t^osin ud piac.na v gotovini Maribor, petek 14. decembra 1934 štev. 283 Leto VIII (XV). MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Telafon uredništva 3440, uprave 34SB lahaja razen nadelje in praznikov vsak dan 18- url / Velja mesečno prejeman * upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po canlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani r PoStnl čekovni račun SL 11.400 JUTRA” Dokument slepote V torkovi številki smo nacionalno javnost opozorili na te dni izšlo brošuro dr. H. Volkmarja, ki hoče prikazati bivšo Spodnjo Štajersko kot sestaven del nem Škega narodnega telesa. Označili smo po samezne trditve kot anomalijo šovinistične miselnosti ter bohoten izcedek prešerno bujne fantazije. Potrebno pa je, da je jav nost točno informirana tudi glede nekaterih drugih potez in značilnosti, ki se Ponujajo ob prebiranju vsebinsko in miselno plehkih izvajanj. Dva činitelja sta, ki silita v ospredje pozornosti: duh nadutosti in duh revizionizma. Duh nadutosti. Koliko je že škodoval narodu, ki bi sposobn. in nadarjenosti užival lahko globoko spoštovanje in ugled pri vseh narodih. Toda iz tega duha nadute prepričanosti, da predstavlja germanski narod neko nadplast in hierarhično nadstopnjo v zboru narodov, so se izmotale neprijetne posledice, ki so ogrožene in užaljene pognale na nasprotne barijere. Morda bi bilo mogoče leta 1918. predpostavljati, da bo sledilo spoznanje, da je bilo postavljanje imperialističnih ciljev rezultat nebrzdane vitalnosti in naivnega političnega presojanja. V Gospodovem letu 1934. pa izide brošura, ki naj-določneie razkrinkuje nepomirljivost in neugnanost tega duha ter s tem združenih imperialističnih gonov. In duh revizionizma. Revizionistične pilule so sicer običajno sredstvo, ki naj pomaga v trenutkih političnih omotic in živčnih pretresov. Toda v navedeni brošuri se jasno zrcali z latentnim fanatizmom prepojena revizionistična miselnost, ki noče izvajati pouka iz dogodkov, ki so za nami. Nekaj konkretnih navedb: Pisec govori stalno o prisilni sentžermen ski razsodbi ip razpravlja na peti strani o Mariboru, Ptuju in Celju kot o »nemškem trdnjavskem trikotu«. »Severni del Spodnje Štajerske tvori Podravje z mestoma Mariborom in Ptujem, na jugu pa leži Posavinje, ki ima svoje središče v mestu Celju. Imenovana tri mesta tvorijo takozvani »nemški trdnjavski trikot«, ki se je v vojni in miru izkazal skozi vsa stoletja kot jugovzhodni brambni zid nem škega naroda.« In na drugem mestu (str. 42) združuje avtor brošure svoje glavne misli v zaključnem poglavju, v katerem bi rad prikazal bivšo Spodnjo Štajersko kot nemško zemljo z nekaterimi geografskimi, go spodarskimd, kulturnimi, zgodovinskimi in nacionalnimi navedbami in konstrukcijami. To zaključno poglavje ima naslov »Spodnja Štajerska — nemška jugovzhodna marka«. Potem pa beremo: »Za ključno naj bodo kratko zbrani glavni razlogi, ki naj pokažejo nej>orušno pravico nemškega naroda do svoje jugovzhodne marke. Kakor ne more Nemčija pustiti na cedilu svojih mark na severu in severovzhodu, tako se ne more odreči svojemu obrambnemu zidu v južnem ko-hi, Spodnji Štajerski. Vprašanje njene Vrnitve ni avstrijska separatna zadeva hi tudi ne predstavlja samo boja Štajercev ::a uropano domovinsko zemljo, marveč je še nerešen del vsenemškega vzhod nega problema, ki se bo moral rešiti iz teli vidikov in v tej zvezi.« Ta zaključni odstavek razodeva več kakor jc morda avtor sam mislil povedati in priznati. Temne sence predvojnega nemškega imperializma še niso izginile. Umevno je sicer, ako obupanec potrebuje tolažbe in samopomirjevalnih sredstev, predpostavljati pa .ie treba, da ne podstavljajo izvajanja v imenovani brošuri amo osebnega stališča ter individualnega in političnega nastroja gospoda br. ti. Volkmarja, marveč da je najniže avtor eksponent znanih krogov in Italija bi rada ociganila Francijo FaSisti nal bi dobili kolonije v Afriki in vse kar si žele, sami pa bi si ohranili proste roke in šli svoja pota PARIZ, 14. decembra. Pogajanja! ined Parizom in Rimom so sedaj predmet glavnega zanimanja vse francoske politične javnosti. Gotovo je, da bi Francija rada sklenila z Italijo tak spo razum, ki bi bil v vsakem oziru popoln, trajen in zanesljiv. To pa ni mogoče doseči tako naglo, kakor se je sprva mislilo in kakor so pričakovali tudi v Rimu. Rešiti ni treba le koloni-jalnih vprašanj v Afriki, ampak se morajo razčistiti tudi vsa vprašanja razmerja Italije do male antante in bal kanske zveze. Samo sodelovanje v Afriki ne bi imelo za Francijo nikake-ga pomena. Italija mora nastopati skupaj s Francijo v vseh mednarodnih vprašanjih tudi v evropskih in zlasti še v vprašanjih srednje in vzhod ne Evrope. Zaradi tega Laval ne bo potoval v Rim, dokler ne bo dosežen sporazum tudi v tej smeri. Zatrjuje se, da nikakor ni pripravljen hoditi v obiske k Mussoliniju samo zaradi parade. Priti hoče v Rim le da manifestira že zaključeni sporazum. V vrstah rimskih politikov s tem stališčem Pariza niso posebno zadovoljni in nekateri nepristranski opazovalci zatrjujejo celo, da nameni Italije niso popolnoma taki, kakor nameni Francije. Italija si želi sporazuma s Francijo čimprej, ker ga potrebuje kot uspeh v svoji zunanji in notranji politiki, predvsem pa v svojem slabem gospodarstvu. Italija bi v prvi vrsti rada izkoristila sedanjo francosko