8 S 5 4 4 A
60 i 00<i 00
OSREDNJA KNJIŽNICA
PnmorsKi
nevnik
Posiuiua piačana vgoiovuu	.A ..
Abb. postale I gruppo (j6Qa 400 lir
Leto XXXVn. St. 229 (11.051)
TRST, nedelja, 27. septembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni pt
Izziv in sporočilo Frana Levstika
«Modernosti besednega ustvarjalca ali misleca velikokrat presojamo po tem, koliko je lahko vrednega in dojemljivega zapustil bodočim rodovom. Ali lahko človek različnih časov in opredeljeni črpa iz te zapuščine, ali je zmožen na videz že zastarele ideje prilagojevati svojemu načinu mišljenja in svojim potrebam. In v tem naporu luščenja vrednega marsikateri ustvarjalec odpade, kar pa seveda ni primer Frana Levstika, čigar 150-letnico rojstva obeležujemo prav jutri. Že na prvi pogled najbolj pade v oči Levstikovo prizadevanje, da bi z ostro kritiko literarnih in političnih pojavov doprinesel k rasti slovenskega naroda. Ta aspekt pisateljeve vsestranske osebnosti pa je v našem slovstvenem življenju ostal skorajda brez odmeva, vsaj do takrat, ko sta Ivan Cankar in pozneje Josip Vidmar zakorakala po isti poti - poti kritičnega ocenjevanja vsakovrstnih družbenih pojavov in v prvi vrsti literature. Kajti samo kritična presoja stvarnosti, v kateri človek živi, je najbrž porok za ustvarjalen napredek posameznika in naroda. Prevečkrat se tudi v našem prostoru, ko gre za presojo umetniških ali političnih fenomenov, odločamo za pot najmanjšega odpora, kar z drugimi besedami pomeni — odločamo se za nekritično spremljanje dogodkov. Tako opredeljevanje pa seveda ne more nikamor privesti, kvečjemu v samozadovoljevanje in stagniranje. Vse skupaj pa je prilivanje olja tistim nazadnjaškim silam, ki hočejo onemogočiti razvoj skupnosti in jo predstaviti kot stvor brez kulturno - umetniških vrednot. In samo iz kritičnega prečiščevanja v nas samih in naše_ družbe lahko požene tista energija, ki z različnimi drugimi pozitivnimi impulzi rojeva čiste odnose in prave odgovore. O tem nas prepričujeta tudi Levstikova življenjska pot in delo.
Ko je Fran Levstik leta 1855 napisal uvod h kritiki Valjavčevih pesmi, je že nakazal svoje poglede na estetsko - kritične zadeve takratnega slovenskega slovstva. Te poglede je nato do potankosti razvil v Popotovanju od Litije do Čateža in v Napakah slovenskega pisanja. Do tega ga je najbrž spodbudila tudi tragična usoda njegove pesniške zbirke, ki je morala leto dni prej (1854) prebroditi tolikšne viharje in nasprotovanja kot le malokateri slovenski leposlovni tekst. S tem pa je bila tudi začrtana trdna, neomahljiva pot moža, ki je vsemu in vsem navkljub hodil zravnano skozi literarno in politično življenje takratnega časa.
V stalnem boju s staroslovenskimi prvaki (Bleiweisom in klerikalci na čelu), ki so krojili usodo slovenskega naroda, je Fran Levstik postavil temeljni kamen naši prozi in kritiki, izoblikoval take nazore, ki so bili vedno v službi resnice, pravice in ljudstva. S tem pa je tudi zaplul po morju osebno tragične življenjske usode, živel eksistenco emarginiranca v stalnem spopadu s konservativno in dobičkarsko družbo in nenačelnostjo. Seveda, Levstikova literarna in kritična praksa ni bila vselej izvirna, saj je vase vsrkal predvsem Lessingove in Herderjeve teorije, bila pa je za Slovence dovolj revolucionarna in živa, da je lahko vsaj malenkostno vplivala na mlajši rod slovenskih izobražencev. Levstikov poudarek, da more biti *le človek in sam človek pravi predmet poezije» in da mora biti poetu «vsaka guba človeške duše znana*, je bil živ izziv takratni poeziji Koseskega in nadaljevanje Prešernovega izročila, ki ga je prav Levstik skupaj s Stritarjem osvetlil in valoriziral. Ta teorija pa je bila tudi vodnica Levstikove pesniške in kritične dejavnosti in ena poglavitnih osnov našega realizma v njegovi prvi fazi, kot piše A. Slodnjak. Veliki Laščan pa je to svoje prvo izhodišče v naslednjih letih seveda še razvil in obogatil z novimi elementi.
Tako je šlo Levstiku v spisih iz leta 1838 predvsem za preporod ljudstva in izobraženstva s pomočjo izvirno zasnovane literature, ki bi zanimala oboje in bi bila sinteza ljudskih literarnih izraznih in motivnih sredstev ter prosvetljenih literarnih idej. Da je Levstik videl in priznaval samo kmečke tipe in mislil predvsem na kmečkega bralca, izvira iz njego-
ve estetske vere, da je samo pristna beseda umetnostno lepa in pa iz prepričanja, da je kmet, ki je 1848 edini v slovenskih deželah revoltiral zoper fevdalizem, še vedno edini, čeprav na videz pasivni revolucionarni element na Slovenskem. To prepričanje je sicer Levstik, ko je v šestdesetih letih spoznal delavsko gibanje, popravil in uravnal na drugačno valovno dolžino, kar pa seveda v ničemer ne omejuje njegovih postavk iz petdesetih let. Čutil je namreč takrat, da se bliža konec Bachovega absolutizma in da bo prej ali slej tudi v Avstriji prišlo do ustavnega življenja in da bodo kmečki volivci odločali, kdo bo zastopal narod v deželnih zborih in v parlamentu. Zato je hotel, da bi domača literatura budila med ljudstvom veselje do branja in ga delala počasi dovzetnega za politična in kulturna vprašanja. Skratka, literarno delo naj bo «ogledalo domačega življenja, domačih šeg in običa-jev», tako delo pa je mogoče u-stvariti samo v udomači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja».
Ob teh temeljnih estetskih črtah, ki pa vendarle ne morejo in niti nimajo namena pokazati na vse aspekte Levstikovega revolucionarnega dela v slovenski književnosti, je vsekakor vredno pou-cVit; še nekaj. Najbrž ni brez po-rrer.a, da je bil prav Levstik med prvimi Slovenci, ki je začel z javnim političnim nasprotovanjem reakcionarnim in uslužniškim pozam konservativcev. In to je počenjal na izrazito «moderen» način. Posluževal se je sredstev javnega obveščanj. da bi razkrinlzal boječe svetohlinsko nastopanje nekaterih slovenskih veljakov, zaradi česar je bila njihova dejavnost proti-narodna in protiljudska. S prstom je pokazal na «grešnike». se zavzemal za avtonomijo Slovencev znotraj južnoslovanske federacije in kot jasnovidec, čeprav podzavestno, pokazal na bodočo družbeno ureditev Slovenije. Levstik je, skratka, prenesel politični boj na višjo raven, za to pa mu je bila dana priložnost z urejevanjem Vilharjevega >ista Naprej, s tem se je leta 1863 tudi začela slovenska politična publicistika, ki se ni omejevala samo na bolj ali manj verno zapisovanje tekočih dogodkov, ampak je hotela vnesti nove kvalitete: kritično presojo celotnega slovenskega kulturnega in političnega delovanja in mednarodnih vprašanj. S tem pa se je Levstik zapletel v zanj fizično pogubno polemiko, ki mu je naprtila na rame zaporne kazni, globe in sovraštvo.
S srcem in telesom se je novi potrebi (časnikarstvu) predal in tudi skorajda prenehal z ustvarjalnim leposlovnim delom.
Levstikovi uvodniki in politični spisi v Napreju in drugih slovenskih časnikih niso zgolj prikazovanje in obramba demokratične in liberalne misli. Pomembni so zlasti kot pričevanja in razmišljanja ljudskega tribuna, ki se je morebiti prvi med Slovenci zavedal, da mora biti politika — prizadevanje, da se uveljavljata ljudska volja in misel v vseh panogah javnega življenja. Zato so njegovi politični članki tudi važne listine o prelomnem pojmovanju političnega dela v našem narodnem življenju. Zanimivo pa je. da je dobil spodbudo za to dejavnost prav v Trstu, kjer je bil tajnik Slavjanske čitalnice. Prav iz našega mesta je prišla še prej tudi spodbuda Miroslavu Vilharju, lastniku in izdajatelju Napreja, saj so se v Trstu močneje kot v celinski Ljubljani čutile gospodarske in politične posledice obnovljene ustavne dobe. In prav sodnik Teodor Napret, ki je bil tudi tržaški občinski svetovalec. je Levstika prepričal naj sodeluje pri novem slovenskem listu. Od takrat je opravil Fran Levstik na tem področju veliko | dela, ki ga njegova doba še ni mogla priznati, ker ni bila pripravljena sprejeti tako radikalnih obnov.
Ob vsem povedanem lahko brez nadaljnjega trdimo, da bijeta Levstikov izziv in ustvarjalna praksa tudi v današnji čas. Velikokrat tega izziva niti nismo pripravljeni sprejemati, saj se je kritična misel v nas samih poplitvila. Pisatelj iz Velikih Lašč je zapustil bogato dediščino, ki se v srčiki dotika tudi eksistence ljudi današnjega časa. Ali smo pripravljeni ta izziv spre jeti?
MARIJ ČUK
V NIČ KAJ OBIČAJNEM INTERVJUJU GLEDE NA NJEGOVO VISOKO FUNKCIJO
Predsednik Pertini zagotovil podporo Spadolinijevi vladi
«Kdor hoče zrušiti predsednika vlade, mora to povedati v parlamentu» Cruzi o mednarodni politiki Italije in o odnosih s komunistično partijo
RIM — Predsednik republike Ferlini je včeraj povsem nepričakovano in, rekli bi v popolnem nasprotju z dosedanjim protokolarnim pojmovanjem vloge predsednika republike v prvi osebi posegel v politično razpravo, ki se je razvila "V zadnjih dneh v zvezi z vse-številnejšimi govoricami o skorajšnji vladni krizi in o predčasnih volitvah. Pertini je v intervjuju nekemu tedniku dejal, da Spadolinijeva vlada ni prehodna in da nasprotno npa, da bo trajala do konca sedanje zakonodajne dobe. Dejal je, da mu je Spadolini, ko je sprejel mandat, obljubil, da bo odstopil
samo, če bo prišlo do nezaupnice v parlamentu. «Stranke naj razkrijejo svoje namene, tako da bo italijanski narod in tudi jaz izvedel, zakaj Spadolini ne bo več predsednik vlade, zakaj mn bodo odvzeli zaupnico. Skratka, kdor to želi, mora dobro premisliti, preden zruši sedanjo vlado,* je dejal Pertini in poudaril, da Spadolini ve, da ga predsednik republike podpira in da vprašanja seveda obstajajo, kajti vsakdo si znajde polena pod nogami. A vendar, Spadolini bo trajal, je še poudaril predsednik republike, ki je opozoril na nadvse zavzeto delo predsednika vlade in na njegovo veliko skrb za premostitev vprašanj, s katerimi se mora soočati.
Sicer pa je včeraj posegel v razpravo tudi Spadolini, ki ie pomirjujoče izjavil, da ni razlik v vladi in da so številke državnega proračuna le ene same. tiste, ki jih je sestavila vlada in torej ni «Spa dolini je vili in Andreatto-vih stališč*. Podpora predsedniku vlade prihaja tudi iz vrst krščanske demokracije, saj ie njen tajnik Flaminio Pipcoli včerai izjavil, da je vlada pokazala določen napredek v boju proti inflaciji ter je treba zato to vlado zavestno in v celoti podpirati.
Kaže torej, da so se \jsaj začasno polemike o Spadolinijevi vladi prenehale. Nekaj časa naj bi torej ne bilo večje diskusije o vladni krizi, oziroma o predčasnih volitvah, razen če kaka stranka (to velja predvsem za socialdemokrate, katerih tajnik Pietro Longo je v zadnjem času nenavadno kritičen do Spadolinijeve dejavnosti, kar je tudi do neke mere razumljivo, sai sta si stranki konkurenčni) ne sproži tega vprašanja med parlamentarno razpravo o finančnem zakonu in
o državnem proračunu za leto 1982. Poleg tega vprašanja na je, za italijansko politično stvarnost pomembno vprašanje odnosov med komunisti in socialisti. Ti odnosi so se v zadnjem času poslabšali in vsi so pričakovali, da bo do nadaljnje radikalizacije prišlo z govorom Bettina Craxija. ki je bil včerai v Bologni. Vendar pa je Craxi v celoti razočaral tiste, ki so pričakovali napad na ko-
munistično partijo v odgovor zadnjim kritikam Enrica Beriinguer-ja. Craxi je na dolgo in široko govoril o mednarodni politiki in o vlogi, ki jo mora imeti Italija tako v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kot tudi v Sredozemlju in sploh v mednarodnem dogajanju. Poudaril je zavzetost za prijateljstvo s sosedi in zavezniki, a tudi nujnost okrepitve dialoga in sodelovanja na relacijo Vzhod-Zahod. Kar pa zadeva odnose s komunisti ie Craxi le opozoril, da Berlinguer ne koristi delavstvu, pa tudi državi ne, ko napoveduje zaostritev političnega boja. Dejal je tudi, da problemi pač obstajajo in da se z njimi kopičijo razlogi za konflikte in za napetost.
Edoardo De Filippo dosmrtni senator
RIM — Predsednik republike Pertini je zaradi velikih zaslug na umetniškem in literarnem področju imenoval neapeljskega dramaturga Edoarda De Filippa za dosmrtnega senatorja. De Filippo bo zamenjal pred nedavnim preminulega pesnika in Nobelovega nagrajenca Eugenia Montale-ja. Neapeljski avtor in igralec je prvi odrski ustvarjalec, ki je dosegel tako visoko priznanje. Pred njim sta bila imenovana še glasbenik Arturo Toscanini in kipar Pietro Canonica, vsi ostali dosmrtni senatorji pa so v Mon-tecitorio vstopili za zasluge na družbenem ali znanstveno - literarnem področju.
De Filippo se je rodil v Neaplju leta 1900. Na oder je stopil še kot otrok, pozornost vsedržavne kritike pa je prvič pritegnil leta 1931 s svojim delom «Božič pri Cupiellovih*. Sledila je vrsta u-spešnih predstav in del, v katerih je avtor s komičnimi in dramatičnimi motivi prikazoval neapeljsko stvarnost skozi stoletje.
