pa 21 moških in 19 žensk. V Ormožu je bilo rojenih 33 fantkov in 29 deklic, poročenih je bilo 26 parov, umrlo pa je 33 moških in 28 žensk, V okolišu Ptujske gore Je bilo rojenih v decembru 1951 7 otrok. Poročili so se: Verdenik Jože iz Majšperka z Medved Ano Iz Majšperka, Prevolšek Janez Iz Stmlšča z Mesarec Marto Iz Strnlšča, Majcen Franc iz Strnlšča s Horvat Ano iz Stmlšča, Janžekovič Franc iz Strnlšča z Amuš Marijo iz Str- nlšča, Zakelšek Anton iz Site- ža z Jus Nežko Iz Siteža. — V decembm so umrli: Langeršek Ivan iz Bolečke vasi, Mencinger Stanislav iz Koritnega, KLO Majšperk, Sirec Alojz iz Slap (razglašen za mrtvega), Lepo- glavec Anton Iz Strnlšča ter Pišek Marija iz Lovrenca. V okoliša Strnlšča je bilo ro- jenih v preteklem letu 18 fan- tov in 20 deklic. Poročilo se je 22 parov, umrlo pa je 16 mo- ških in 27 žensk. V okolišu Zavrča je bilo ro- jenih 22 fantkov in 25 deklic, poročilo se je 13 parov, umrlo pa je 11 moških in 7 žensk. Sa- mo v decembru pa so bili rojeni 4; umrl je Poiiorec Franc iz Hrastovca; poročila sta se Zo- bec VIncenc :n Putora Marija, oba iz Zavrča. Opozarjamo vse zgoraj nave- dene davčne zavezance, da se rok za vložitev davčnih prijav ne bo podaljšal. Zamudnikom bo predpisana kazen v vlžini 3 odst. Zave- zancem, ki davčnih prijav ne bi vložili, pa bo predpisana 6 odst. kazen. Tiskovine davčnih prijav z vsemi prilogami se dobijo pri Poverjeništvu za finance Ptuj, soba štev. 32, I. nadst. Iz Poverjenlštva za finance pri Teuaj za sprejem v službo Ljudske milice Pogoji za sprejem so: starost od 18—30 let, telesno in dušev- no zdravje, končana osnovna šola in regularna vojaška ob- veznost. Prosilci morajo predložiti sle- deče listine: lastnoročno podpi- sano prošnjo, kolkovano s 30 din, rojstni list, zdravniško spri- čevalo, potrdilo o regularni vo- jaški obveznosti, potrdilo o državljanstvu FLRJ, potrdilo o vpisu v volilni imenik, potrdilo o nekaznovani u, in tisti, ki so v službenem razmerju, potrdilo delodajalca, da lahko službo za- puste, če bodo sprejeti v LM. Prošnji je treba priložiti še lastnoročno napisan življenjepis in izjavo prosilca, da bo ostal v službi najmanj 3 leta. Prošnjo sprejemajo postaje LM, v kate- rih območjih prosilci stalno bi- vajo, najpozneje do 15. febru- arja 1952. Služba se začne z vstopom v šolo LM Sprejete osebe so upravičene do prejemkov in drugih ugodnosti po določilih Zakona o LM in raznih toza- devnih predpisih. Imel je dve puški, zdaj pa nima nobene Bivši lovec Hvaleč Jurij iz V. Okiča, včlanjen v lovski dru- žini Lesko vec, je imel dve puški: prednjačo iz časov mla- dosti Franca Jožefa, ter pete- linko, pravo fino puškico. Za to zadnjo je imel tudi kup mu- nicije. Razlika pa ni bila samo v tem, torej v starosti orožja, temveč tudi v tem, da je bila prva prijavljena, druga pa — ilegalna. Ko je sedaj tudi druga postala legalna, se je Jurij re- šil obeh. Kateri lovcev bi ne bil jezen v takšnem slučaju? V Soli. Učitelj: »Kaj je vzrok, da Nil vsako leto prestopi bregove? No, Jožek?« Jožek: »Zaradi krokodilovih solz, gospod učitelj.« Živahna zakonodaja. Nekega dne Je nek član par- lamenta zpmudil sejo. Vratar mu je vljudno dejal: — Vaša ekscelenca ali bi ho- teli potiboma vstopiti, seja se je že začela. — Kako? — je odgovoril po- slanec, — ali gospodje že — spijo? Kdaj bomo uvedli plodored? Ing Zoreč Egon V zadnjih letih se vedno bolj — predvsem v krajih z razvi- tejšo živinorejo — uvaja v kme- tijstvu praksa plodoredov z de- teljnimi ter travnimi mešani- cami. Detelje sicer obogate zem- ljo z dušikom, ne dajo pa toliko ostankov humuznih snovi, ka- kor jih puščajo močne ruše trav. Za tvorbo humusa so ostanki rastlin v dobi, ko primanjkuje gnoja In sploh organskih snovi v zemlji, vedno večjega pome- na. Praksa nam dokazuje, da v travniški zemlji, če jo preorje- mo, kljub izčrpanosti vsaka rastlina nekaj let dobro uspeva, seveda le vse dotlej, dokler niso izrabljene vse snovi po- orane travnate ruše. S preora- vanjem travnikov smo prisiljeni pridelovati v večji meri po- trebno krmo na polju. V plodo- redih imamo lahko deteljno — travno mešanico kot enoletno, dve-, tri-, ali izjemoma tudi štiriletno. V glavnem pa Je u\'edena kot dvoletna, tri- in štiriletna pa se v tretjem In četrtem letu uporablja za pašo. To so naši nekaki menjalni travniki. Naši kmetovalci vedo, da se pri nas dobro donesejo plodo- redi z dvoletno deteljo, ker nam daje dobro beljakovinasto krmo, zemlja pa obogati na dušiku in humusu. Strniščno in prvoletno krmo porabljamo za prašiče torej zeleno, drugoletno pa kot seno za govedo In konje. V živinorejskih okoliših, kot Je tudi naš ptujski, je zelo pri- meren šestletni plodored z dvo- letno deteljlno: okopavina, ozl- mina, okopavina, jarlna z dete- ljo, detelja, detelja. Podrobni pa: krompir, pšenica (rž, ječmen, proso), koruza (pesa, sladkoma pesa), oves (ječmen, pšenica z deteljo), detelja, detelja. Po krajevnih in talnih razmerah ter po gospodarskih potrebah se v ta podrobni plodored vne- sejo točne površine posameznih rastlin. V žitorodnih okoliših je pri- meren sedemletni plodored z dvoletno deteljlno: okopavine, žito, okopavine, jarlna z deteljo, detelja, detelja žito. Tega lahko podaljšamo, če imamo več trav- niške in pašniške površine In če ne želimo pridelovati toliko detelje ter uvedemo osemletni plodored: jarine detelja, detelja, okopavina, žito, okopavina, žito, okopavina Devetletnega pa do- bimo. če vrinemo še enkrat žito med deteljo in okopavino. Za naše kra^e in za razvoj naše živinoreje ie največje vrednosti uvajanje šestletnega plodoreda.