pripravljenost za sporazum za to, da bi dosegla uresničenje svojih starih želj v Afriki. Mimo tega bi pa rada imela od Francije tudi gospodarske ko risti. Manj pa je naklonjena trajnemu sodelovanju s Francijo. Fašistična »realna« politika ne bi rada imela za daljšo dobo vezanih rok. Po vsem tem izgleda tako, da bi Italija rada dobila od Francije vse kar si želi, sama pa Franciji ne bi dala ničesar in bi jo v primeru potrebe brez skrupulov pustila na cedilu in šla dalje svoja docela oddvojena pota. V Parizu se tega, kakor se zdi, zavedajo in so zato skraj no previdni. Beranger in nekateri drugi načelni italofili so sicer skrajno optimistični, vendar pa položaj vsaj zaenkrat še ni tak, da bi bil skrajni optimizem upravičen. Prav lahko se zgodi, da Francija ne bo pristala na italijanske manevre brez najmočnejših garancij, zato je veliko vprašanje, ali bo Italija pripravljena dati taka zagotovila, ali ne. Na vsak način pa je potrebna pri francoskih pogajanjih z Italijo skrajna previdnost, kajti preteklost uči, d« se Italiji ne sme preveč zaupati. Francoska lekcija Madžarski AKO MADŽARSKA NE BO DALA MIRU, BODO V BUDIMPEŠTO VKORAKALE MEDNARODNE ČETE. PARIZ, 14. decembra. Izjava, ki jo je podal madžarski zunanji minister Kanya na Dunaju, v kateri je naglasi!, da Madžarska nima prav nobenega namena opustiti revizionizem, je vzbudila v Parizu največje začudenje. Iz okolice vlade se naglaša, da je Madžarska po sklepih sveta Društva narodov dolžna sklepe izpremeniti v dejstvo. Ako bi pa Madžarska skušala izogniti se obveznostim, ki jih je sprejela, potem bi se lahko zgodilo, da bi se uporabile najostrejše sankcije. V tem primeru bi vkorakale v Budimpešto mednarodne čete, kakor so bile odposlane v Posaarje. Isto stališče zavzema tudi »Intransigeant«, ki pravi, da se mora Madžarska že enkrat zavedati, da je revizionizem za vedno pokopan, posebno pa v dosedanji obliki in se ne bo več trpel. List se ostro obrača na Kanyo, katerega imenuje »starega falzifikatorja« izza časov delovanja na starem Dunaju. Zelo se moti, ako misli, da bo spet preslepil svetovno javnost. Kanya naj se zaveda da opazuje Madžarsko zelo budno ves svet. Kanya in Gombos naj pomislita, v kakšen položaj sta že spravila svojo državo. Pazita naj, da ne bo treba postopati z Madžarsko kot z nedoletnim otrokom. Mednarodne lete v Posaarju PRVI PRIHAJAJO ODDELKI VELIKE BRITANIJE. VARNOSTNIH ČET. — NASTANITEV PARIZ, 14. decembra. Velika Britanija je odposlala v Calais skupino čast nikov svojega generalnega štaba in prvi kontingent vojske za zagotovitev miru in reda za časa saarskega plebiscita. Častniki so vzeli v zakup za 3 mesece neko zemljišče, na katerem bo urejena etapska postaja za britanske vojake, ki bodo potovali v Posaarje in nazaj. Angleži bodo tu zgradili več barak. Vojaki so bili nameščeni v Ca-laisu, častniki pa so že odpotovali v Posaarje, da pripravijo . potrebno za prihod vojakov. Iz Londona je odpotoval tudi že jioveljnik celokupnih mednarodnih odredov, polkovnik Brink. Nastanil se bo v Saarbriickuu. Dva bataljona britanske vojske imata popolnoma vojno število vojakov, vsak po 1000. K teinu pride še odred tankov, nadalje pa bodo poslani v Posaarje še odredi radiotelegrafistov, telefonistov in železničarjev. Na zahtevo britanske vlade mednarodne čete ne bodo vršile stražne službe, ampak bo to še dalje opravljalo saarsko redarstvo. Vojaki bodo poklicani na ulice samo v primeru potrebe Z agitatorji vojaki ne bodo mogli priti v stik. Vojvoda Kentski grški kralj? PARIZ, 14. decembra. V tukajšnji poli tični javnosti so se razširile vesti o fantastičnih prizadevanjih Venizelosa, po katerih naj bi postal vojvoda Kentski, mož grške princese Marine, grški kralj. Zatrjuje se, da je monarhistična misel v Grčiji še vedno močna, pa tudi oni, ki niso monarhisti, ne bi imeli nič proti posaditvi skupin s konkretnimi načrti, ki pa potrebujejo za te svoje načrte nekaj napisanega in v javnost raznesenega! Naša linija je linija obstoječega stanja in mirotvoruega sporazumevanja. Prav pa je, da takšne brošurice izhajajo, da predre tudi drugo spoznanje o bistvu namenov in anomalijskih želja. Vsa fantazija, porajajoča fanatične izbruhe in obupne krike, vendar ne more prikriti ti- stega, kar na dnu vre. Toda če žerjavica še tli in ako je treba računati, da bi iz te žerjavice mogel nastati kdaj nevaren požar, potem imajo nedvomno prav tisti, ki pravijo, da je treba v tem primeru žerjavico pravočasno j>ogasiti! To pa je stvar tistih svetovnih činiteljev, ki nosijo odgovornost in ki imajo pravico ter dolžnost to napraviti. t -ec. \l */ angleškega princa na grški prestol. Grčija bi imela v tem oziru tudi še drugo korist, ker bi novi kralj gotovo izposloval vrnitev Cipra Grčiji. Iz Londona pa poročajo, da so te vesti brez vsake podlage in neresne. Kdor govori o tem, ne pozna angleških razmer. Angleška vladarska hiša ne more razpolagati z an-glaškimi kolonijami in tudi ne more vrniti Cipra Grčiji. Mimo tega je neverjetno. da bi angleška vladarska rodbina sta vila na kocko eksistenco svojega člana. NEMČIJA PROTI VZHODNEMU PAKTU. PARIZ, 14. decembra. V zvezi z bivanjem Litvinova v Berlinu se zatrjuje, da bo sovjetski zunanji komisar obiskal Neuratha v sporazumu z Lavalom, da raz tolmači nemški vladi francosko-ruski protokol. Iz vrst nemških politikov se pa ob tej priliki