De Filippovo imenovanje je naletelo na navdušen odziv vseh kulturnih in političnih krogov, prejel pa je tudi številne čestitke.
iBTosm velika slavjii v mm
Odprli so Spominski dom bodoče kulturno žarišče
Danes ob 11. uri bodo odprli predor pod Učko
(Od posebnega dopisnika) PAZIN — Velika slavja ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov ter ob 38-letnici «pa-zinskih sklepov* za združitev I-stre k matični Hrvatski in Jugoslaviji, so se včeraj začela v «sr-cu Istro Pazinu, kjer so s svečano sejo koordinacijskega odbora za izgradnjo predora pod U-čko ter odbora za izgradnjo Spominskega doma zedinjenja in svobode, pravzaprav izročili namenu prvi izmed dveh velikih objektov, namreč Spominski dom v Pazinu, ki bo odslej kulturno žarišče za širše področje Istre in tudi Reke in Kvarnera. Je to mogočna zgradba sredi Pazina z vrsto dvoran, knjižnico in umetnostno galerijo ter drugimi prostori s skupilo površino 4600 kv. metrov koristnega prostora.
....................................................................nnniiiiitiiiimuinnn«
V	GDANSKU SE JE ZAČEL DRUGI DEL 1. KONGRESA SOLIDARNOSTI
V	sindikatu Solidarnost deljena mnenja o nadaljnji strategiji delavskega boja
Radikalno krilo zavrača kompromisno rešitev o samoupravljanju v državnih podjetjih
GDANSK — V napetem ozračju in v pričakovanju zgodovinskih odločitev se je včeraj v Gdansku začel drugi del 1. kongresa »samoupravnih in neodvisnih sindikatov Solidarnosti*.
V prvem delu kongresa, ki je bil od 5. do 10. septembra, so delegati Solidarnosti sprejeli vrsto odločitev, ki so sprožile ostro družbeno konfrontacijo. Poljska uradna tiskovna agencija »PAP* trdi celo, da je konfrontacija enaka »poljskemu avgustu*. Tudi predvčerajšnji kompromis, ko je poljski parlament izglasoval dva zakona o samoupravljanju in o državnih podjetjih, ni pomiril duhov v vrstah Solidarnosti, temveč jih je celo razburil. Prevladuje namreč
III Hilli IIHIItlllHIItllllllllllll IIIH MII IIII lili vil IIIHIIIIIIIIIlllfllltlllllllltltlllllllllilllliililiiiiiiiiiifliillllllll um
Gromiko in Colombo o pogajanju ZDA-SZ
NEW YORK — Ob koncu svoje misije v Stekleni palači OZN se je italijanski zunanji minister Colombo sestal še s sovjetskim kolegom Gromikom. Z zanimanjem pričakovano snidenje je očitno zadovoljilo Colomba, ki je ob koncu «odkritega in prisrčnega* pogovora izjavil, da je Italija prav gotovo prispevala k utiranju poti za pogajanja o evroizstrelkih med ZDA in SZ. Odgovornega pri Famesini je zlasti »presenetilo in zadovoljilo* dejstvo, da je Gromiko pritrdil njegovemu poudarjanju vloge zahodnoevropskih držav, čeprav se jasno ni mogel strinjati s Colombovim tolmačenjem, da so evropski zavezniki ZDA zavzeli pravilno stališče, ko so se odločili — z namestitvijo raket «cruise» in «pershing* — «za vzpostavitev vojaškega ravnotežja in sočasnim iskanjem osnov za pogajanja o razorožitvi*, za kar so se domenili v krogih NATO leta 1979.
Gromiko je tudi poudaril pomembnost začetka pogajanj, ki naj bi se pričela 30. novembra v Ženevi, obenem pa je izrazil skeptičnost zaradi »Haigove negotovosti v zvezi z nadaljnjim potekom pogajanj o raketah srednjega dometa in sporazumu SALT*. Sovjetski zunanji minister je tudi izrazil nasprotovanje SZ kopičenju vse bolj smrtonosnega orožja. Gre za spiralo, ki jo je treba prekiniti, je dejal.
Zunanja ministra sta tudi razpravljala o kriznih žariščih v svetu.
Colombo je sogovorniku očital sovjetsko vmešavanje na Poljskem in v Afganistanu. Gromiko je poudaril, da je SZ pripravljena umakniti vojsko iz Afganistana brž, ko »se bo prenehalo vmešavanje Irana in Pakistana* (kjer imajo ZDA svoja oporišča). Glede Poljske pa je dejal, da njegova vlada želi, da ne bi prišlo do sprememb v socialističnem značaju poljskega režima. Sicer pa sta glede teh vprašanj oba državnika izrazila že znana stališča. Izjemo predstavlja morda le izjava Gromika, da SZ ni podpisala nobenega posebnega sporazuma z Libijo, kar po nedavnih Gedafijevih grožnjah Italiji odločno miri Colomba.
•«IIIIIIIIIIIUIIIIIIIiHIII>llltllllllllllllllllllllllllUU>imi*<lllllllllllllllllllllinilllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHII|IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII|||||t|||||||||||||||llimilllllllll||||||||||l||||l||||||||||||||||||||||||M|||||||||||
GOVOR MITJE RIBIČIČA NA KULTURNEM PLENUMU V VELIKIH LAŠČAH
Tradicijo OFprenesti na današnji čas
mnenje, da je kompromisna rešitev nesprejemljiva, saj bo država prepustila imenovanje direktorjev delavcem le v nepomembnih podjetjih. Radikalno krilo smatra pristanek dela vodstva Solidarnosti na kompromisno rešitev kot izdajo. Ogreva se namreč na rešitev iz prvega dela kongresa, ko so o vprašanju samoupravljanja v državnih podjetjih predlagali referendum in napovedali bojkot vseh zakonov, ki ne bi upošteval delavskih zahtev. Včeraj so tako imenovani »pragmatiki* preddložili svoj minimalni program, po katerem je izhod iz krize mogoč samo z ustanovitvijo samoupravnih svetov v občinskih upravah in družbenogospodarske zbornice v parlamentu, kjer bi bili zastopani sindikati, delavski sveti, razni poklici in družbene organizacije. Pragmatiki nadalje predlagajo u-zakonitev referenduma kot sredstva za odpravo sporov med sindikatom in oblastjo, zahtevajo pristop k sredstvom javnega obveščanja in novo družbeno politiko po posvetovanju s sindikatom.
V	komaj letu dni je Poljska doživela tak družbeni in politični preobrat, ki nima primera v zgodovini socialističnega tabora. Solidarnost je preko noči prerasla v najbolj množično družbeno silo, ki hoče sedaj soodločati o poljski usodi. Politika »socialistične obnove* sedanjega vodstva Poljske združene delavske partije ni za-vrla vzpona Solidarnosti med Poljaki, prav tako ni vrnila partiji zaupanje ljudstva. Zgrešene gospodarske izbire, politična samovolja in neopravičeno bogatenje v vrstah bivših partijskih funkcionarjev in celo med vodstvom je v dobršni meri diskreditiralo u-gled partije med ljudmi.
V	takem položaju ni preostajalo partiji drugega kot strpnost, iskanje kompromisnih rešitev, ki ne bi preveč načele poljskega zavezništva v socialističnem taboru. V iskanju notranjega ravnotežja je partija kolebala med popustljivostjo in trdno roko, z edinim rezultatom, da je doživela hude očitke in prave diktate svojih zaveznikov.
Sindikat Solidarnost se nahaj«
torej pred težko izbiro nadaljnje strategije. V enem letu je dosegel take uspehe, ki so bili nepojmljivi za kako državo vzhodnega bloka, saj je postal resnični konkurent partiji. S tem pa je prešel težko določljive meje sindikalnih pristojnosti. Če bi nadaljeval po tej poti, bi prej ali slej prišlo do odkritega spopada z oblastjo z vsemi posledicami za poljsko družbo. Če pa bi se omejeval na strogo delavska vprašanja, ki bi mu jih določala partija, bi končal kot uradni sindikati. V Gdansku- pa prevladuje mnenje, da bodo skušali ubrati srednjo pot, ki bi o-hranila vlogo Solidarnosti v državi, a ne bi preveč okrnila oblasti PZDP.
«0dprta meja» od jutri dnevnik
Oddaja »Odprta meja* na koprski televiziiji, bo od jutri dalje dnevnik. Na sporedu bo dvakrat na dan ob 13.30 in ob 15.30. Dnevnim informacijam z obeh strani meje (iz zamejstva jih oskrbuje agencija Alpe-Adria), bo namenjenih prvih 15 minut oddaje, sledilo pa bo še 15 minut raznovrstnega programa; v prvem tednu bodo na vrsti rezijanske pravljice.
V veliki dvorani, ki sprejme 600 ljudi, so se zbrali včeraj popoldne člani obeh zgoraj imenovanih odborov ter predstavniki kulturnega in javnega življenja I-stre, slovenskega Primorja in Hrvaške. Med gosti je bil tudi član predsedstva SFRJ Vidoje Žarko-vič, predsednik predsedništva SR Hrvaške Jakov Blaževič, članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšičeva in številni drugi visoki funkcionarji in predstavniki političnega in družbenega življenja.
Prvi je povzel besedo pobudnik za gradnjo Spominskega dema i-strski prvoborec in sedanji ambasador v Stockholmu Ljubo Drndič, ki je podčrtal velikansko razliko med nekdanjo in sedanjo Istro, kar pa je omogočila »osvobodilna vojna istrskega ljudstva in junaški, zmagovit pohod njenih trideset tisoč partizanov s plebiscitarnim septembrskim uporom in zgodovinskimi sklepi, ki so bili tedaj sprejeti*. Podčrtal je tudi bratstvo, ki se je tedaj skovalo med Hrvati, Slovenci in Italijani.
Inženir Mario Ladsvac je kot direktor delovne organizacije Učka, ki je gradnjo prodora vodila, nanizal podatke o predoru pod Učko o čemer pa smo že pisali. Končno je spregovoril predsednik predsedstva SR Hrvatske Blaževič, ki je obudil nekaj osebnih spominov o prvem stiku z Istro in istrskim ljudstvom, ki ima svoje velike junake koi so Flacius Iliricus, Vladimir Gortan, kot so tudi junaki labinske republike in puljski uporniki proti fašizmu in je pri tem podčrtal, oa »sta bila Istra in slovensko Primorje mnogo prej pripravljena in organizirana kot smo mislili, kajti sicer bi ne bilo vsenarodnega upora leta 1943*. Tudi on je podčrtal ekonomske rezultate, ki so »rezultati marljive roke \strske človeka*. Končno je podčrtal še bratstvo med narodi, bratstvo med Hrvati, Slovenci in Italijani, »ki je prav v Istri prestalo svoj veliki izpit*.
Danes ob 11. uri bo svečano odprtje predora pod Učko, na katerem bo govoril član predsedstva SFRJ Žarkovič.
FRANC UDOVIČ
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininBiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiimmiiiiitiiiiMiiHHiiiill
Tanzanijski zunanji minister Selim kandidat neuvrščenih za tajnika OZN
NEW YORK - Na sedežu OZN v Ne\v Yorku se je začel sestanek neuvrščenih držav na ravni ministrov za zunanje zadeve in voditeljev delegacij na sedanjem 36. zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije. Taki sestanki služijo neuvrščenim državam, da uskladijo stališča.
Med najvažnejšimi sklepi, ki so jih sprejeli že predsinočnjim na začetku sestanka je sprejem Beli-zeja in Ekvadorja za polnopravna člana gibanja neuvrščenih, kar dokazuje vitalnost in pomen politike neuvrščenosti, saj ima sedaj gibanje kar 97 polnopravnih članov.
Na ministrskem sestanku neuvrščenih so tudi soglasno podprli kandidaturo tanzanijskega zunanjega ministra Salima Ahmeda Salima za bodočega generalnega tajnika svetovne organizacije. Sledila je razprava o skupnem sporočilu, na kateri so spregovorili voditelji delegacij Argentine, Bangladeša, Malija in Jugoslavije.
LJUBLJANA — Letošnji 9. plenum kultur-h delavcev OF je brez dvoma izpolnil svoje slanstvo in bil vreden imena Frana Levsti-Tako je naglasil predsednik SZDL Slove-je Mitja Ribičič v svojem zaključnem pose i včeraj v Velikih Laščah, ko se je dvodnev-i zasedanje, na katerem so obravnavah rrašanja in vlogo kritike v umetnosti po le 1945 tudi končalo. Ribičič pa se je v svojem oajanju dotaknil tudi dveh bistvenih v pr a inj, ki neposredno zadevata to vrsto kultur-h manifestacij.
Ali ob takih plenumih uspevamo združeva družbene sile in ali uspe tisto veliko tradi jo, ko se je mali na smrt obsojen narod rrl izničenju, prenesti na današnji čas in •esničiti nekdanje načelo, da si mora vsakdo •evzeti odgovornost pred ljudstvom za svo-dejanja. Težko je reči, je poudaril Mitja ibičič, ali je današnji plenum na ravni enumov med osvobodilno fronto ali obrat-
no, saj so se časi spremenili. Vendar je tudi sedaj plenum kulturnih delavcev OF nekakšen nosilec kulturne politike, ker se je tudi tokrat izkazala potrebnost po umetniškem ustvarjanju. Skratka, bil je doprinos h graditvi čimboljše družbene ureditve in k u stvarjanju take klime, ki mora privesti do konkretnih rezultatov.
Sicer pa smo včeraj v Levstikovem domu v Velikih Laščah poslušali referate o stanju kritike v likovni umetnosti, arhitekturi, glasbi in filmu. Tudi na tem področju se kritika na ha ja v enakem položaju, ki je značilen za literarno in gledališko področje. Gre namreč za premalo razvit kritični čut posameznih o cenjevalcev, kar je na eni strani pripisali pomanjkljivi specializaciji, po drugi pa privr ženosti le-teh ozkim grupam ali omejujočim smerem. To pa seveda ne služi objektivni kritiki, ki zahteva izjemno širok razpon znanja in celega človeka ter predanost splošnim e-
stetskim načelom in vrednotam. Danes se kritik preveč opira na razloga določenega literarnega ali drugačnega fenomena, premalokrat pa jasno pokaže, Icaj je umetniško vrednega in kaj ne. In tu je vsa pomanjkljivost današnje kritike, ki bi vendarle morala selekcionirati in izbirati med čimširšo pahljačo del, kajti iz tega tudi izhaja, da se ne sme zavirati tako imenovane leposlovne ali drugačne thiperprodukcije*.