naglaša, da je pristop Nemčije k vzhodnemu paktu nemogoč, ker bi po njem lahko postala bojno področje ” vojni, ki se nje ne hi tikala. JUSTIFIKACIJA V NEMČIJI? DUNAJ, 14. decembra. Tukaj poročajo iz Berlina, da je bivši narodnosocialistič-ni rezident Slezi je Briickner, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran, bil sedaj od stran-kinega sodišča obsojen na smrt in takoj tudi ustreljen. Do sedaj ta vest ni bik potrjena niti zanikana. ZAPLEMBA V BOLGARIJI. SOFIJA, 14. decembra. Bolgarska vlada je zaplenila vse premoženje bivših političnih strank v korist državne blagajne. LJUBLJANSKA MEDICINSKA FAKULTETA. LJUBLJANA, 14. decembra. Akademske organizacije na ljubljanskem vseučilišču so pričele akcijo za izpopolnitev me dicinske fakultete, ki ima sedaj samo pet semestrov. V zvezi s tem se uvede tudi akcija za gradnjo klinike, ki je za popolno fakulteto neobhodno potrebna. POPLAVE V SLOVENIJI. LJUBLJANA, 14. decembra. Ljubljanica je prestopila bregove in poplavil? del Barja. Tudi Sava in Savinja nevarno naraščata. INŽ. STRGAR UMRL. LJUBLJANA, 14. decembra. Danes je tu umrl rudniški glavar inž. Vinko Strgar, ki si je pridobil veliko zaslug za /slovensko rudarstvo. Stran 2 Mariborski »Večernih« Jutra. V Mariboru, dne 14. XII. 193% Dnevne vesti DRUŠTVOM V MESTU IN NA DEŽE-ilI! Odkar je uveden davek na oglase, ne more noben list več brezplačno objavljati nobenih naznanil o raznih društvenih prireditvah, veselicah itd. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta in z dežele vsak dan proš nje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, igrah itd., ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, ali jih bodo naročniki plačali ali ne. Mimo tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov kakor zna ša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi, ne uredništvu in naj se, kadar je le mogoče, plačajo takoj pri izročitvi. Nov notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na izpraznjeno notarsko mesto pri. Sv. Lenartu v Slov. goricah je imenovan Karl Jagodič, notarski pripravnik v Ljubljani. Žetev smrti. Pretekli teden je v Mariboru pokosila smrt: vdovo Marjano Cla-ricijevo, staro 66 let; gospodinjo Elizabeto Jungerjevo, staro 72 let; delavčevo ženo Katarino Perkovo, staro 76 let; trgovca Franca Ribiča, zasebnico Marijo Murši-čevo, delavca Rajmunda Potočnika, posestniško hčerko Marijo Marčičevo, ključavničarja Franca Ornika, železničarjevo hčerko Otilijo Šprahovo in pekarskega pomočnika Jakoba Andoliča. Šahovski mojster Vasja Pirc na svoji turneji. V torek zvečer je nastopil naš šahovski mojster Vasja Pirc v Beogradu in odigral simultanko proti 36 beograj skim šahistom. V Beogradu ni imel take sreče in je dobil 17 iger, izgubil 14, remis pa je odigral 5 partij. Simultanki je prisostvoval tudi predsednik Jugoslovanske šahovske zveze Stevan Čirič. Iz seje ubožnega sveta. Pod predsedstvom župana g. dr. Fr. Lipolda je bila v četrtek zvečer seja mestnega ubožne-ga sveta. Skupno so bile na seji rešene 104 prošnje. Skupni letni finančni efekt znaša 235.320 Din. Šestnajstim osebam se je dovolila popolna oskrba v mestnih zavetiščih, devetim osebam se je prošnja zaradi pomanjkljivih pogojev odklonila. 76 osebam so se dovolile redne ubož ne podpore in vzgojni prispevki v skupnem iznosu 11.930 dinarjev na mesec. Mestnim ubožcem se bo priredila božičnica ter se je v ta namen dovolil znesek 8000 dinarjev. Elektrifikacija okolice. Mestno elektri-ško podjetje je dokončalo zadnje čase razna elektrifikacijska dela v najbližji okolici Maribora. V kratkem pa bo izpolnilo javno razsvetljavo na Pobrežju in na Teznem. Na Pobrežju bodo elektrificirane Miklošičeva, Aleksandrova, Gosposvetska, Gubčeva, Jadranska, Čopova, Zrkovska, Aškerčeva, Vrazova in Šolska ulica ter Špesovo selo. Na Teznem pa ijevstikova, Prešernova, Ptujska m Gregorčičeva ulica. Nekatere imenovanih ulic sploh niso bilo doslej razsvetljene, v drugih pa se bo javna razsvetljava spopolnila, da ne bo več pritožb o egiptovski temi, v katero so bili zlasti v zimskih nočeh zaviti najbližji kraji mesta. Apel na mariborsko nacionalno javnost. Upraviteljstvo osnovne šole na Sladkem vrhu ob severni meji, nas je na prosilo za objavo naslednje prošnje: Naš prijazni Sladki vrli, ki leži tik ob državni meji na obronkih Slov. goric, preživlja žalostne čase. Ljudje, ki so povečini najemniki, so bili zaposleni v tovarni papirja in lepenke na Sladkem vrhu. Zaradi »manjšanja naročil je bila tovarna prisiljena odpustiti večje število delavcev. Obubožali so ti ljudje do skrajnosti in še večji reveži so njihovi otročički, ki nimajo kaj obleči in kaj obuti. Naša sveta dolžnost je, da tem revežem napravimo vsaj za Božič majhno veselje in jim vsaj ob praznikih lajšamo njihovo veliko gorje. Šolsko upraviteljstvo si je zaradi tega nadelo težko nalogo o Božiču obdariti najrevnejše s kako oblekco ali čevlji. V imenu teh revežev na meji prosi upra viteljstvo vso mariborsko nacionalno iavr.ost, naj mu pomaga pri tej človekoljubni akciji in naj ne odslovi nabiralcev, ki sc bodo jutri ali je dobrodošel! Obmejni otroci vam bodo iz srca neizmerno hvaležni. Storite jim zato vsaj malo veselja za letošnji Božič! Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. V novo poslopje carinske pošte so se preselili te dni uradi mariborskega obmej nega policijskega komisariata. Del uradov je nastanjen v pritličju, nekateri pa v I. nadstropju. V novo poslopje bi se bila morala prve dni tega meseca preseliti tudi carinska pošta. Preselitev pa se je zavlekla. Sodne takse v novembru. V mesecu novembru so plačale stranke pri dveh mariborskih sodiščih 110.710 Din na sodnih taksah, is sicer pri okrožnem sodišču 25.128 Din, pri okrajnem pa 85.582 dinarjev. Prepoved točenja alkoholnih pijač v nedeljo. Predstojništvo mestne policije v Mariboru zabrani na podlagi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi v zvezi katerih vozi avstrijsko osebje, spremenili vsi signali, stalni in za progovno osebje. Ne moremo prav razumeti naše železniške uprave, kako je mogla pristati na tak dogovor in vpeljati na naših obmejnih progah avstrijsko signalizacijo, ki bo nedvomno povzročala našim železničarjem precej preglavic. Tujec, ki bo dopotoval v Maribor z Dunaja, se bo mogel na lastne oči prepričati, da je meja med Jugoslavijo in Avstrijo v Mariboru! Na to ga bodo opozarjali avstrij-s k i signali ob naši jugoslovanski progi. Ali še ni bilo dovelj, da smo dopustili voziti avstrijskim železničarjem prav do Maribora? Zaradi njih naj se sedaj spremeni na teh progah še naša signa lizacija in naj se naši železničarji zaradi avstrijskih uče avstrijskih signalnih ter prometnih predpisov. Radovedni smo, kaj bo k temu porekla naša nacionalna javnost? roizpovedi, ker bodo naknadno zapriseženi in 3. obvezniki izrealitske veroizpovedi, ker morajo k zaprisegi v Mursko Soboto. Vsi obvezniki izrealitske veroizpovedi se pozivajo, da se javijo mestnemu vojaškemu uradu, Slomškov trg 11, da se jim zamorejo preskrbeti objave za brezplačno vožnjo v Mursko Soboto, kjer bodo zapriseženi 16. t. m. Prijavijo naj se 15. t. m. ob 10. uri dopoldan. Vse obveznike, ki morajo k zaprisegi, se opozarja, da pridejo na tezensko vojaš ko vežbališče 16. t. m. že ob 9. uri dopoldan, ker se bodo od te ure dalje izklicevali vsi prisotni obvezniki, kar mora biti do same zaprisege, to je do 11. ure dopoldan izvršeno. Od izostanka bodo opravičeni le oni s tehtnimi razlogi, vsi drugi pa bodo kot neopravičeno izostali, najstrožje kaznovani. K prisegi na Tezno bodo vozili z Glavnega trga vsi rezervni avtobusni vozo- vi mestnega avtobusnega prometa. Soke! Zaprisega vojaških obveznikov PODROBNA NAVODILA VSEM, KI M ORAJO PRISEČI. Mestno poglavarstvo v Mariboru razglaša: Z ozirom na naknadne odredbe ministrstva vojske in mornarice in dopisa poveljnika mariborskega voj. okrožja, se bo vršila zaprisega vseh vojaških obvez nikov rojenih 1. 1885. do vključno 1914. na vojaškem vežbališču na Teznem pri Mariboru 16. decembra t. 1. ob 11. uri. Da se bo zaprisega izvršila v najlepšem redu in brezhibno in z onim dostojanstvom, ki ga zahteva ta svečani akt in dostojanstvo s slavo ovenčane jugoslovanske vojske, ki je svetel primer patrio tizma in visoke moralne vrednosti, se dajejo obveznikom naslednja podrobna pojasnila, da se po njih točno ravnajo: Priseči morajo: 1. vsi v jugoslovansko vojsko nesprejeti častniki bivše av- stro-ogrske vojske, vsi podčastniki, kaplarji in redovi iz rezerve zgoraj navedenih roj. letnikov, četudi so bili kot hra nilci oproščeni služenja v kadru. 2. Vsi invalidi, ki so ocenjeni kot »omejeno sposobni« — torej oni izpod 30 odst. invalidnosti. 3. Vsi oni rezervni častniki in rez. vojaški uradniki oziroma upokojeni častniki, katerim iz kateregakoli razloga ni bilo mogoče prisostvovati zaprisegi 9. decembra t. 1. S seboj naj vzamejo že napisane prisege. K zaprisegi ne pridejo: 1. vsi stalno in začasno nesposobni vojaški obvezniki roj. 1. 1885. do 1914., torej vsi oni, ki so obdavčeni z vojnico, vsi sposobni, pa še ne vpoklicani obvezniki roj. letnika 1908. do 1914. 2. Obvezniki muslimanske ve- Prvi december Sokola na Pobrežju Stari mogočni hrast pred šolo na Pobrežju je lani padel. Sekire so pele, veje so padale, nekaterim pa, ki so še ob njem obujali tako »lepo« preteklost, pa so sekale te sekire globoke rane. Zemlja se je spočila, ker ni več tlačila teže velikana. Nova in prerojena je bila voljna sprejeti vase nežne, mehke korenine slovanske lipe, ki so jo z veliko slovesnostjo vsadili Pobrežani na veliki praznik 1. decembra. Starosta domačega Sokolskega društva je v lepem govoru predočil navzočim pomen tega trenutka, nato pa prečrtal spomenico, ki jo je kras 110 narisal br. načelnik in ki so jo podpisala vsa domača društva. Spomenica je bila nato v zacementirani steklenici, med prepevanjem položena pod korenine z željo, naj jo čuvajo in ohranijo nepoškodovano še poznim rodovom v pričevanje globoke žalosti, a obenem vere v slovansko bodočnost. Aleksandrova lipa naj na Pobrežju mogočno širi svoje veje in naj se pod njeno krono združijo vsi, prav vsi. Pri tej slovesnosti se je vse članstvo in številno občinstvo podalo v Renčljevo dvorano, kjer je prisostvovalo lepo uspe- li proslavi 1. decembra, kjer je istotako br. starosta v lepem govoru pozival članstvo k izpolnjevanju oporoke blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Nato pa je po končanih deklamacijah in petju sokolske dece nastopil svečan trenutek, ko je sokolsko članstvo svečano pismeno in ustmeno priseglo zvestobo in neomajno vdanost novemu mlademu kra 1 ju, našemu ljubljenemu starosti, Nj. Vel. Petru II. S petjem državne himne in »Hej