V kroniko dveh dni plenuma kulturnih de lavcev OF seveda ni mogoče vključiti glob Ijih povzetkov, saj je to stvar poznejšega premisleka. Na tem mestu lahko še zapišemo, da bo vrh svečanosti ob 150-lelnici Levstikn vega rojstva danes, ko bo v Retjah pri Veli kih Laščah mogočen ljudski tabor, na kate rega so vabljeni prav vsi Slovenci. Na taboru, ki se bo začel ob 10.30 z bogatim kul turnim programom, bo spregovoril akademik Josip Vidmar.	MARIJ ČUK
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec je med drugim poudaril, da so neuvrščeni prišli na 36. zasedanje generalne skupščine OZN globoko zaskrbljeni zaradi poslabšanega mednarodnega položaja. »V našem interesu je, da ne bomo pasivni opazovalci, ker bomo s tem postali tudi predmet tega zaostrovanja,* je dejal Vrhovec, in dodal: «Izhajati moramo iz načel neuvrščenosti, da bomo aktivno delovali pri obvladanju tega stanja za dosego trajnih in pravičnih reševanj mednarodnih problemov.*
Josip Vrhovec je nato spregovoril o krizah, ki ogrožajo stabilnost v svetu, s posebnim poudarkom na tiste krize, ki so globalnega značaja, v katerih so prisotni zunanji interesi in celo posegi tujih vojaških sil. Prav tako je posvetil pažnjo reševanju gospodarskih vprašanj sedanjega sveta. Obsodil je sedanjo oboroževalno tekmo in pozval vse, naj posvetijo posebno pozornost prihodnjemu izrednemu zasedanju svetovne organizacije, ki bo razpravljalo o tem vprašanju.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je tudi zavzel za sestavo deklaracije o nesprejemljivosti intervencij in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav ter ponovno podprl zamisel o območju miru v Sredozemlju in ob Indijskem oceanu.
40 let po posvetovanju v Stolici
Ljubičicev govor
STOLICA — Ob priliki 40-letnice zgodovinskega vojaško-političnega posvetovanja v Stolici, ko so postavili temelje nadaljemu boju jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja, je na včerajšnji slovesnosti spregovoril tudi zvezni sekretar za obrambo Nikola Ljubi-čič. Potem ko je obeležil pomen takratnega posvetovanja, ki je odločilno vplivalo na razvoj boja in vzpostavitev ljudske oblasti, je Ljubičič spomnil na ogromne rezultate, ki jih je povojna Jugoslavija dosegla na vseh področjih življenja in na njena prizadevanja za mir v svetu, ki ga sedanji med-
narodni položaj postavlja v nevarnost. Ljubičič je tudi negativno ocenil namestitev jedrskih raket v Evropi, ki, je dejal, ne prispevajo k miru, temveč širijo nerazumevanje med narodi.
Danes v Perugii «Pohod miru»
PERUGIA - Nad 20 tisoč oseb se bo udeležilo današnjega »pohoda miru* od Perugie do Assisi-ja. Med udeleženci bo mnogo znanih osebnosti, predvsem znanstvenikov vsega sveta, pozdravne poslanice pa so naslovili pohodu tudi nekateri najvidnejših italijanskih predstavnikov, med njimi En-rico Berlinguer. Sinoči pa je sovjetsko veleposlaništvo v Rimu o-bjavilo pozdravno poslanico Leonida Brežnjeva, ki poudarja zavzetost Sovjetske zveze za razorožitev in obsoja Zahod zaradi sklepa o namestitvi evroizstreb kov.
Danes konec legalne ure
RIM — Danes ponoči ob 2. uri je bila vzpostavljena sončna u-ra. Pridobili smo uro zasluženega počitka, ki smo jo bili izgubili 29. marca, ko so po vsej zahodni in tudi v nekaterih državah vzhodne Evrope pomaknili urine kazalce za 60 minut naprej. Legalna ura je letos trajala rekordnih 182 dni in pravijo, da je tudi letos u-činkovito opravila svojo varče-valsko in praktično nalogo. Načrtujejo, da bodo prihodnje leto legalno 'uro še podaljšali. Zaenkrat so le določili njen pričetek, ki bo 28. marca (torej dan prej kot letos).
Vzporedno s sončno uro je danes ponovno stopil v veljavo tudi zimski vozni red vlakov in ostalih javnih prevoznih sredstev.
NA SEJI NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN
KPI, KD, PSI, predlog LpT o
SSk, PRI in PSDI zavrnili sklicanju občinskega sveta
Pokrajinski tajniki omenjenih strank so bili včeraj na prefekturi, da bi pritegnili pozornost pristojnih oblasti na nepravilni politično-upravni položaj, ki bi ga povzročilo sklicanje občinskega in pokrajinskega sveta
Demokratične stranke so se jasno izrekle proti sklicanju občinskega sveta, ki ga je predlagal Cecovini-jev odbor; na seji načelnikov svetovalskih skupin, ki jo je včeraj sklical manjšinski odbor Liste za Trst, so nasprotno stališče po pričakovanju zavzeli le zvesti prijatelji Liste za Trst, se pravi misovci in in-dipendentisti. Ostale stranke so sicer izrazile pripravljenost sodelovanja na morebitni seji občinškega sveta samo v primeru, da bi na dnevnem redu seje bil odstop župana in občinskega odbora.
Načelniki svetovalskih skupin KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti so na seji podčrtali, da bi zavrnitvi proračuna in njegovi odobritvi s strani komisarja po demokratični praksi moral slediti odstop občinskega odbora. Ker se pa to ni zgodilo, so načelniki omenjenih skupin v občinskem svetu dejali, da je povsem neprimerno vsako nadaljnje sklicanje občinskega sveta in poudaril, da se njihove svetovalske skupine ne bodo udeležile teh sej v primeru, da bi jih občinski odbor kljub vsemu sklical.
Istočasno so se pokrajinski tajniki KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti sestali — vladni komisar dr. Marrosu je bil odsoten — s podprefektom dr. Ravalli-jem in dr. Mazurcom, da bi pritegnili pozornost prefekture na težak in povsem nepravilni politično - administrativni položaj, ki bi ga povzročilo sklicanje občinskega in pokrajinskega sveta. Na osnovi teh ugotovitev so pokrajinski tajniki omenjenih strank urgirali prefektume u-rade, naj pospešijo postopek za imenovanje komisarjev v obeh najvažnejših mestnih telesih in za sklicanje, v kajkrajšem možnem roku, predčasnih volitev.
Kot znano je občinski odbor nameraval sklicati občinsko sejo v torek, 6., in nato še v petek, 9. oktobra, pokrajinski odbor pa je sejo skupščine že sklical za jutri v prvem in za pojutrišnjem v drugem sklicanju. Glede sklicanja seje občinskega sveta pa še ni znano, če
Urejanje službe civilne zaščite
Nov zakonski dekret za pomoč krajem, ki so jih prizadele naravne katastrofe predvideva tudi ureditev službe civilne zaščite. Kdor želi prostovoljno sodelovati v sklopu civilne zaščite lahko za to zaprosi s pismeno prošnjo na prefekturi. Od tu ga bodo nato (upoštevajoč njegove želje) namestili v operativne ekipe za hitre posege, ki delujejo v sodelovanju s središči za prvo pomoč. Prostovoljci brez vsakršne specifične priprave na tem področju bodo sledili tečajem, na katerih jih bodo izvedenci izvežbali za njihovo dejavnost, nakar jih bodo vpisali v ustrezne sezname prostovoljcev.
Poleg obiskovanja tečajev morajo biti prostovoljci zlahka dosegljivi v primeru naravnih katastrof, paziti morajo na opremo, ki jo bodo prejeli po opravljenem tečaju ter se morajo pravočasno javiti za vsa predvidena cepljenja. V primeru nesreč med opravljanjem prostovoljnega dela v službi civilne zaščite je zanje predvidena ista odškodnina kot za prostovoljno osebje gasilcev. U-strezne prošnje je treba nasloviti na tržaško prefekturo, soba št. 69.
venskega jezika (Ul. .Valdirivo 30, telefon 64459).
Pobuda sindikalnih organizacij je prav gotovo dobrodošla, saj omogoča tržaškim delavcem italijanske narodnosti, da se naučijo slovenščine in da neposredno spoznajo našo zgodovino in kulturo.
Srečanje industrijcev s predstavniki EZIT
Predstavniki Ustanove za industrijsko cono in tržaškega Združenja industrijcev so na nedavnem srečanju izmenjali poglede na glavna vprašanja gospodarskega in proizvajalnega položaja našega mesta ter ugotovili znatno soglasje. Med drugim so pregledali stopnjo uresničevanja nekaterih važnih javnih del ter načrte za razširitev industrijske cone, govor pa je bil tudi o koč-
ljivem problemu odlaganja industrijskih odpadkov ter o perspektivah premogovnega terminala.
Pomorščaki za novo delovno pogodbo
V preteklih dneh se je sestalo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije pomorščakov, da bi razpravljalo o sindikalnem sporu, ki je nastal po prekinitvi pogajanj med sindikalno zvezo in Fedarlineo o novi delovni pogodbi, ki zadeva upravno osebje družb zveze Fin-mare. Prejšnja pogodba se je iztekla že pred devetimi meseci. Sindikat se je odločil za vrsto akcij na področju pomorskih podjetij.
• V katedrali sv. Justa bo danes ob 21. uri koncert organista Wol-fanga Dalla Vecchie.
OB 35 LETNICI SPOMENIKA
Kulturni večer v Trebčah
V Trebčah bodo danes proslavljali 35-letnico postavitve spomenika padlim v NOB, ta slovesnost pa bo istočasno priložnost za proslavitev 40-letni-ce ustanovitve OF in 40-letnice vstaje slovenskega naroda. Proslavljanje pa se je dejansko začelo že sinoči z zanimivim, in izvirnim kulturnim večerom, pri katerem so imeli glavno besedo mladinci. T rebenska mladina je namreč sama pripravila kratek a zato nič manj uspešen spored. Uprizorili so nekakšen partizanski miting, tako kot so si ga zamislili iz pripovedovanj svojih očetov in mater. S pesmijo in besedo so obudili spomin na junaško narodnoosvobodilno borbo, na neštete protifašistične akcije trebenskih partizanov. ■
Kulturnega večera v vaškem ljudskem domu se je udeležila dejansko vsa vas, ki je na koncu navdušeno in zanosno povzela z mladimi nastopajočimi v en glas borbeno pesem cVstaje-nje Primorske*. Vsa vas se je nato napotila za mladimi h kresovanju, kjer so se še dolgo v noč predle misli in spomini na nekdanje dni in je odmevala slovenska borbena pesem.
RP
ABONMAJSKA KAMPANJA SSG V POLNEM TEKU
GLEDALIŠČE SE LAHKO URESNIČUJE LE SKOZI ŽIVO PRISOTNOST LJUDI
v
Člani kolektiva SSG bodo na komedijantskem vozu obiskali v prihodnjih dneh razne kraje na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji
V Slov nskem stalnem gledališču so začeli letošnjo gledališko sezono kar najbolj podjetno, predvsem pa z not rtk ustvarjalnim elanom. Med ponovitvami lanske Shakespearove komedije *Kar hočete» in med pripravami za dve novi deli iz letošnjega repertoarja (Kozakove *Punčke» in Kmeclovega intervjuja*) že teče abonmajska kam-, panja za pridobitev novih obiskovalcev in prijateljev gledališča ter potrditev dosedanjih. Del te kampanje si je letos prevzel v breme sam igralski kolektiv gledališča, saj se naši igralci dobro zavedajo, kakšen je pomen gledališča v naši in sodobni družbi nasploh. S prvo abonmajsko akcijo bodo pričeli že jutri. Komedijantski voz, ki bo predvajal glasbe in songe iz zadnjih uprizoritev našega gledališča, bo namreč v prihodnjih dneh obiskal vrsto vasi in zaselkov tržaškega ozemlja kot naše kraje z Goriškega in iz Beneške Slovenije.
Jutri torej in v torek popoldne, nekako med IS. in 19. uro bodo člani našega gledališča obiskali vasi dolinske občine, od srede dalje pa bodo na Krasu. Pomudili se bodo v vaseh, ki jih obsegajo tržaška, zgo-
BiiiiiMitMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitMiiiiitttiiiiiiiitiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii^r
V DEŽELNEM TRILETNEM NAČRTU
Trgovinska zbornica zahteva ureditev opremljene površine
Zgradili bi infrastrukture za trgovanje s tujino in na debelo
V okviru posvetovanj, ki jih pri-1 da gre za delo, ki ga opravljajo rejajo posamezne sekcije pokrajin-1 krajevna trgovska podjetja med ske gospodarske konzulte trgovin-1 EGS, vzhodno Evropo in prekomorske zbornice iz Trsta glede trilet- skimi deželami, ki gre preko le nega deželnega finančnega načrta zgolj pokrajinskih interesov in se
bedo obveljale namere LpT. Jutri se bo namreč, kot vsaki ponedeljek, sestal občinski odbor, ki bo proučil zaključke včerajšnje seje načelnikov svetovalskih skupin in sprejel u-strezne sklepe.
Pri vsem tem gre še enkrat podčrtati, kako se obnaša Lista za Trst, oziroma njena manjšinska odbora na občini in pokrajini, ki bi sicer morala po najosnovnejših demokratičnih pravilih po prejetih nezaupnicah takoj odstopiti. Brez vsakega pomisleka sklicujeta seje o-beb najvažnejših teles, na katerih nameravata predlagati v odobritev vrsto važnih sklepov. Mesto in pokrajino hočeta še naprej upravljati. kot da bi zavrnitvi proračunov ne pomenili ničesar. Očitno je, da lista svojevrstno tolmači najosnovnejša pravila demokratičnega sistema in jih skuša vsiliti celotni družbi, ki je edina, ki nosi vse negativne posledice takega nedemokratičnega zadržanja. Tudi s tem dokazuje, kako se le z besedami zavzema za interese mesta, medtem ko dejansko deluje v popolnoma nas-Drotni smeri.
Tečaji slovenščine za tržaške delavce
Tržaška pokrajinska federacija CGIL, CISL. UIL prireja v sodelovanju z Italijansko ustanovo za spoznavanje slovenskega jezika te-iaje slovenskega jezika in kulture za delavce. Interesenti dobijo vse potrebne informacije in navodila v zvezi s tečaji, ki se bodo aačeli prve dri oktobra, v tajništvu Italijanske ustanova za spoznavanje sla
za obdobje 1982-84, je bila pripravljena, v dogovoru s predstavniki zainteresiranih kategorij, konzorcija za avtoporto na Fernetičih in ustanove za industrijsko cono, posebna zahteva za ureditev opremljenega zemljišča za trgovanje s tujino in na debelo.