Slovani«, je bila proslava zaključe- na, vsakemu pa so ostali neizbrisni dogodki prvodecembrskega dne v najlepšem spominu. Studenški Sokol je uprizoril v soboto Nušioevega »Navadnega človeka« v proslavo pisateljeve sedemdesetletnice. Komedijo so igrali že lani z velikim uspehom in letošnja prireditev lansko še prekaša. Režija je bila v rokah br. Mlaker-ja, ki se je z razumevanjem lotil dela. Detajlno so bili nekateri prizori slabo izdelani, posebno je liričnim in ljubezenskimi scenam manjkalo topline in prisrčnosti. Premalo pažnje' se tudi polaga na prihajanje in odhajanje oseb, kar marsikdaj zelo čudno izgleda. Režijsko posrečeni pa so bili moški značaji, posebno komični, tako Arsa, Vičentije, Micie in pesnik. V teh vlogah so nastopili stari znanci studenškega gledališča. Njih komika je včasih prisiljena in prehaja v grotesknost. Tako tudi maske. Mlad in živahen ter mnogo obetajoč talent je igravec Arsovega sina. Ženske vloge zaostajajo za moškimi; podane so preveč deklamatorično in premalo doživeto. Poleg tega se nekateri igravci krčevito opri jemljejo suflerke, kar zelo moti njihovo igro. K lepemu uspehu je mnogo pripomogla inscenacija. Skoraj vse studenške gledališke predstave so polnoštevilno obiskanje in je zato sokolsko gledališče važ na kulturna ustanova v tej proletarski četrti, ki si mora nadeti nalogo svoje občinstvo ne le zabavati, temveč tudi vzgajati. Smernica mu bodi: proletarska vzgoja Studenčanov s pomočjo izbranega repertoarja. — Franjo Žižek. Prednjaški tečaj. V soboto 15. t. m. odpadejo ure prednjaškega tečaja meddruštvenega odbora zaradi sokolskega društva Studenci. Zaobljuba članstva sokolskega društva Studenci. Vsi bratje in sestre, ki še niso zaobljubili iz kateregakoli vzroka dne 1. decembra opozarjamo, da je naknadna zaobljuba v soboto o priliki akademije. Kdor se ne bo odzval vabilu, bo črtan. Odbor. Sokolsko društvo Maribor I. Pozivam zadnjič vse one Člane, ki so bili bodisi službeno ali drugače zadržani in doslej še niso zapriseženi, da se zberejo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 11. uri pred vhodom vojašnice kralja Pretra I. Izostali, kakor tudi vsi oni člani, ki do konca tega leta ne bodo imeli poravnane članarine, bodo brezpogojno črtani iz društva. Starosta. Sokol Maribor III. Krčevina - Košaki vprizori v nedeljo 16. decembra ob 15. uri v krčevinski šoli drugič in zadnjič zanimivo igro »Rožmarin«, ki je prvič zelo ugajala. Sokoli in prijatelji SKJ, posetite nas! Zdravo! Odbor. Kulturne vesti Upravičen slavospev Mariboru? Pod naslovom »Mariborska „Brazda” »azstavlja v Ljubljani. — Maribor posta-ia vedno bolj kulturno središče našega severa«, je objavila beograjska »Pravda« 22. t. m. zanimiv članek, katerega je podpisal D. Klavzer. Pisec pravi med drugim: »Klub mariborskih slikarjev »Brazda« je razstavil v Jakopičevem paviljonu dela svojih članov. Slikarji iz Maribora! Tiho so se namestili v paviljonu, brez bučne reklame, kot je navada Pri »renomiranih« posameznikih ali skupinah. Listi so toplo pozdravili goste iz Maribora ... A vendar, niti oni niti umet niška javnost niso doumeli popolnoma Pomena te razstave. Šele kasneje, Čez nekaj dni, je bilo »ugotovljeno«, da razstavlja v Jakopičevem paviljonu skupina talentiranih umetnikov iz Maribora. Njihova imena niso bila toliko znana javnosti, a njihova dela so rekla svoje. Pred tem se je mislilo: Kaj more dati Maribor? Skupina povprečnih ljudi z mnogo dobre volje. Ker Maribor nima niti umetnostne šole niti bolj znanih umet nikov, ki bi podžigali talente k delu. A kako je Maribor prijetno iznenadil Liub-’iano in ljubljanske slikarske veličine! Tako z deli samimi, kot z vzorno organizacijo. Maribor ima svoj umetniški klub »Brazdo«. To omogoča umetnikom, ki r.e morejo vedno prirejati svojih kolektivnih raizstav, da združeni pokažejo svoje umetniško delo. A Ljubljana? Kdo ne pozna imena Jakopiča, Toneta Kralja, Matije Jame, Božidarja Jakca in ostalih! Oni spadajo v jugoslovansko slikarsko elito, a so osebnosti zase. Zakaj bi se ne moglo tudi v Ljubljani organizirati skupno delo? Umetniško gibanje bi bilo mnogo živahnejše. Lep primer v tem nam je pokazal Maribor s svojo »Brazdo«, ki si je v Ljubljani pridobila mnogo simpatij. Redki so primeri, da provinca diktira metropoli! A glejte zdaj tudi epilog. Razume se, da je prva dolžnost ljubljanskih umetnikov, da vrnejo obisk gostom. Ali pa so to storili tudi res oni sami? Ne! Žalostno je reči ne, pa je vendarle tako. Neki tukajšnji list je objavil vest pod naslovom: »Ljubljanski likovni umetniki v Mariboru«, v kateri poroča, kako je neki ljubljanski znani trgovec z umetninami »zbral« okoli 120 slik in okoli 20 kipov, ki jih bo razstavil v Mariboru. To naj bi bila nekakšna »revanža« »Brazdi« iz Maribora! Kaj se tu želi? Smisel te razstave se more pretolmačiti na več načinov. Ali gre za moralno satisfakcijo mariborski »Brazdi«, ali pa za materialno korist gospoda trgovca s slikami ljub- ljanskih umetnikov? V tem bi torej obstojala ta »revanža«. Morda bi bilo ob tej priliki potrebno povedati, da Ljubljana spi na lavorikah, ki si jih je pridobila na področju umetnosti. Da, resnica je, da je kulturno središče Slovenije, a da je v tem pogledu dosegla tudi že svoj maksimum. to ni res. Izgleda vendar, da je »pod častjo« ozirati se na provinco . . • Maribor! A Maribor polagoma