Trgovinska ustanova je praktično zahtevala, naj bi prihodnji deželni proračun določal tudi nakazilo, s katerim bi se uresničile neodložljive potrebe trgovinskega sektorja, tako pri prodaji na debelo, kot pri prodajah, ki zadevajo maloobmejni promet. Trgovinska zbornica je podrobneje zahtevala razšL-itev površine za uskladiščen je na avtoportu pri Fernetičih za približno trinajst tisoč kvadratnih metrov in na katerem nai bi zgradili opremljeno skladišče, ki naj bi ga uporabhnla trgovinska pod.jetja: to skladišče naj bi uporabljala predvsem podjetja. ki trgujejo z lesom in z drugimi raznimi izdelki Stroške za u-resničitev del. ki bi jih izpeljal konzorcij za avtoporto pri Fernetičih. ocenjujejo v višini štirih milijard lir.	.
Zahteva predvideva možnost še naknadnih razširitev in poudarja.
uokvirja v širšo mednarodno vlogo, za katero teži dežela F-JK.
Trgovinska zbornica nadalje zahteva ureditev površine (42.000 kvadratnih metrov) z ustreznimi deli primarne urbanizacije in z izgradnjo dveh skladišč za skupno 60.000 kvadratnih metrov na področju Pan-talejmuna, ki naj bi bila namenjena dejavnostim trgovine na debelo. Za uresničitev teh del naj bi stroški znašali 10,5 milijarde lir, načrti pa predvidevajo možnost še naknadne razširitve površine.
Ustanova nadalje podčrtuje potrebo, da se pospešijo dela za podvojitev tabeljske železnice, tudi v perspektivi razvoja pristaniškega prometa, prioritetno zanimanje ustanove pa gre neposredni povezavi med sedmim pomolom in velikimi cestnimi infrastrukturami.
OB ODPRTJU SESUANSKEGA SOCIALNEGA CENTRA
ARCI priredila miting za mir in razorožitev
Okrogle mize «F.JK . dežela miru» se je udeležil tudi župan Albin Skerk
• Na vrtu v Ul. Capitolina 3 se bo danes končal praznik komunističnega tiska, ki ga prirejata sekciji Sv. Jakoba in Sv. Vida. Ob 18.30 bo Paolo Šema predstavil svojo knjigo «Tržaška sindikalna kronika 1943 -1978», ob 20. uri pa bo govoril član strankinega tajništva Fausto Mon-falcon.
Do torka razstava «Transportlegno»
Na razstavišču pri Montebellu se nadaljuje s precejšnjim uspehom razstava tehničnih naprav za obdelovanje lesa «Transportlegno». Razstava bo odprta do torka. 29. septembra, vsak dan od 10. do 19. ure. V okviru razstave bo jutri na sporedu predavanje glavnega ravnatelja kanadske transportne družbe dr.
uiiiiiiiiiiiHiHiMiHimiitiiiiiHiiiiiiiimiiiiiimnuiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMimiimiiiimimiuniiiiiiiittiiii
OB 150-LETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA
Literarni natečaj na temo Levstikov «Martin Krpan»
Ob praznovanju 150-letnice rojstva Frana Levstika je Narodna in študijska knjižnica v Trstu razpisala poleg likovnega tudi literarni natečaj na temo Levstikov «Martin Krpan* za učence in dijake slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem. Natečaja so se udeležile samo nižje srednje šole «Ivan Trinko* iz Gorice, «Simon Gregorčič* iz Doline, «Igo Gruden* iz Nabrežine, «Srečko Kosovel* z Opčin, cFran Levstik* s Proseka in «Ivan Cankar* iz Trsta.
Ocenjevalna komisija, kateri je predsedoval prof. Aleksander Kri-ščak in katere člana sta bila še učitelj Marko Paulin in prof. Stanislav Kodrič je 25. septembra po pregledu vseh 31 prijavljenih izdelkov predlagala enoglasno za prvo nagrado dijakinjo Alenko Bullo iz 2.a razreda «Ivan Cankar* z utemeljitvijo, da je sestavek izviren in doživet; za drugo nagrado je predlagala dijakinjo Martino Gergo-let iz 3.e razreda «Ivan Trinko* z utemeljitvijo, da je dijakinja zrelo poudarila, da se je slovenski narod v tedanji dobi boril za svoj obstoj s pisano slovensko besedo; in na koncu je za tretjo nagrado predlagala dijaka Andreja Krizmanija iz l.b razreda «Ivan Cankar*.
Vodstvo narodne in študijske knjižnice bo uradno razglasilo izide literarnega in likovnega natečaja jutri, 28. septembra, ob 18.30 v Kulturnem domu ob začetku spominskega praznovanja obletnice rojstva Frana Levstika. (Sk)
tniiiininiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuNiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiKHiiiiiiiii
Večina tržaških vinogradnikov je včeraj začela s trgatvijo
Včeraj so v Naselju sv. Maura predali namenu sesljanski socialni center. Ob tej priložnosti je pokrajinska organizacija ARCI ob sodelovanju z občino Devin-Nabrežina pripravila miting, ki je bil posvečen vprašanjem razoroževanja.
Osrednja točka prireditve je bila okrogla miza na temo «Furlanija -Julijska krajina — dežela miru*, ki se je udeležil tudi župan Albin Škerk. V svojem pozdravnem govoru je poudaril pomen odprtja socialnega centra (v njem bodo družabni prostori, vrtec in vrsta igrišč) ne samo za to okrožje, ampak celo devinsko-nabrežinsko občino. O-benem je zaželel, da bi center uspel razviti široko družabno življenje in da bi prispeval -k strjevanju prijateljstva med tu živečima narodoma. Nato se je zaustavil ob naslovu prireditve «Center proti bombi* ih omenil predsednika Pertirii-ja, ki je ob neki priložnosti izjavil, do je treba izprazniti orožarne in napolniti žitnice.
Na okrogli mizi so spregovorili odbornik devinsko-nabrežinske občine Marino Vocci. predstavnik ARCI Massimo Jesu, PDUP Franceschino Barazzutti, ACLI Franco Coddega, Mladinskega odbora SKGZ Daniela Birsa, tajnik devinsko - nabrežinske sekcije KPI Giulio Groppi, predstavnik društva »Vittorini* Marino Bazdachin, član krajevne organizacije PSI Michele Gangale in predstavnica DP Licia Chersovani.
V okviru mitinga so organizirali tudi koncert rock skupin «Great Komplot* iz Pordenona in «Ensem-ble Havadia* iz Milana.
Sonja in Ervin prisrčno čestitata sestri
VESNI DOLJAK in
LIVIU ŠUŠTERŠIČU ob priliki poroke.
Letošnje sončno poletje je precej pospešilo dozorevanje grozdja, tako da se je večina vinogradnikov na Tržaškem odločila za trgatev še pred iztekom septembra. Velika večina od teh je za trganje izkoristila včerajšnji sončni dan. To smo lahko tudi sami preverili, saj nismo našli doma skoraj nobenega vinogradnilca. Najpogosteje nam je kak njihov sorodnik odgovoril, da so v vinogradih in da se bodo vrnili domov šele proti večeru.
Več sreče smo imeli le pri znanemu tržaškemu vinogradniku Zoranu Parovelu iz Mačkolj, ki je tudi sam dopoldne trgal. Najprej nam je povedal, da je na svojem posestvu začel s trgatvijo že prejšnji teden, ko so pobrali belo grozdje. Sladkorna stopnja ie letos zelo zadovoljiva in se pri belem grozdju suče okrog 20 odstotkov, kar obeta zelo visoko kvaliteto. Sicer pa j* Zoran Parovel it dosta-
vil, da če ne bo letošnja letina odlična, res ne ve, katera naj bi bila.
Znatno drugače je s količino. Letošnja bera grozdja naj bi bila po Parovelovih ocenah približno 20 odstotkov manjša kot lani, ne razli kuje pa se od prejšnjih letin.
Podobno oceno letošnje rodovitnosti trt nam je podal tudi Danilo Lupine iz Praprota. Sladkorna stopnja je na iem območju prav tako visoka. Pri malvaziji presega 20 odstotkov, pri refošku pa se že približuje 10 odstotkom, kar naj bi napovedovalo odlično kakovost. Grozdje je letos tudi neoporečno zdravo. V Praprotu bo letošnja letina tudi količinsko boljša kot lanska, saj je lanski pridelek oklestila toča in to za kar 40 odstotkov.
Danilo Lupine zaradi drugih obveznosti še ni začel trgati, vendar bo že v ponedeljek skupaj z družino odšel v vinograd. Najprej namerava pobrati belo grozdje, za črno pa bo počakal prve dni okto-
bra, ko nai bi refošk dosegel optimalno stopnjo sladkorja in seveda tudi kislin. Pri tem aa skrbi predvsem vreme. Od lepega vremena je namreč v marsičem odvisno zdravje grozdja in nato kvaliteta vina. Saj ga ni takega strokovnjaka, ki bi uspel napraviti iz slabega mošta dobro vino.
Nad letošnjo letino so precej manj navdušeni v Križu, kjer naj bi bila količinsko precej pod lansko, v nekaterih vinogradih naj bi pridelali celo manj kot polovico. Kamil Košuta nam je povedal, da se nad kvaliteto ne pritožujejo, vendar bo letos veliko sodo v ostalo praznih. Letošnjo letino so razpolovili toča, suša in celo ptiči. Predvsem ti so zadnji mesec napravili veliko škode, ko so se pasli s sladkimi jagodami. Letos so bili zaman vsi napori proti fazanom, srakam in še posebno proti kosom, ki so se zelo razmnožili in niso prizanesli nobenemu vinogradu, (kd)
Bernarda Lowella, ki bo govoril o delovanju lesnega terminala v londonskem pristanišču Tilbury.
• Pokrajinski urad za turizem iz Trsta opozarja vse tiste, ki imajo dovoljenja organov javne varnosti za oddajanje sob v najem in ki še niso izpolnili predpisov 10. člena zakona štev. 1111 z dne 16. 6. 39, naj nemudoma spročijo na sedež urada (Ul. Rossini 6) cene posameznih sob in apartmajev ter cenik jedi in pijač.
Z druženje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju iskreno čestita
tov. dr. SONJI MAŠERI ob njenem življenjskem Jubileju
Ob življenjskem jubileju čestitajo
ANICI ŠČUKA
Zorko, Učka, Laura, Dušan, in Ivo
niška, repentabrska in devinsko -nabrežinska občina. Obiskali bodo tudi ‘Milje ■ in Miljske hribe.
O sami kroniki te originalno zasnovane abonmajske kampanje bomo še pisali. Za zdaj naj povemo le to, da pomenijo taka srečanja med gledališčem in njegovimi obiskovalci izjemno priložnost, da se eni in drugi v prijateljski in nevezani besedi pomenijo in pokramljajo o stvarnosti našega gledališča v tem prostoru kot tudi o potrebah ljudi, ki že vrsto let obiskujejo predstave SSG in si nedvomno želijo še kaj izvedeti o samem gledališču. Le-to želi biti prisotno v celotnem tkivu življenja naše narodne skupnosti. Te svoje želje pa lahko uresničuje le skozi živo prisotnost ljudi, ki v bistvu komunalno odločajo o tem, a-li je to gledališče sploh potrebno in če je, kakšno mora biti. Naše gledališče ni in ne more biti elitarno, namenjeno redkim posameznikom a-li privilegiranim slojem prebivalstva. Vanj morajo biti vključeni vsi: delavci in študentje, gospodinje in upokojenci pa učitelji; profesorji, vzgojitelji, skratka vsi, ki tako ali drugače ustvarjajo naš humus življenja. V Slovenskem stalnem gledališču si želijo prav to: priti kot gledališče v zavest ljudi, v zavest šole, ki naj bi aktivneje sodelovala pri oblikovanju ustvarjalnega dialoga med oddajnikom (gledališčem) in sprejemnikom (učenci, dijaki, študenti, vzgojitelji).
Pa tudi v zavest bolj emarginira-nih slojev našega prebivalstva, ki še zmeraj gledajo na to ustanovo kot na nekaj prepovedanega, odvečnega, nezanimivega in v bistvu dolgočasnega. Načrtovalci letošnjega sporeda gledališča so pomisliti tudi nanje. Repertoar za novo sezono je v bistrn kar najbolj odprt in zasnovan v smislu sproščenega smeha pa tudi resnega razmisleka ob problemih, v katere smo tudi sami vključeni. Smeh in groteskna komedija, resna igra in kulturni angažma so tedaj tiste komponente, ki opredeljujejo ta repertoar. Kot že napisano, ga bodo v teh in naslednjih dneh ponujali v razmislek in v pogovor, če parafraziramo iz Shakespearja, ki ga bo SSG ponovilo drevi v Nabrežini, cčasi so resni*, gledališče pa želi s svojo živo prisotnostjo živeti sredi tega časa in ga, v skladu s svojim poslanstvom tudi presegati.
Za avto odstranjeji s pajkom 30.000 lir
Lastniki avtomobilov,' ki jih bo prometna policija zasačila, da so parkirali vozilo na nedovoljenem mestu in vozilo odstranila s «paj-kom», bodo morali od 2. oktobra dalje odšteti kar 30.000 lir pristojbine (zdaj znaša «kazen» 13.000 lir), globo in še po 2.500 lir varstva na dan, če ne bo vozilo codkupljeno* še isti dan, ko je bil ugotovljen prekršek. Občinska uprava računa, da bo že v letošnjem letu tako pridobila okrog 18 milijonov, prihodnja leta pa kakih 72 milijonov lir.
RAZSTAVA GOB NA OPČINAH
Kaže, da si slovenska gobarska družina v Trstu ni mogla izbrati boljšega datuma za svojo razstavo svežih gob. Vreme je bilo te dni kot naročeno in tako je bilo mogoče tudi razstavo pripraviti na kar najboljši način. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je tako zbranih nad 250 primerkov in še se najde prostor za kako redko vrsto gob, ki jih kdo prinese. Razstava je skratka uspešen prikaz dobršnega dela primorskega gobarskega bogastva in na njej je marsikaj poučnega ne le za tistega, ki se na gobe ne spozna,. a bi rad nekaj vedel, temveč tudi za veterane gobarskih pohodov. Razstava na Opčinah, ki si jo je
Včeraj sta se poročila '
VESNA DOLJAK
in	i
LIVIO. ŠUŠTERŠIČ
Obilo sreče in zadovoljstva, jima želijo uslužbenci in. vodstvo
Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst
že včeraj ogledalo veliko ljudi, med njimi tudi mnogo slovenskih in italijanskih učencev, bo odprta tudi danes (in jutri za tiste šolarje in dijake, ki jih ni že včeraj zaneslo na ta zanimiv in poučen zmenek).
Za kroniko velja omeniti, da so včeraj odprli tudi gobarsko razstavo v palači Costanzi pod pokroviteljstvom tržaške občine. Tudi tu gre za pomemben dogodek, ki pa ji pobuda slovenskih gobarjev nima kaj zavidati. Na sliki prizor z razstave na Opčinah.
Finančni minister Formica je odložil ukrep, ki ga je sprejel bivši minister Reviglio o obveznih nalepkih IVA za botilke vina. Ta odlok bi moral stopiti v veljavo s 1. novembrom letos, minister Formica na ga .je prenesel na 1. november 1982. S tem nameravajo zmanjšati utajo davkov na tem področju.
S sončno uro bo od torka dalje stopil v veljavo nov urnik za obisk Rižarne; ob delavnikih bo odprta od 10. uri do 13.30, ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih bo Rižarna zaprta.
Za ljubitelje statistik naj navedemo, da je «pajek» v lanskem letu odstranil v Trstu 5.556 vozil, žal pa občinske statistike ne navajajo, koliko je bilo med temi avtomobilov s tujo evidenčno tablico, da bi si lahko ustvarili vsaj približno sliko, koliko je turistični Trst priljubljen pri tujih voznikih.
S pištolo grozil po Ul. Cologna
; V petek, bilo je malo pred polnočjo, je neznanec s pištolo brez nabojev in z zamašeno cevjo grozil več pešcem v Ul. Cologna. Med svojim ustrahovalnim «pohodom» je zagrozil tudi moškemu in ženski, ki sta sedela v tamkaj parkiranem avtomobilu, a se je pri tem uštel. Moški je potegnil iz avtomobila samokres in ga uperil v prenapeteža, ki se je grožnje očitno ustrašil in jo ucvrl po ulici navzgor. V višini hišne številke 77 so mu prestregli pot agenti tržaške policije in to ravno v trenutku, ko je hotel skriti pištolo. Odvedli so ga na kvesturo, kjer so ga prepoznali za 52-letnega Giovannija Gianonija iz Ul. Cologna 2, bolje znanega v tržaškem podzemlju s psevdonimom Johnny. Njegovemu u-strahovalnemu pohodu bo sledil sodni postopek.
Novi člani Konzorcija centra za znanstvena in tehnološka raziskovanja
Konzorcij centra za znanstvena in tehnološka raziskovanja je na svoji zadnji skupščini soglasno sprejel v svoje vrste pet novih članov, in sicer: Fondazione Callerio, eksperimentalni geofizični observatorij, Ce-tena, Cesid in tržaško trgovinsko zbornico'.
Fondazione Callerio se bo ukvarjala z razvojem študijev na področju biologije živali in rastlin, geofizikalni observatorij z raziskavami na področju geofizikalnih disciplin s posebnim poudarkom na njihovo uporabljivost v industriji, kmetijstvu, komunikacijah in javnih delih. Družba Četena se bo bavila z dejavnostmi v sklopu pomorskih konstrukcij, Cesid pa za uporabo dieslovih motorjev.
Medtem so že tudi druge družbe in podjetja vložile prošnjo za pristop h konzorciju. O le-teh bodo razpravljali na prihodnji skupščini članov, ki je najavljena za 26. oktober.
• Jutri ob 20.30 bo v luteranski cerkvi na Trgu Panfili koncert komornega orkestra «Ferruccio Bu-soni*.
ŠD Breg izreka iskreno sožalje predsedniku ZSŠDI Borisu Simoneti ob izgubi dragega očeta.
Ob bridki izgubi očeta izrekajo iskreno sožalje svojemu sodelavcu Borisu Simoneti člani uredništva Radia Trst A.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob nenadni in težki izgubi našega ljubljenega moža in očeta
DANILA SIMONETE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njegov spomin. še posebna zahvala gospodu župniku Vojku Makucu, članom balinarske sekcije ŠK Kras, cerkvenemu pevskemu zboru, godbi na pihala s Proseka, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA
Zgonik, 27. 9. 1981
ZAHVALA
Iskreno se, zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob- izgubi našega dčagega očeta in nonota
ššitr*
*■*»*■» GRGIČA
(MARKOTOV)
Posebna zahvala župniku M. Živcu, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Sin Emil z družino
Fadriče, 27. septembra 1981
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše predrage
GABRIJELE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Družina Micheli
Nabrežina, 27. septembra 1981
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
JUSTINE STARC vd. RUPEL
se toplo zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
DRUŽINA
Prosek, 27. septembra 1981
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
VLADIMIRA MERVIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku ob grobu.
Družina in drugo sorodstvo
Devin, 27. septembra 1981
29. 9. 1977
29. 9. 1981
Ob 4. obletnici smrti naše predrage in nepozabne
ANGELE SM0TLAK por. GIAC0MINI
se je hvaležno spominjajo
SVOJCI
Milje, Oreh, Kubed, 27. sept. 1981
Pred 20 leti je umrl župnik Anton Piščanc
Jutri bo poteklo natanko dvajset let od smrti katinarskega župnika Antona Piščanca. Na zadnji poti na katinarsko pokopališče ga je spremila množica, kakršne Katinara poslej še ni videla. Njegov pogreb se je spremenil v pravo manifestacijo spoštovanja do človeka, ki je svoj duhovniški stan pojmoval predvsem kot službo svojemu narodu in njegovemu boju za svobodo in človeško dostojanstvo.
Današnji mladi rod bolj malo ve, kdo je bil ta človek, zato — in da ob tej obletnici obnovimo spoštovanje njegovemu spominu — namenjamo te vrstice prikazu njegovega lika. Anton Piščanc se je rodil v Rihem-bergu (Braniku) 12. januarja 1900. Kot gimnazijec je bil leta 1917 poklican k vojakom. Služil je na Tirolskem, kjer je prišel v ujetništvo. Vrnil se je leta 1919 in po končani gimnaziji vstopil v semenišče. Leta 1926 je nastopil svojo prvo službo kot kaplan v Postojni, že naslednje leto pa je bil imenovan za župnika na Suhorju v Brkinih, kjer je ostal do leta 1934, ko je bil premeščen za župnika na Katinaro. Tu je ostal do smrti.
Že kot študent in semeniščnik je začel delovati na prosvetnem področju na Vipavskem in Goriškem, ustanavljal je prosvetna društva kot celice utrjevanja narodne zavesti in potem odpora Droti fašističnemu potujčevanju. Ko je fašizem zatrl društva, je svoje delo na narodnem torišču prenesel pod okrilje svoje cerkve, razvijal pa je tudi politično delovanje z navezovanjem stikov z organiziranimi antifašisti. Tako je župnišče na Katinari, v tistih časih dovolj odmaknjeno od mesta, kmalu postalo zbirališče in oporišče za po litično in narodno delovanje — ki je z zorenjem časov postalo vse bolj široko. Razumljivo je zato, da je župnik Tone, ki je bil polno angažiran v protifašističnem delovanju, z zadoščenjem pozdravil nastanek 0-,svobodilne fronte in se že1 v samem začetku njenega organizacijskega nastajanja na Tržaškem, povezal z njenimi prvimi aktivisti in sodeloval z njimi pri širjenju narodnoosvobodilne ideje in akcije. Od tedaj pa do aretacije je bil blagajnik okrajnega odbora OF in pri njem so imeli zatočišče med drugimi njegova nečakinja Darinka Piščanc-Slovenka, ki so jo leta 1945 sežgali v Rižarni. Vlaja šebek-Morana, članica okrožnega komiteja komunistične mladine Slovenije in okrožnega odbora OF ter drugi. Iz tega obdobja njegovega delovanja je znan dogodek, ko je kar v cerkvi med mašo za božične praznike kot «ofer» v dobre namene zbiral denar za partizane in so v ta namen n°hote prispevali celo nekateri nemški vojaki, ki so se udeležili maše.
1. februarja 1944 so Nemci Toneta Piščanca aretirali in ga oo nekajdnevnem zaporu v zgradbi SS_ na Ul. Carducci odpeljali v taborišče v Dachau, kier je ostal do konca vojne. Junija 1945 se je vrnil domov na svojo Katinaro, živ toda s trajnimi
Študijski dnevi za pevce «Vesele pomladi»
posledicami za zdravje, ki se mu je začelo kmalu slabšati. Tisti, ki so z njim preživeli strahote taborišča vedo povedati, kot je to povedal med drugim v svojem naslovilnem nagovoru ob pogrebu na Katinari njegov taboriščni sotrpin župnik dr. Rafo Premrl, da se je tudi v taborišču obnašal dosledno svoji opredelitvi, da je z vsemi delil «kot pravi komunist* skorjo kruha in ščepec tobaka, ki ga je dobil v paketu.
Kljub izčrpanosti se je tudi po o-svoboditvi vključil v nove razmere.
V prvih letih po vojni je bil predsednik krajevne Slovensko - italijanske antifašistične unije, predsednik krajevnega prosvetnega društva, soustanovitelj Slovenske prosvetne zveze in Dijaške matice ter pobudnik za ustanovitev Študijske knjižnice ter akcij za obnavljanje kulturnih domov. Več let je bil član glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze in je tudi v tem svojstvu bil predavatelj in organizator obnovljenega narodnega in političnega življenja. Leta 1946 je bil vključen v delegacijo primorskih predstavnikov za mirovno konferenco v Parizu, kjer se je aktivno zavzemal za pravične meje in v tem smislu bil glasnik teženj našega ljudstva. Umrl je 28. sept.
1961, pokopan je bil 30. septembra.
Tistim, ki smo tiste čase živeli, je estal župnik Tone s Katinare v živem spominu s svojo visoko in sloko postavo, ostal nam je v spominu s številnih partizanskih pogrebov in z javnih nastopov. Predvsem pa je o-stal v spoštljivem spominu Katinar-cem in Lonjereem in marsikatera roka bo v teh dneh ob 20-letnici njegove smrti, položila na njegov grob rožo hvaležnega spomina.
J. K.
V ZGONIKU JE UMRL DANILO SIMONETA
ga je potem zanesla na področje Postojne, kjer je dočakal osvoboditev, vendar je ostal še do marca 1951 v Narodni zaščiti v svojstvu ekonoma, najprej v Postojni in nato v Kopru.
Leta 1951 se je z družino, ki si jo je medtem ustvaril, vrnil v rodni kraj in se zaposlil pri raznih gradbenih in špediterskih podjetjih, perd ! tremi leti pa je odšel v pokoj. Med tem si je z velikim osebnim žrtvovanjem zgradil prijeten dom, se ukvarjal s cvetličarstvom, sicer pa je živel kot skrben mož, oče in nono za družino in se rad vključe val v vaško narodno in športno življenje, vedno pripravljen nuditi svojo pomoč, kjer je bilo treba za vihati rokave. Zlasti aktiven je bil v balinarski sekciji ŠD Kras in
^SLOVENSKO . STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 27. septembra, ob 19. uri na igrišču Sokola v Nabrežini
WILLIAM SHAKESPEARE
KAR HOČETE
komedija v petih dejanjih
Predstavo v Nabrežini je omogočila nabrežinska hranilnica in posojilnica.
Gledališča
V torek ob 12. uri bo v časnikarskem krožku (Korzo Italia 12) ravnatelj gledališča Verdi prof. odv. Giampaolo de Ferra uradno predstavil operno sezono 1981/82, umetniški ravnatelj Raffaello de Banfield pa bo v podrobnostih razložil program.
Mlajši mladinski pevski zbor <■ Vesela pomlad* z Opčin je imel od 11. do 15. septembra v prostorih Finž-garjevega doma glasbeno študijske dneve. Odbor staršev, ki animira delovanje zbora, se je odločil, da letos prvič uvede te študijske dneve. Vodili so jih Ivan Florjane, Nadja Fabris - Špacapan in Franc Pohajač. Člani zbora so se vsak dan tri ure dopoldne in tri popoldne upeljevali v svet glasbenega abecednika, pisanja not, gradnjo skal, govorjenega in petega solfeggia ter dihalne tehnike. Imeli so na razpolago prav za to priliko sestavljeno brošuro. Ob tem zahtevnem delu pa so imeli tudi čas, da so se z raznimi samoiniciativnimi igrami sprostili in zadnji dan s celodnev-
nim izletom v narava (na Volnik z obiskom gospe Efe in Kraške hiše) še tesneje med seboj povezali.
Izkazalo se je, da so tovrstne pobude neobhodno potrebne tako za mladinske kakor tudi za otroške zbore, če želimo, da bodo naši odrasli zbori pomlajeni s kvalitetnejšim dotokom mlajših ljudi.
Na sliki: mladi openski pevci na Vohiiku.
Za nepredvidenimi posledicami nesrečnega padca je v 64. letu starosti umrl Danilo Simoneta. cenjeni in spoštovani zgoniški domačin. Pokojnik se je rodil v Zgoniku 16. julija 1917. S štirinajstim letom se je šel učit trgovske stroke v Simoničevo trgovino na Opčinah in je nato služil pri raznih trgovcih v mestu. V drugi svetovni vojni je bil kot italijanski vojak poslan na fronto v Albanijo, kjer so mu v hudi zimi 1942 - 43 zmrznile noge.
V bolnici v Bariju je prestal operacijo, petem pa so ga kot vojaškega invalida še pred kapitulacijo Italije poslali domov. Ko si je nekoliko opomogel se je skupno 's še nekaterimi domačini prostovoljno prijavil v partizanske enote, a so ga iz njih odpustili, ker se mu je ponovno odprla rana na nogi. Tako je deloval na domačem terenu kot vojaški referent za Zgonik in Koludrovco v sklopu komande mesta Sežana. Partizanska pot [
V Devinu so pokopali Vladimira Merviča - Ladka
Kino
prav pri orgdhizacijskem delu v okviru društva^ ga je pred kakimi tremi tedni doletela nesreča - ne roden padec z zlomom roke. Pre stana operacija je toliko ošibila njegovo srce, da ni vzdržalo.
Idejno napreden, dovzeten za nove družbene tokove, je mnogo časa namenil branju dnevnega tiska in knjig. Nepogrešljiv prijatelj v prvih jutranjih urah mu je bil Primorski dnevnik.
Na zadnji poti ga je ob veliki množici prijateljev in znancev spremljala žalna melodija proseške godbe na pihala, krsto z njegovim truplom pa so ves čas nosili na ramah njegovi balinarski vrstniki v športnih dresih. Ob bridki izgubi so se domačini strnili v žalovanju okrog družine, žene Milke in otrok Borisa in Nade. ki ju je vzgojil v zavedna in napredna Slovenca.
I
Izleti
Pri Sv. Jakobu ne bomo nič več srečavali Josipa Preloga - šiora Pc-pija pri njegovih sprehodih po ploščadi pred cerkvijo, ko deli otrokom bombone, ali v baru Sportivo, ko malce posede ob biljardni mizi in pokramlja s tem ali onim starim šentjakobskim znancem, ob slovesu pa odzdravlja z nalahko dvignjeno roko. Josip Prelog je umrl. Umrl je v visoki starosti 93 let, odšel je na tiho, pa vendar je njegov odhod odjeknil po vsem tem mestnem predelu, kjer je imel na vogalu ulic In-dustria in Della Guardia polnih 54 let svojo jestvinsko trgovino vse tja do 73. leta, ko je pri petinosemde setih odšel v pokoj.