izkorišča položaj in se skuša vedno bolj koncentrirati. Obstoja najresnejša bojazen, da prevzame Maribor vodilno kulturno vlogo v Sloveniji. Ta težnja Maribora ni ostala neopažena. Ob priliki razstave »Brazde« piše neki tukajšnji list: »Posebno je treba naglasiti, da to trgovsko središče na meji (Maribor) poizkuša postati metropola slovenske duhovne kulture. V njem delujejo že muzejsko in zgodovinsko društvo, banovinski arhiv, študijska knjižnica, mestni muzej, »Časopis za zgodovino in narodopisje« itd. Poleg tega so področja besedni in slikarske umetnosti ona, v katerih občutimo že petnajst let kako se v njih vedno okrepljuje želja za samostojnim življenjem in izraževanjem. Skrajni čas je, da prizna Ljubljana te napore (Maribora) in poišče pot do živahnejše izmenjave kulturnih uspehov med obema centrama«. Torej Ljubljana je končno uvi glela, da ji predstavlja Maribor najresnejšega konkurenta v kulturnem pogledu. Zares, skrajni čas je že! Nato opisu- ESi!B8$8E^2rrLT9KIimi je poročilo, razstavo samo kot celoto in posamezne slike. Tak slavospev je napisala beograjska »Pravda« mariborski »Brazdi« in Mariboru. Glede »Brazde« je docela upravičen, je pa tudi glede Maribora? Maloka-tera skupina je storila toliko za kulturno propagando vrednosti Maribora, kakor »Brazda«; ko pa razstavlja te dni v veliki kazinski dvorani v Mariboru, se Maribor za to razstavo niti ne zmeni in izgleda, da bo morala biti razstava zaprta še prej, kakor je bilo določeno. Od samega priznanja naši slikarji in kiparji ne le ne morejo živeti, ampak tudi ne morejo delati! Je že kdo pomislil na to, da so se naši umetniki morali zadolžiti, da so si mogli nabaviti platna, barve in okvirje in prirediti razstavo? Kako naj nadaljujejo svoje delo, ki je, kakor pravi beograjska »Pravda«, v ponos Mariboru, ako se 35.000 Mariborčanov, ki vedno zabavljajo čez Ljubljano in ji hočejo biti v vsem enaki, ako ne nad njo, ne zmeni za prizadevanja svojih kulturnih tvorcev. Položaj nalaga Mariboru ne samo koristi, ampak tudi dolžnosti, ki so predvsem v tem, da z vsemi svojimi mogočimi silami podpira domačo mariborsko kulturo In umetnost! Ako tega ne bo storil, potem tudi ne bo imel pravice sklicevati se na svojo vrednost in na svoj pomen. Mesto brez kulture in umetnosti Je žalostna provinca, telo brez duše! —r. Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. V Mariboru, dne 14. XII. 1934. A. K. Griti: Bogastvo Roman. »Popolnoma vami pritrdim,« je Byrd pripomnil nepričakovano; »to bi zmanjšalo vašo srečo. Nedvomno se mora za Premoženje zahvaliti ljubezni vašega tekmeca.« Hudo je, ako anora človek izpregovo-riti o samem sebi kako neprijetno resnico; ako pa mu jo potrdi še kdo drug, je to zanj še neznosnejše. Degraw je planil razburjeno po koncu ter nemirno hodil po sobi gori in doli. »Da bi postala moja žena vsaj prej, preden je spoznala tega Degrawak Byrd ga je opazoval z rastočim sočutjem. Vsejal mu je v dušo seme nezaupanja in zdaj vidi, kako se je začelo bujno razvijati. XXXI. Naslednjega dne je čital Degra\v v nekem newyorškem dnevniku sledečo notico: »Gospodična Rogersova se je vrnila iz New-Porta in sprejema goste v lastni hiši v petem okraju.« To je bila vesela novica; kajti minili so trije meseci, določeni za ločitev in po svoji vrnitvi je javila, da se ne brani svidenja. V prvi radosti je odgrnil umetnik zastor na sliki in se naslajal na ljubeznivih potezah. Toda to je le povečalo nestrpnost, da vidi njo samo; zopet je zagrnil svoj umotvor, prijel za klobuk in odhitel na ulico. Napotil se je proti njeni hiši. To ni bila zanj nova pot; med dolgim čakanjem je cesto hodil tu mimo. Vse poletje je stala hiša prazna. Bilo je priprosto bivališče, ki si ga je bila najela. Zdaj je dobila mrtva stavba dušo, to je občutil, ko je prišel bliže. Na oglu se je obrnil, hotel je videti tlak, na katerega je stopila pred kratkim njena noga. Bil je pomirjen in je potrpežljivo čakal na trenutek, ko se more pri njej oglasiti. Izbral si je popoldan, ker je upal, da ga ne bo motila navzočnost nobenega drugega gosta. Ob peti uri je stal pred vhodom, opazil pa je na svojo jezo že dve kočiji; dve dami in en gospod so čakali istočasno z njim na vstop. Ko je izročil služabnici svojo posetnico, se mu je zdelo, da čita na njenem obrazu, da je njegov obisk dobrodošel, vendar ga je vodila v isto sprejemnico, v katero sta že vstopili dami. Gospod je še oddal pisemce s šopkom rož, ki ga je Degravv opazoval s sovražnimi pogledi. Umetnika je iznenadilo, da je bila soba tako priprosta in brez okrasja; pričakoval je, da pozdravi bogato dedinjo v raz- košni okolici, toda stene so bile skoraj gole in pohištvo ni bilo niti izbrano niti dragoceno. Ali ni imela smisla za razkošno opremo, ali ni hotela kazati novega bogastva preočito? Mogoče je dajala večjo vrednost obleki. Ko se je naposled prikazala njena ljubka postava, je spoznal, da je tudi v obleki prezirala vsak sijaj in hotela vladati le s svojo krasoto. Nosila je priprosto suknjeno obleko brez nakita; celo kot signorina Valdijeva je bila bogatejše oble čena. Toda njen obraz je bil mikavnejši in bolj očarujoč kakor prej. Ko se je o-bmila k umetniku, da ga pozdravi, je lahko zardela. Še vedno ga je ljubila, to je bral iz vsakega pogleda, to mu je govorila vsaka beseda in kretnja, čeprav se je takoj obrnila od njega, da sprejme dami, ki sta ž njim vstopili. Ljubila ga je — bogastvo je ni napravilo brezbrižne in brezčutne. Ta zavest mu je za zdaj zadostovala in ga osrečavala. Ko se je zopet vrnila in sta bila sama, se je Degraw komaj premagal, da je ni pritisnil na srce. Toda obljubil si je. da tega ne stori. Z bledim odločnim obrazom je stisnil molče njeno roko, ki mu jo je ponudila. Iz njenih oči je žarelo hrepenenje in ustnice so se ji tresle. »Niste razodeli, ali vas svidenje veseli«, je vzkliknila. Globoko je vzdihnil in izpustil njeno roko. »Ne morem izraziti svojega veselja, besede so zato prerevne. Zame je blaženost, da vas po neskončno dolgi ločitvi zopet vidim, toda ne smem se popolnoma predati razkošju, dokler. ..