Josip Prelog - šior Pepi za slovenske in italijanske Šentjakobčane in predvsem za njegove odjemalce, je bil najstarejši slovenski in ne samo slovenski tržaški trgovec jestvinar. V Trst ga je pripeljal oče iz rodnih Kosez pri Ilirski Bistrici - to je bilo leta 1902 — kot 14-letnega fantka,_ prvega od petnajstih otrok v družini d* bi se v. stričevi trgovini na Ul
UMRL JE JOSIP PREL0G-NEST0R TRŽAŠKIH SLOVENSKIH TRGOVCEV
Molin a Vento izučil trgovskega poklica, saj doma za toliko ust ni bilo ne denarja in pogosto niti kruha. Ko , s končal uk so ga poslali k vojakom V Pulj, leta 1914 pa na balkansko fronto. Ker je bil ranjen so ga premestili na Avstrijsko, kjer je stražil italijanske ujetnike. V Trst se je vrnil ob koncu prve svetovne vojne leta 1918, že naslednje leto se je poročil z rojakinjo iz bližine Ilirske Bistrice in obenem odprl svojo trgovino prav tam, kjer jo je potem imel — kot rečeno — pobrili 54 let in v njej dan za dnem brez tedenskih odmorov, kot je zdaj v navadi, skupaj s svojo ženo in sinom Savkom (drugi njegov sin je ugleden in priznani kirurg Milenko) stregel svojim odjemalcem z vljudnostjo in poštenostjo, lastno našim slovenskim ljudem. Trgovine pa potem ni opustil zaradi bolezni ali utrujenosti, saj v svojem življenju niti enkrat samkrat do pred štirimi meseci, ni potreboval zdravnikove pomoči niti v obliki tablet, pač pa iz preproste ugotovitve, da ob prevladi veleblagovnic klasične družinske trgovinice ne morejo več uspevati.
Josip Prelog je bil vseskozi Slovenec. Ni se sicer udejstvoval v prosvetnem ali političnem življenju, bil pa je v starih časih stalen gost družabnih prireditev v Narodnem domu-Balkanu in nekdanje znane kavarne trgovcev (povojni bar Tivoli) kamor je zahajal na pomenke s svojimi vrstniki in prijatelji. Tudi zdaj v visoki starosti se je živo_ zanimal za naša slovenska vprašanja, prebiral je časopise, predvsem naš dnevnik, in bil o vsem na tekočem. In če je bila kakšna dobra vest za nas, .je bil vesel in potešen v svoji narodnostni zavesti.
Številna udeležba pogrebcev je potrdila ugled in spoštovanje, ki ju je užival kot trgovec in kot čldvek plemenitega srca.
J. Koren
PD Slovenec priredi 11. oktobra enodnevni društveni izlet v Ljubljano, Kumrovec in Donje Stubice. Vpi sovanje v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 21. ure.
Potovalni urad «Aurora
>■
RAZPISUJE
od 25. oktobra do 4. novembra zadnje potovanje na KITAJSKO po ceni 1.495.000 lir in od 25. oktobra do 2. novembra posebno potovanje v EGIPT
z obiskom T'aira, Asuana, Lu-xorja in Aleksandrije. Cena 675.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
V ponedeljek so pospremili k zadnjemu počitku na domače devinsko pokopališče bivšega partizanskega borca in družbeno angažiranega občana Vladimira Merviča - Ladka, ki je sicer že dolgo bolehal, ki pa je vendarle nepričakovano in vsekakor prezgodaj podlegel srčni kapi, saj je dočakal komaj 64 let.
Pokojni, Ladko jc izhajal iz do mače kmečke družine Valentinčko-vih, kot so jim rekli doma. Ko je odrasel za delo, je najprej pomagal doma. nato pa se je zaposlil v ladjedelnici, kjer pa ni mogel'ostati dolgo. Ob izbruhu druge svetovne vojne so ga poklicali pod orožje in ga poslali najprej v Albanijo, nato pa na Sicilijo, kjer pa je ob izkrcanju zavezniške vojske v poletju 1943 prišel v ujetništvo. Američani so ga nato z mnogimi drugimi ujetniki odpeljali v Palestino, kjer so se tedaj formirale tudi nekatere enote jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Ladko je koj našel svoje mesto v prvi tankovski brigadi, ki so jo prav tedaj formirali. Ko so v Palestini opravili prvo, teoretično šolo, so jih prepel iali v južno Italijo, odkoder so jih v juniju 1944 poslali v drugo, tokrat že «pravo šolo*, namreč v boj proti sovražniku. Ladko je nato s svojo tankovsko brigado opravil dolgo in slavno pot od o-toka Visa, kamor so prispeli iz južne Italije, dalje vzdolž dalmatinske obaie do Splita, Knina, in Bihača, pa dalje do Gospiča in od tod do Zadra in končno do svojega mesta, do Trsta. Ladko je namreč pridrvel v naše mesto na prvem tanku v dolgi koloni oklepnih vozil. ki so strla zadnji odpor okupa terja. V svoj Devin se je po tolikih bojih vrnil kot osvoboditelj, vtem ko so njegovega brata, prav tako partizana, Nemci leta 1944 ujeli in ga ustrelili na Opčinah.
Ko je opravil svojo vojaško nalogo in se demobiliziral, se je iz svojega Devina preselil v Koper, kjer je služil v narodni zaščiti do srede 1950. leta. V Kopru si je izbral tudi življenjsko družico, s katero se je nato vrnil domov, v Devin in se tu zaposli]1 v papirnici, kjer je delal do upokojitve. Kot smo že rekli, mu je srce že dolgo pešalo, pred tednom dni pa mu je odpovedalo. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki ji je toliko dal, ženi, sinu ter hčeri naše iskreno sožalje.
Razna obvestila
KD Vesna prireja v nedeljo, 4.10 ob 11. uri v domu A. Sirk v Križu odprtje razstave slik Viktorja Sulči-ča, rojaka, ki je živel in se uveljavil v Argentini. Uvodna beseda prof. Milko Rener, sodelovala pa bosta član SSG Livio Bogateč ter kitarist Igor Starc.
Zveza borcev Boljunec obvešča, da bo odhod izleta v Litijo 4. oktobra 1981 ob 7. uri iz «Gorice» v Bo-ljuncu.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst sklicuje za torek, 29. t.m., ob 16. uri prvo sejo novega odbora. Na dnevnem redu: določitev funkcij odbornikov, volitve prvega in drugega tajnika in razno.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da se bo v šolskem letu 1981 - 82 nadaljevala zborovod-ska šola. Prosimo, da lanski obiskovalci potrdijo svoj vpis najkasneje do 30. t.m. Telefon 767303.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da sprejema prijave za seminar animatorjev gledaliških skupin do 30. septembra.
KRUT - Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozem-VZPI-ANPI, Društvo slovenskih upokojencev, ŠZ Bor, združeni v «Krožek za rekreacijsko udejstvovanje - Trst - KRUT», sprejemajo prijave za telovadbo (začetek C. 10. 81) in plavanje v Strunjanu (začetek 1. 10. 81) še jutri, 28. t.m. na sedežu krožka, Ul. Montecchi 6 - IV. nadstropje - telefon 040 - 795136 v uradnih urah.
Ariston 16.30 «La mia guardia del corpo*.
Ritz 14.30 «Excalibur». Jutri isti film ob 17.00.
Eden 16.00 «Strade violente*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 17.30.
Grattacielo 16.30 «Storie di ordinaria follia». O. Muti. B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 «Le facce della mor-te». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Sfinge*. L. A. Down, F. Langella.
Aurora 16.00 «Pari e dispari». B. Spencer in T. Hill. Jutri isti film ob 17.00.
Capitol 16.30 «1 falehi della notte*. S. Stallone.
Moderno 16.30 «Hi riders*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «L’assassino ti siede accanto». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Orgas-mo proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00—22.15 «Goccie d’a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Flash Gor-don».
Radio 16.00 »Ereditiera super por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumierc 15.30 «La patata bollente*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri:	16.00 «Desideri bagnati*.
Prepovedan mladini pod 18. letom.
f Čestitke
Dne 25. septembra je praznovala rojstni dan LAURA STOJKOVIČ por. RAŽEM iz Trebč. Vse najboljše, zdravja in zadovoljstva ji želi mož Aleksander, tast Danilo, tašča Milka, nona Terezka in drugo sorodstvo.
Jutri bo oblekel vojaško suknjo MAURO SEDMAK. Da mu ne bi bila pretesna in da bi se čimprej vrnil domov, mu voščijo prijatelji.
Odjemalci mleka iz Zabrežca čestitajo gospe DANILI ZOBEC za prejeto nagrado na nedeljskem kmečkem prazniku.
Stricu FEL1ČEJU za 80-letnico iskreno voščijo Alenka, Iztok in starši.
V torek, 29. septembra, bo praznovala 70-letnico nona
FRANCKA iz Trebč
Mnogo zdravja in veselja ter še na mnoga leta ji želijo Robert, Ondina, Miloš in Milka.
prireja v četrtek, L oktobra s pričetkom ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Pe-'';ti-dfffitt"4)'v m"
predavanje
inž. Aleša Kunaverja
vodje odprave, o osmi jugoslovanski alpinistični odpravi na Himalajo z naslovom
«LHOTSE 81»
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi
Danes praznuje SO. rojstni dan
FELIČE DERMAN iz Podlonjerja
Zdravja in sreče mu želijo žena Marija, hčere, zet je, nečak in vnuk z družinama.
Ta teden sta slavila srebrno poroko
JELKA
in
MARCELO TAUČER
Obilo sreče v nadaljnjem življenju jima želita sinova Rudi in Franko
SLOVENSKO * STALNO „, GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let.
Vpisovanje in podrobne in-informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 29. septembra v upravi SSG. Ul. Petronio 4. tel. 734-265.
Potovalni urad AURORA
prireja naslednje izlete in potovanja:
Od L do 6. oktobra — z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale do Boke Kotorske. Cena 228.000 lir.
17. oktobra — z letalom v Beograd na nogometno tekmo Jugoslavija - Italija. Cena 140 tisoč lir.
Od 1. do 4. novembra — z avtobusom v Budimpešto. Cena 192.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Vabimo vas na proslavo
35-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB V TREBČAH 40-LETNICE USTANOVITVE OF 40-LETNICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
Danes, 27. septembra ob 10. uri svečanost pred spomenikom. Govornika: MARIO KRALJ in posl. MARIO LIZZERO -ANDREA. Nastopajo učenci osnovne šole «Pinko Tomažič*, pevski zbor «Primorec», godba na pihala «Viktor Parma*. Popoldne na vrtu Ljudskega doma nastop godbe Parma. Ob 18. uri koncert TPPZ tPinko Tomažič*.
Zvečer družabnost z ansamblom »LOJZETA FURLANA*.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob 150-letnici rojstva pisatelja FRANA LEVSTIKA prireja v Kulturnem domu «LEVSTIKOVE DNEVE«
Na sporedu so predavanja in razstava risb.
PREDAVANJA:
1.	Pesniško delo Frana Levstika — prof. dr. Boris Paternu jutri, 28. septembra, ob 18.30
2.	Levstikov «Martin Krpan* — prof. dr. Silvo Fatur v torek, 29. septembra, ob 18.30
3.	Fran Levstik — gledališče in dramatika — prof. dr. Bratko Kreft — v sredo, 30. septembra, ob 18.30
4.	Fran Levstik — literarni kritik in politik — prof. dr. Matjaž Kmec1 — v četrtek, L oktobra, ob 18.30
Razstava risb iz natečaja na tematiko iz Martina Krpana učencev in dijakov na slovenskih goriških in tržaških šolah bo odprta od jutri, 28. septembra do 15. oktobra
Šolske vesti
Šola Glasbene matice obvešča, da bo prvi sestanek s starši in pevci obeh otroških pevskih zborov jutri, 28. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4.
šola Glasbene matice vabi vse fante, ki bi jih zanimalo peti v mešanem mladinskem zboru, da pridejo na sestanek v sredo, 30. t.m., ob 19. uri na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29.
SLOVENSKA
GOBARSKA DRUŽINA - TRST
priredi danes, 27. septembra, v Prosvetnem domu na Op čin ah
IV. razstavo svežih gob
Ogled od 9. do 19. ure.
Vabljeni!
SLOVENSKO &STALNO,,
»w GLEDALIŠČE P' V TRSTU
REPERTOAR
ZA SEZONO 1981-82
V ABONMAJU
Ferdo Kozak Eduardo De Filippo Federico Garcia Lorca Nikolaj V. Gogolj Moliere
Tone Partljič
\Vassertnan • Leigh
IZVEN ABONMAJA
Matjaž Kmecl Victor Lanous Pavel Golia
PROGRAM ZA ŠOLE
Fran Levstik Ace Mermolja
PUNČKA, drama DOLGONOGE LAŽI, komedija KRVAVA SVATBA, drama ŽENITEV, komedija DON JUAN, komedija, gostovanje,( Primorskega dramskega gledališč^. _ jz Nove Gorice.	. • jiVJ <
NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI, satirična komedija, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega ČLOVEK IZ MANČE, glasbena komedija, gostovanje Komedije iz Zagreba
INTERVJU, igra ODPIRAČ, groteska JURČEK, mladinska igra
MINISTER GREGOR PA NIČ 40 LETNICA USTRELITVE PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldan na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
Premiera	Ponovitve
Parter	32.000 lir	23.000 lir
Balkon	13.500 Ur	13.500 Ur
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13.500 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 13.500 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invaU-dom. Abonmaja red F in red G staneta 18.000 Ur.
........................................................................................................................................................................imimuMiiiiiiuiiiiiiiiiiii,iiiiii.........................
Danes, NEDELJA, 27. septembra DAMIJAN
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 17.54 — Dolžina dneva 11.58 — Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 18.00. Jutri, PONEDELJEK, 28. septembra VENČESLAV
Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,5 stopinj, najnižja 18,7, ob 18. uri 22. stopinj, zračni tlak 1014,6 mb rahlo pada, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinji.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
RODILI SO SE: Alessandro Zorn, Samuele Adami, Svetlana Tul, An-drea Ghersini, Massimiliano Del Pup, Stefania Rovera, Elena Da-pretto.
UMRLI SO: Rl-letna Ines Lacchi-ni vd. Desario, 82-letna Maria Dam-brosi vd. BortoUn, 68-letni Ettore Centazzo.