« »Dokler?« Kako zgovoren je bil njen dih. »Dokler ne vem, kako velika je vaša ljubezen, koliko hočete zame žrtvovati in kaj mi hrani bodočnost?« »Ah, vi stavite pogoje! Ali me ljubite tako malo?« je zašepetala. »Ljubim vas do blaznosti, na nič drugega nisem mislil tekom dolgih treh mesecev; le o vas sem sanjal, za vas sem delal. Moja radost, da vas vidim, je brez mejna, hotel bi vas objeti. Toda ena misel me zadržuje, ena ovira je med nama: vi živite v bogastvu, ki vam ga je podaril moj tekmec.« »Toda...« »Vem, draga, kaj hočete povedati; on ni zdaj moj tekmec in ne more nikdar postati, dokler ste v posesti denarja. Toda vas je ljubil in vas bo večno ljubil; edino ta ljubezen je bila povod, da vas je izvolil za dedinjo Delancyjevega premoženja, njej dolgujete odlično mesto, ki ga zdaj zavzemate.« »Toda njega ne ljubim in...« (Se bo nadaljevalo.') V senci belega strupa DUNAJSKA POLICIJA JE ODKRILA CENTRALO TIHOTAPCEV S KOKAINOM IN MORFIJEM. Morfij — kokain! Strupena sredstva ki uničujejo toliko stotisočev življenj v sladki nasladi, sredstva, s katerimi zaslužijo zloglasni špekulanti po blestečih salonih in tajnih lokalih vsakega velemesta ogromen denar. Morfija in kokaina se poslužuje takozvana boljša družba, ki žrtvuje včasih vse za ta beli, bles-ketajoči se strupeni prašek. Ljubljansko sodišče pravkar obravnava zanimivo kokainsko afero. Imeli pa smo jo tudi pred kratkim v Mariboru. Ne v Ljubljani in ne v Mariboru ni bila kokainska afera niti senca senzacionalnega odkritja dunajske policije, ki je razkrinkala centralo tihotapcev s kokainom in morfijem. Odkrila je dunajska policija pravo internacionalno organizacijo trgovcev in tihotapcev z opijskimi drožami. Pri preiskavi je ugotovila, da je bil Dunaj v zadnjih 10. letih nekak center, iz katerega so pošiljali morfij in kokain po vsem svetu, celo na Daljnji vzhod in v Ameriko. Srečno naključje je pomagalo dunajski policiji, da je razkrila tajno mednarodno organizacijo trgovcev in tihotapcev z mamili. Izdal jo je neki dunajski krznar, ki je bil celo sam član tihotapcev z morfijem in kokainom. Storil je to iz maščevanja. Policija je takoj aretirala 4 osebe, med njimi tudi neko žensko Rozalijo, ki je po njenem mnenju igrala glavno \ logo. Niso še pa pod ključem vsi najne\ arnejši člani omenjene organizacije, ker vodijo niti afere v razne evropske in prekomorske centre. V ozadju te afere pa je, kolikor je policija mogla doslej ugotoviti, znani francoski kralj mamil, neki Jose Raskin. On je v splošnem najinteresantnejša figura v organizaciji trgovcev z opojnimi droža mi. Prav tako fantastična je tudi njegova preteklost. Ko je pobegnil iz Rusije pred boljševiki, je v Alzaciji osnoval kemijsko tvornico. Tu je izdeloval morfij, kokain in heroin. V Parizu je osnoval svojo prodajno centralo in s tern postavil temelje svoji svetovni organizaciji. Za nekaj let je Raskin obogatel in postal najbogatejši človek Evrope. Imel je zvezo preko Dunaja s Kairom, Arabijo, Japonsko, Kitajska in z vsem ameriškim kontinentom. Leta 1928. se je prvič pojavil na Dunaju in je že bil takrat poveljnik tajne tihotapske armade, ki je štela nad tisoč ljudi in je bila razpredena po vseh petih kontinentih. Njegov glavni tajnik v Aleksandriji je bil zloglasni pustolovec Mohamed Nefej, kd je bil lani obsojen na pet let težke ječe. Leto pozneje pa se je kralju morfija pripetila prva poslovna nesreča. V Marseilleu je bil aretiran, ker je nameraval vtihotapiti v Egipt večjo ko- ličino heroina. Obsodili so ga na nekaj tednov zapora in na nekaj stotisoč frankov globe. Leto pozneje pa ga je doletela podobna smola na Dunaju, kjer je presedel v zaporu 14 dni. Od takrat se ni nikdar več prikazal v Avstriji, čeprav ima na Gornjem Avstrijskem krasno vilo. Zato pa je dunajska policija odkrila sled njegovih največjih prijateljev iz dru gih držav, ki pa se jim je zaenkrat posrečilo še pobegniti. Prvi je pobegnil polj ski kralj mamil neki Selinger, ki je imel to srečo, da je tik pred odkritjem afere dvignil v dveh dunajskih bankah 200.000 funtov šterlingov. Ko je bila afera odkrita, je vzela noč tudi nekega Japonca, ki so ga nazivali kralja morfija in kokaina z Daljnjega vzhoda. Četrti doslej neznani kralj mamil, ki često in kaj rad zahaja na Dunaj, pa je neki Grk Elijas Eli-opulos. Njegov sedež je bil deloma v Atenah, deloma pa v Carigradu. Eliopolus je igral važno vlogo pri transportu mamil preko Dunaja v Ne\v York in Aleksandrijo. To so, samo glavne osebe, ki jim je pri šla doslej na sled dunajska policija. To so samo kralji brezštevilne legije trgov- cev in tihotapcev in drugih neposrednih trgovcev mamil. In prav tako so