OKLICI: kuhar Felice De Gioia in trg. pomočnica Morena Fomasa-ri, gasilec Claudio Lacota in uradnica EUsabetta Somma, šofer Mau-
Včeraj - danes
ro Lorenzi in bolničarka Grazia Bi-tetto, uradnik Maurizio Tonini in u-niverzitetna študentka GabrieUa Ru-sca, mehanik Roberto Benvenuti in gospodinja Roberta Rodella, meha-
[ ste poskusili 1 k pri meni?.J

kinokoiO| •
;§fegulm
nični izvedenec Stefano Facco in socialna delavka Anna Švab, fotograf Ennio Demarin in univerzitetna študentka Irene Battino, agent javne varnosti Sergio Doroteo in gospodinja Sabrina Galasso, delavec Mario Mattiotto in pletilja Liliana Radovim, učitelj Angelo Grasso in kozmetičarka Luciana Pravisani, specializirani delavec Alessandro Mu-ran in uradnica EUsabetta Pietro-belli.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211 001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan; tel 209 197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ul mjuini S»
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo ItaUa 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. GiuUa 14.
LOTERIJA
BARI	53	46	80	81	9
CAGLIARI	71	72	77	85	18
FIRENCE	28	34	87	49	I
GENOVA	37	23	88	56	86
MILAN	78	39	77	63	87
NEAPELJ	42	83	15	59	70
PALERMO	60	19	12	6	72
RIM	2	78	82	48	20
TURIN	68	35	45	89	14
BENETKE	71	51	87	33	39
ENA LOTTO X 2 1 X 2 X X 1 2 KVOTE:
12 - 10.874.000 lir 11 -	519.800	lir
10 —	48.100	lir
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734265, 734269.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 28. septembra.
2 2 2
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ADMINISTRATIVNIH SLUŽB
TRST
RAZPIS NATEČAJA V OBLIKI ZASEBNE LICITACIJE ZA REALIZACIJO NAPELJAVE STRELOVODA ZA ZAŠČITO VILE MANIN,
VKLJUČNO S PARKOM, V PASSARIANU
Deželno ravnateljstvo za administrativne službe avtonomne dežele Furlanije - JuUjske krajine ima namen sklicati zasebno Ucitacijo za podelitev zakupa za »realizacijo napeljave strelovoda za zaščito vile Manin, vključno s parkom, v Passarianu* za osnovni znesek zakupa Lit 100.086.000.
Opominja se, da bo za podelitev zgoraj navedenega zakupa sprejet postopek, ki ga predvidevata člen 73 črka c) in pa člen 76, H. odstavek Pravilnika za upravljanje premoženja in splošnega državnega knjigovodstva, odobrenim z dekretom št. 827 dne 23. maja 1924.
Zainteresirana podjetja, vpisana v državni seznam gradbenikov bodo lahko za odgovarjajoči znesek vložila prošnjo za vabilo in to na kolkovanem papirju ter jo naslovila na Deželno ravnateljstvo za administrativne službe. Trst, Ul. Carducci 6 in sicer do 10. dne po objavi tega oglasa.
Kot predvideva člen 7, VII. odstavek že omenjenega zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973, navedena prošnja za deželno upravo ni obvezujoča.
DEŽELNI RAVNATELJ dr. Giuvanni Roncone
Pnniori^nftievnik
GORIŠKI DNEVNIK
■
27. septembra 1981
SPET V OSPREDJU PODGORSKA TEKSTILNA TOVARNA
V kratkem menda odločitev glede obnovitve proizvodnje
Do konca meseca naj bi prišlo do sestanka med sindikati, industrija' in deželnim odbornikom za trgovino in industrijo * V tovarni naj bi pričeli delati že prve dni oktobra - Bo to res rešitev? Pred dopolnilno blagajno tudi v ladjedelnici
V tednu, ki je pred nami, naj bi prišlo do novega in menda tokrat zares odločilnega sestanka glede nadaljnje usode podgorske tekstilne tovarne. Predvsem pa naj bi na sestanku med predstavniki tovarniškega sveta, sindikalne federacije, zveze industrijcev in deželnega odborni-štva za industrijo in trgovino preučili možnosti skorajšnje delne obnovitve proizvodnje v podjetju, kjer so stroji ustavljeni že več kakor tri leta.
Po nepotrjenih vesteh, naj bi s postopno obnovitvijo proizvodnje pričeli že v prvih dneh oktobra. To je bistvenega pomena, saj je prav obnovitev proizvodnje, deloma ali v celoti, nekak preizkusni kamen, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti če je podjetje še sposobno samostojno zaživeti in uspešno nastopati na tržišču, ali pa je treba res drastično poseči.
Obnovitev proizvodnje je nujna, ugotavljajo sindikati, ki opozarjajo da čas ne dela v korist podgorske tekstilne tovarne, ki je že predolgo izključena iz domačega in med narodnega tržišča in bo torej ponovno vključevanje pradstavljalo vrsto težav.
Za podgorsko tovarno se. kakor izgleda, zanimata dva večja industrialca, katerih načrti, kakor tudi namere dežele, pa niso v tem trenutku še povsem objasnjeni. Marsikaj naj bi objasnili na skorajšnjem sestanku, ko bo mogoče tudi kaj določnejšega zvedeti glede uporabe prostorov, naprav, pa tudi glede u-vajanja nekaterih nadomestnih dejavnostih, kjer bi zaposlili odvečno delovno silo.
Predsednik upravnega sveta pod-
gorske tovarne Romani je sicer pripravil svoj načrt preosnove podjetja, na podlagi katerega naj bi dežela v razmeroma kratkem času zajamčila za okrog 14 milijard lir sredstev za investicije. Vendar se zdi, da bo dežela s težavo spravila upoštevajoč tudi ne ravno ugoden gospodarski moment, toliko denarja
Tudi o teh zadevah naj bi se po govarjali na skorajšnjem sestanku Pri tem velja zabeležiti, da se je v začetku avgusta iztekel rok, do ka terega so imeli uslužbenci zagotov ljene dohodke iz dopolnilne blagaj ne. Rok naj bi sicei; podaljšali, ven dar s strani pristojnih ustanov za enkrat še ni odgovora.
Sicer pa se ponovno zaostruje tu di položaj v tržiški ladjedelnice, kjer bo v prihodnjih mesecih po vsej ve rjetnosti treba zopet poseči po do polnilni blagajni. Zmanjšuje se namreč obseg naročil, novih pa že dalj časa ne prejemajo. Brez ustreznih finančnih sredstev je vsedržavni na črt o ladjedeništvu, na podlagi ka terega naj bi postopoma pomagal na zeleno vejo zlasti podjetjem z dr žavno soudeležbo, prazna in neizpol njena obljuba. Jesen se torej javlja v znamenju negotovosti in zaskrbljenosti ter ob zaostrovanju sindikal-
Člani in kotalkarji prosvetnega - športnega društva Vipava čestitajo
FRANKU PAHORJU in
DAVIDU ČERNIČU
za uspehe na italijanskem prvenstvu.
FRATTIMA
it A £ AH ŠPORT
športna konfekcija in.športni artikli
pokali, plakete medalje, urarstvo in radiodifuzija
TRŽIČ — UL. C. BATTISTI 10
TEL. 43-160
□ Drogerija
□ Parfumerija
□ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje
SERGIO ROVIS
GORICA — TRAVNIK štev 10
TEL. 84-812
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Pričakujemo Vas z novimi kolekcijami za jesen/zimo po najugodnejših cenah
TR2IČ
UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
PODJETJE
MINIUSSI
GUIDO
PRIMIO
oorizia
CHK
LAVORA
T R 2 I C
DREVORED SV. MARKA 38/A — TEL. 0481 / 72132
vam nudi
■	prestižne barvne televizorje SABA
■	veliko izbiro lestencev in gospodinjskih strojev najboljših znamk
OBIŠČITE NAS!
Dobili boste kakovostne izdelke po pravih cenah
nega boja. Tako napovedujejo za oktober spet splošno stavko v pokrajinskem merilu, s protestnimi akcijami pa bodo uslužbenci ladjedelnice menda pričeli že v prihodnjem tednu.
ZSKD
obvešča, da se bo v šolskem letu 1981/82 nadaljevala
ZBOROVSKA ŠOLA
Prosimo, da lanski obisko valci potrdijo svoj vpis, vpišejo pa se lahko tudi novi člani, najkasneje do 9. oktobra, tel. 84-485, od 11. do 14. ure in od 16. do 19. ure.
PRIPRAVLJALNI SESTANEK NA PECI
Akcija za postavitev spomenika padlim v NOB
Vas je dala 22 partizanov - Za svobodo je padlo 13 oseb
Na Peči se je pričela akcija za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. Ta vas je namreč dala zelo visok krvni davek za osvoboditev, kakor tudi zelo visoko število partizanskih borcev. Na sestanku, ki ga je krajevna sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI sklicala v petek v prostorih rekreacijsko - prosvetnega sedeža na Peči, so v pogovoru našteli kar 13 padlih, od tega šest pri partizanih, tri v nemških koncentracijskih taboriščih, eden je bil ustreljen, trije pa so padli kot žrtve bombnega napada na bližnje vojaške objekte. V partizane je odšlo 22 domačinov. Če upoštevamo, da je bilo takoj po vojni na Peči okoli 40 odraslih moških, potem si lahko predstavljamo, kako aktivna je bila ta vas med vojno. Prav gotovo bodo domačini, ki imajo o tej prav gotovo najpomembnejši dobi v zgodovini tega kraja zbranega veliko gradiva, ob odkritju spomenika objavili brošuro, v kateri bodo navedli te in druge za sedanji
PRAZNIK ZA ŠTCVCRJANSKl ŠOLARJt
KMALU BO STEKEL POUK V NOVI ŠOLI NA DRAGAH
Sredi novembra uradna slovesnost in poimenovanje
Štever.janski otroci bodo imeli v tem tednu svoj praznik. Preselili se bodo namreč v nove šolske prostore na Dragah. Poslopje, ki so ga pričeli graditi pred šestimi leti je v glavnem dokončano in že iah ko služi namenu. Urediti bo treba še okolico, pravijo na občini, v prihodnjih mesecih pa poskroeti še za nekaj opreme. Slovesno naj bi šolo izročili namenu sredi novembra, ko naj bi ic tudi poimenovali po pesniku Alojzu Gradniku, seveda kolikor bo do takrat končan ves birokratski postopek. Gradnja nove šole. kjer bodo imeli celodnevni pouk. le doslej ve ljala okrog 640 milijonov. Strošek je občina delno krila z najetjem posojila.
Pouk v novi šoli naj bi pričeli že 1. oktobra.
V salonu Meblo razstavlja Negovan Nemee
Radio Ljubljana je nedavno akademskemu kiparju Negovanu Nemcu iz Bilj pri Novi Gorici namenil posebno oddajo. Označil ga je za odkritje jugoslovanskega kiparstva in za umetnika, ki se je v desetih letih, kolikor ustvarja, proslavil tudi v tujini. Zaradi tega je za razstavo njegovih del v Novi Gorici veliko zanimanje. Negovan Nemec predstavlja 20 malih in srednje velikih plastik iz carrarskega kamna, iz ciklusa «Proboj», dve deli iz brona in eno umetnino iz lesa.
Razstavlja v salonu Meblo, umetnikove stvaritve pa si ie mogoče ogledati vsak delavnik med 8. in 19. uro. Razstava bo odprta do 3. oktobra.
Potem jo bodo preselili v Ajdovščino. na slovensko obalo in v druga slovenska središča Negovana Nemca poznamo tudi pri nas v zamejstvu. Izdelal je načrt za spomenik padlim borcem v Podgori ter doprsni kip Ivana Trinka v Če-
dadu. Zato bi bilo morda prav, če bi razstavo njegovih del pripravili tudi kje pri nas.
Sestanek o izvajanju zakona o podpiranju kulturne dejavnosti
V dvorani goriškega pokrajinskega sveta bo jutri ob 17. uri srečanje med deželnim odbornikom Barnabo in pokrajinskim odbornikom za kulturo Marinom De Grassijem. Govor bo o izvajanju deželnega zakona št. 68, ki je bil odobren pred kratkim in ki zadeva posege deželne uprave v korist društev in ustanov, ki delujejo na področju kulture. Priporoča se torej udeležba predstavnikov kulturnih društev in podobnih ustanov.
čas in za kasnejšo zgodovino pomembne stvari, da se bodo ohranile tudi bodočim rodovom.
Na sestanku so menili, da je potrebno ustanoviti široko zasnovan pripravljalni odbor za postavitev spomenika, v katerem bi bila preko partizanskega združenja, društva Vipava, mladine in drugih sredin zastopana vsa vas.
Petkov sestanek je pokazal takšno usmeritev, razkril pa je tudi potrebo po poživitvi krajevne sekcije borčevske organizacije.
V obširni razpravi so pobudo o-svetlili z najrazličnejših plati. Udeleženci sestanka so povedali svoje predloge, pomisleke, nakazali so razne rešitve in pri tem niso zamolčali niti težav, s katerimi se bodo srečevali v tej akciji. Razprava pa je hkrati pokazala, da so med domačini ljudje, ki so pripravljeni na prostovoljno delo, tako kot so s prostovoljnim delom in nabirko v Ronkah zgradili kotalkališče in objekt ob njem, postavili v vasi spomenik, da se oddolžijo svojim vaščanom za njihovo visoko in plemenito žrtev.
SLOVENSKO ■STALNO,. GLEDALIŠČE V TRSTU
Gledališka šola SSG
Si kdaj pomislil, kaj je gledališče?
Če še nisi, smo mi pomislili nate.
Letos odpiramo v Trstu in v Gorici gledališko šolo za vse tiste, ki bi želeb tia drugačen način spoznavati sebe in svet. v katerem živijo Ker menimo, da je gledališče tudi ena <xi možnosti življenja, te vabimo v našo šolo, ki jo letos odpi ramo za I. in II letnik: se pravi za vse tiste, ki so k> že obiskovali, pa tudi za vse osta le. ki ie še niso.
Vpisovanje in podrobnejše in formacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 30. septembra v upravi SSG, Ul Petrunio 4. tel. 734 265, ali v Gorici na se dežu Zveze kulturnih društev. Ul. Detla Croce 3, tel 8<>4-95. ob delavnikih od 11 do 14 ure in od 16. do 18.30.
Ob prehodu na sončni čas
• g 1 •	• 1 g »jučr *vi,
se menja tudi urnik trgovin
Z današnjim prehocium od legal nega spet k sončnemu času bo prišlo do sprememb tudi v urniku trgovin. Kot sporoča združenje trgovcev bo zimski urnik trgovin na drobno sledeč. Jestv.nski sektor: trgovine z raznimi jestvinami, sadjem in zelenjavo bodo odprte od 8.20 do 13. ure ter od 16 do 19. ure: mesnice bodo odprte vsak dan od 7.30 do 13. ure. ,:b sobotah in dnevih pred prazniki s celodnevno zaporo pa tudi cd 16 30 do 19 ure: pekarne bodo odprte od 7.30 (fakultativno za prodajo svežega kruha že od 7. ure) do 12 30 in od 16. do 18.30: prav tako bodo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18 30 odprte tudi mlekarne.