nešteti načini, kako so ti ljudje trgovali z belim strupenim praškom. Skrivali so ga v držaje nožev, svinčnike, glavnike, kravate, pod perike itd. In ker je bila trgovina z morfijem in kokainom tako dobro upe-Ijana, je razumljivo, da je tudi ogromno število ljudi, ki so se vdali tem mamilom. Mnogo pa je temu kriva tudi današnja gospodarska kriza, ki je zlasti nekatere nekdaj tako premožne kroge kot svoje žrtve pognala v objem belega strupa. Pa tudi duševna razdvojenja ljudi so prav tako važen faktor. Uživanje opojnih mamil je dandanes na žalost že razširjeno na najširše sloje prebivalstva zlasti v velemestih. Ne tvori v tem pogledu samo Dunaj izjeme. Tudi po naših mestih, zlasti večjih, se pojavljajo taki trgovci, in kolikor je bilo doslej ugotovljeno z več ali manj ponarejenim kokainom ali morfijem. človeka, ki uživa morfij ali kokain, se spozna že na prvi pogled. Bledega obraza upadlih lic in počasnih korakov se preriva skozi množico v mestu na sprehodu in hrepeni samo po morfiju in kokainu. Neozdravljivi in prekleti so taki ljudje. Ne morejo ne jesti ne spati ne delati in ne misliti. So pravi živi mrtveci, ki imajo samo eno željo, samo eno hrepenenje in to po — belem strupu. Klobuk karakteristika moškega NEKAJ O KLOBUKU IN KLOBUČAR JIH. V Londonu je bil pred kratkim vsakoletni tradicionalni banket zelo starega društva klobučarjev. Člani omenjenega društva pa niso samo klobučarji, marveč tudi zelo ugledne angleške osebnosti. Posebno mesto in čast v društvu pa zavzemajo oni posamezniki, priznani v javnosti, ki nosijo originalne klobuke. Letošnjemu banketu je predsedoval sir Charles Higham. Na jedilnem listu je bila narisana »čepica norca«. Predsednik Higham je v svojem nagovoru naglasil, da morejo klobučarji žrtvovati mnogo več za reklamo. Če je potrebno, je dejal, naj žrtvujejo na leto 80.000 in še več funtov šterlingov. Drugi govornik, Reed, je dejal, da morejo klobučarji izdati za reklamo na leto vsaj 100.000 funtov šterlingov, če tvorničarji avtomobilov izdajo v isti namen preko pol milijona funtov. Reklamo pa morejo delati klobučarji za vsako vrsto klobukov prav tako izdatno, kakor delajo tvorničarji avtomobilov za nove modele, ker je klobuk karakteristika človeka, ki ga nosi. Po klobuku se človeka veliko lažje spozna, kakor po kateremkoli drugem vidnem znaku. Ljudje, ki gredo po ulici gologlavi, so siromaki. Nujno potrebno bi bilo izvesti najodločnejšo kampanjo proti »•gologlavi modi«. Gologlava moda ne škoduje samo interesom klobučarjev in trgovcev s klobuki, ampak je tudi neestetska. Odličen človek ne bo šel nikdar gologlav po ulici. Ženska je ponosna na svoje lase, mož pa mora biti ponosen na svoj klobuk. Mož, ki ne nosi klobuka, ni ponosen. Moški bi morali polagati na klobuke vse večjo pažnjo. Res, zavedati bi se morali njih karakteristike, ker je klobuk se- stavni del moškega oblačila. Kaj bi na primer Napoleon brez svojega slavnega sivega klobuka? Po pravici zaslužijo torej klobuki intenzivno reklamo, ki bi ji morali posvečati vso pažnjo klobučarji in trgovci s klobuki. Slednji bi morali imeti v izložbah velika ogledala, da bi na ta način vzbudili pozornost publike, ki gre mimo njihovih trgovin. Obenem bi morali biti v izložbah napisi, ki naj bi opozarjali moške na klobuke. Laž je, da bi klobuki škodovali lasem, ker je nasprotno dokazano, da pokrivala varujejo lase. V tem duhu ie govorilo na banketu še več govornikov. Vsi udeleženci banketa so sedeli za mizami pokritih glav. Neki tvorničar je imel na glavi klobuk, ki je bil podoben emu bobnu, mnogi drugi pa so imeli na glavi posebno vrsto trdih klobukov. Sprožena je bila tudi misel, naj bi se popularizirala stalna vrsta klobukov. Banket je bil zaključen na ta način, da so vsi udeleženci pomočili glavo v šampanjec, ki je bil nalit v velik klobuk. Take bankete si lahko privoščijo seveda samo angleški klobučarji, ker je znano, da se naši klobučarji hudo bore s krizo in veliko konkurenco. (Pa morda mnogo tudi zaradi tega, ker premalo priporočajo svoje klobuke v oglasih! Op. ur.) Kje !e Atilov grob? Madžarski zgodovinarji že več desetletij proučujejo vprašanje, kje je bil glav ■ni tabor hunskega kralja Atile, ki ga smatrajo za svojega pradeda in kje je njegov grob. Madžari so skoro prepričani, da je Atilov grob na meji sedanje Madžarske. Pred kratkim je madžarski slikar Josip Novak (res čistokrven Madžar!) brskal po nekih starih rokopisih in skušal ugotoviti, da je madžarski »praded« Atila pokopan v čongradski županiji blizu Cajnteleka ob reki Tisi. Tu je bil namreč njegov tabor po poročilih drugih zgodovinarjev. Razno GOSTILNA BARIČ na Teznem, poleg tovarn« »Teksta«, v soboto, nedeljo in ponedeljek koline domačih prašičev. Prvovrstna vina, domača zabava. Priporoča se gostilničar._____________ 5114 T. SOKLIČ a. Zastopnike spreimem POZOR! Samo še dva dni se prodajajo na Glavnem trgu krasna ročna dela, kakor tudi velike otroške lutke v narodnih nošah. 5119 Posest MALO POSESTVO lepo, blizu Maribora, poceni prodam. Vprašati dopoldne Jože Vošnjakova ulica 21-11, Maribor. 5118 Sobo odda ODDAM SOBO s prostim vhodom dvema gospodoma. Barvarska ulica 3. 5115 Pol zastonj dobite t m LIJ j Trpinovem bazarju Oglejte si izložbe! Citalte ..Veternik K Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja 'n urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,