Med trgovinami z orodjem in raznim blagom bodo trgovine z
Jaluu
pohištvo
serijsko in po meri

Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul Foscolo 24 - Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme zo kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST - UGODNE CENE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
La Goriziana
S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blago
oblačili, pohištvom, uporabnim bla gom, industrijskimi izdelki in e-lektričnim materialom odprte od 8.30 do 12 30 in od 15. do 19 ure. knjigarne in trgovine s pisarniškimi potrebščinami pa ud 8 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Kramarji se bodo morali držati omenjenih urnikov, ki so določeni za posamezne vrste blaga, z izjeme sejma vsak drugi četrtek, ko bodo stojnice lahko odprte ud 8. ure do 13.30.
Glede tedenskega počitka veljajo sledeča pravila: jestvinske trgovine in cvetličarne bodo obvezno zaprte v ponedeljek in sredo popoldne. trgovine z raznim blagom v ponedeljek ves dan, tigovci z orodjem pa bodo lahko izbirali med ponedeljkovo ali sobotno celodnevno zaporo.
f Čestitke
Danes praznuje 70. rojstni dan KAREL SOŠOL iz Pevme. Ob jubileju mu iz srca voščijo žena in o-troci z družinami ter drugi sorodniki ter kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta.
Razna obvestila
Planinsko društvo obvešča, da se bodo v petek, 2. oktobra, pričele vaje rekreativne telovadbe v Kulturnem in športnem središču v Ul. Brass. Na prvem sestanku v petek zvečer, se bodo domenili o poteku vaj, govor pa bo tudi o smučarskem teku ter možnosti za pripravo tečaja v tej disciplini.
Kmečka zveza in patronat INAC
sklicujeta v- sredo, 30. septembra, ob 19. uri na sedežu PD Briški grič na Bukovju, sestanek o prispevkih in podporah živinorejcem in vinogradnikom na področju briške gorske skupnosti.
V kratkem se bo v celoti obnovila dejavnost pevskega zbora Oton Župančič v Štandrežu. Jutri ob 20.30 bo v prostorih doma Andreja Budala seja pevcev in prijateljev zbora ter tudi tistih vaščanov, ki bi radi sodelovali. Pomenili se bodo o repertoarju ter o drugih zadevah.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA -K0RZ0 VERDI 51
TELEFON. 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
V kino iskat le «golo zabavo»?
Vsepovsod se danes ugotavlja, da je italijanska kinematografija v krizi. Tudi na nedavnem festivalu v Benetkah je prišlo do nenavadnega protesta, ko so vsi, ki so se kakorkoli udejstvovali v tem sektorju, od producentov pa do režiserjev in igralcev s simbolično stavko — prekinitvijo festivala hoteli opozoriti javnost na odprta vprašanja kinematografske industrije in na potrebo po nujnih vladnih ukrepih
Da je stanje kinematografije resno, se lahko tudi sami vsak dan prepričamo, če pogledamo spored filmov v goriških kinodvoranah, še pred kakim letom smo lahko izbirali med petimi kinodvoranami, da ne govorimo o bolj oddaljenih časih, ko je v primeri z današnjimi v našem mestu kar mrgolelo kinodvoran. Sedaj nas na te lepše čase spominjajo le še tri dvorane, dve od teh pa sta med večino predstav skoraj prazni, razen morda med zadnjo večerno predstavo in pa ob sobotah in nedeljah, ko tudi kino nekoliko zaživi.
Rekli smo, da sta dve kinodvorani ob delavnikih skoraj prazni, ker je pri tretji zadeva drugačna. Res je, da tudi slednja ni vedno na bito polna, vendar lahko računa vsak večer na razmeroma lepo šte-
vilo gledalcev, brez večjih nihanj, do katerih prihaja v ostalih dveh kinematografih. Verjetno je že vsakdo razumel, da imamo v mislih kino Vittoria na Travniku, ki je že nekaj let pravi paradiž za ljubitelje sexy-filmov in vsakovrstne «go-le zabave* na celulozi. Odkar se je pred leti ta kinodvorana specializirala v predvajanju pornografskih filmov, še bolj pa potem ko je lastnik postavil pred kino zgovorno rdečo luč, ki je skupaj s cenzorskim »prepovedano mladini ped 18, letom* gotovo jamstvo o «kvaliteti» predstave za nekatere, simbol greha in perverznosti za druge, ima kino Vittoria svoj krog zvestih gledalcev, ki stalno zahajajo v dvorano. Sociologi in psihologi bi nam uspeh rdeče luči, ki se vsepovsod prižigajo pred kinodvoranami verjetno lahko u-temeljili z znanstvenimi argumenti in ga pripisali krizi moralnih modelov, ali čedalje večje osamljenosti, v kateri živi človek v današnji družbi. Kronist navadno nima ne časa ne znanstvene pod lage, da bi se spuščal v globlje analize, zato se tudi mi tukaj zadovoljimo s tem, da vzamemo na znanje določeno realnost, tej pa brez vsakršne znanstvene ambicije, dodamo neko preprosto ugotovitev.
itmiiliilllilii
SAKSIDOVA RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA
Pregled 40-letnega umetniškega ustvarjanja
Avtorja je na sinočnji slovesnosti v deželnem Avditoriju predstavil umetnostni kritik profesor Miiko Rener
Letošnja razstavna sezona v goričkem deželnem Avditoriju se pričenja z domačim slikarjem. Sinoči so v teh prostorih namreč odprli retrospektivno razstavo del znanega goriškega slikarja Rudolfa Sakside, ki je svojo dolgo in bogato umetniško pot pričel ie v času pred drugo svetovno vojno. Razstava ni nastala na pobudo ali pod pokroviteljstvom ustanov,, oziroma kulturnih društev, ampak po zamisli in zanimanju nekaterih posameznikov, ki vneto sledijo Saksidovemu iskanju in ustvarjanju. Tako je na sinočnji predstavitvi povedal umetnostni kritik prof. Rener, ki ,je poskrbel tudi za spremno besedilo ličnega kataloga.
Gre za slikarja samotarja, ki je. kljub temu, da je živel in še zmeraj živi in ustvarja sredi izredno živahnega dogajanja, iskanja in spreminjanja umetniških stremljenj, o-stal izven različnih tokov, ki so se v tem času pojavili in uveljavili. Izbral je svojo pot in ji ostaja zvest tudi danes. Prav zaradi tega je
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V GORICI
bo novo sezono pričela z
literarnim večerom Desanke Maksimovič
ki bo v sredo, 30. septembra, ob 20.30 v predavalnici Zveze v Kriški ulici 3 — Via della Croce 3 — v Gorici.
Gostjo bo predstavil Zoltan Jan, ravnatelj novogoriške knjižnice »France Bevk*.
Vabljeni!
Saksidov umetniški opus še posebno zanimiv in mikaven.» '
Razstava je postavljena v obeh prostorih, v pritličju in nadstropju, obsega pa slikarjeva najpomembnejša dela iz skoraj celotnega obdobja, Manjkajo le slike iz prvega, futuristično navdahnjenega obdobja, ki so bile na žalost uničene med vojno.
Sinočnje slovesnosti se je udeležilo lepo število občinstva, predstavnikov oblasti in raznih ustanov. Med udeleženci smo med drugimi opazili Filiberla Benedetiča, ravnatelja slovenske tržaške radijske postaje, predsednika goriške trgovinske zbornice Delia Lubierija, Črtomira Kolenca in tako dalje. Goriško občinsko upravo je predstavljal podžupan Del Ben, ki je v kratkem nagovoru poudaril veljavnost Saksidovega slikarskega snovanja, kar je navsezadnje potrdila tudi zares množična jidp(ežbg,,pp-činstva na sinočnji otvoritvi. Retrospektivna razstava bo odprta do 16. oktobra.
Od jutri avtobusi za prevoz učencev in dijakov iz Štandreža
Od jutri dalje bodo poskrbeli za avtobusni prevoz štandreških otrok v šolo. Prvi avtobus bo odpeljal ob 7.45 s trga pred cerkvijo za Ulico Leoni. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 8.05 izpred naselja ISES. Postajališča so predvidena v Ulici Žara, na Tržaški cesti, na Ulici Ter-za Armata ter v Ulici Alviano.
Ob koncu pouka bodo avtobusi vozili po sledečem razporedu: ob 12.35 izpred šole v Ulici Žara do naselja ISES, ob 13.10 od šole v Ulici Leoni do glavnega trga v Štandrežu ter ob 13.30 iz Ulice Alviano v Štandrež.
MlirilllltllllirillHlMHIIIIIIllllltllllltllllHimiMlIlllMllllMIlliliilllllltlltltlllllllllliliHMiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiinin
ENAKA TEHNIKA V OBEH PRIMERIH
Tatovi obiskali mesnico in trgovino z jestvinami
V prvi so našli skromno vsoto denarja v drugi pa je bil plen izdatnejši
V Ul. Duca d’Aosta so neznanci s podobno tehniko okradli dve trgovini V noči med četrtkom in petkom so skozi dvoriščna vraia vdr li v mesnico na štev. 136 v tej ulici, last Ottavia Pecorariia. Odprli so blagajno, vendar niso imeli posebne sreče, saj so v njei našli le kakih 50 tisoč lir. Na podoben način so naslednji dan obiskali jestvinsko trgovino Armanda Ma rege v Ul. Duca d’Aosta 106, tokrat ne ponoči, ampak kar čez dan, med opoldansko zaporo. Odprli so okno na dvoriščni strani hiše in nemoteno vstopili v trgovino, kjer so tokrat našli kar nol milijona lir. Orožniki, ki raziskujejo oba primera so mnenja, da so zaradi enakega načina izvedbe tatvine storilci eni in isti.
Spominska plošča Sebastjanu Krelju
Klub starih goriških študentov v Novi Gorici in Krajevna skupnost Vipava bosta dne 4.10.1981 ob 11. uri (po jugoslovanskem času) odkrila v Vipavi spominsko ploščo Sebastjanu Krelju, slovenskemu protestantskemu piscu, ki je bil leta 1538 rojen v Vipavi in umrl leta 1567 v Ljubljani. Med slovenskimi protestantskimi pisci zavzema posebno mesto, študiral je štiri leta na visoki šoli v Jeni in postal magister. Kot nadarjen jezikoslovec, znal je več jezikov, se je ubadal tudi s svojim slovenskim jezikom. Očistil ga je tuje navlake, izpopolnil slovenski pravopis in s tem naš knjižni jezik. V takem jeziku je napisal «0-
troško biblijo* in »Postilo slovensko*.
Ko je bil Primož Trubar leta 1565 pregnan iz Ljubljane, je bil na njegovo mesto za superintendanta postavljen Sebastjan Krelj. Žal je že po dveh letih po postavitvi umrl za jetiko.
Na slovesnosti napovedanega odkritja bo govoril kot slavnostni govornik — prof. Tomaž Pavšič.
Izleti
Tako lahko gledalce kina Vittoria ločimo v občasne radovedneže, med katerimi je kdaj pa kdaj tudi kaka ženska ali kak predrznejši najstnik, ki mu uspe povleči za nos nadzorstvo pri vratih in si kljub premladim letom ogleda film, zaradi katerega si bo prislužil zavist in občudovanje prijateljev in pa stalne obiskovalce. Teh je sorazmerno veliko več kot prvih in jih lahko ločimo v dve starostni skupini: može srednjih let in starejše v eni, in 20-letnike v vojaški suknji (ni jih težko spoznati, četudi so »v civilu*) na drugi strani. Prvi hodijo v kino sami in se po predstavi prav tako ali morda še bolj sami vračajo domov. Najraje imajo temne kotičke, nikar pa ne ljubijo odmorov, ko se v kinu prižgejo luči. Tedaj se nekoliko v zadregi spogledujejo po dvorani, ali pa se zatečejo v WC, ki jp v tem kinu nasploh precej dobro obiskan.
Precej bolj sproščeni so navidez vojaki, ki prihajajo v skupinicah po tri ali po štiri. Med predstavo se večkrat oglasijo z duhovitimi pripombami na račun filma, toda ob najbolj »vročih* prizorih tudi oni umolknejo in slastno strmijo v dogajanje na platnu. Gre torej za medsebej precej različne ljudi, med katerimi gotovo ne manjka tudi dobrih družinskih mož in očetov in tem je morda skupno le to, da iščejo v kinu nekaj trenutkov sreče in zadovoljstva, ki jih ne znajo ali ne morejo imeti v vsakodnevnem življenju. Skratka, pornografija podobno kot heroin ali z izposojenimi besedami povedano »pornografija - opij ljudstva*.
Kino
PD «Oion Župančič* iz Štandreža | sporoča, da za izlet v Beograd in ‘ Kragujevac vpisujejo še do 30. t.m. v Domu Andreja Budala vsak večer med 19. in 21. uro. Na razpolago je še nekaj mest.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta v nedeljo, 4. oktobra, da bo avtobus vozil po sledečem redu: Gorica (Travnik) ob 5.30, Pevma 5.35, Štandrež 5.40 in Sovodnje 5.45. Avtobus bo ustavljal na običajnih postajališčih. Priporo ča se točnost.
Uorrvu
VERDI 16.30-21.00 (jutri 17.00-
21.00)	»Ben Hur*. C. Heston in H. Harareet. Barvni film.
CORSO «Candy, Candy e Terence*. Barvna risanka. Sledi: «Excali-bur*. Barvni film. N. Perry in H. Miren.
VITTORIA 15.30 - 22.00 »Serena*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto.
Iršič
EXCELSIOR 14.00-22.00 (jutri 18.00
22.00)	«Lily Mar lene*.
PRINCIPE 14.00—22.00 (jutri 18.00-
22.00) »I carabbinieri*.
iVoi*j iioriva m okolica
SOČA 10.00 »Pepelka*. Ameriški film. 16.00-18.00-20.00 »Plava laguna*. Ameriški film. Jutri: 18.00 —20.00 «Erogena cona*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 16.00 »Štirinožni detektiv*. Ameriški film. 18.00—20.00 »Mesto žensk*. Italijanski film. Jutri: 18.00—20.00 »Super superka-skader*. Ameriški film.
DESKLE 17.00-19.30 »King Kong je pobegnil*. Japonski film. Jutri: 19.30 «Ona to boljše dela*. Ameriški film.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Thekla Martina. Laura Medeot, Greta Morelli. Gabriele Cristofoli, Denis Brumat Ales-sia Venuti, Matteo Perna, Bruno Pistilli, Gianniacomo Bella, Simone Pierich, Gianluca Tonzar, Alessan-dro Delai, Mauro Caruso, Katja Ferletič, Alex Riaviz, Laura Reat-ti, Laura Cavallini, Agnese Gri, Sara Capri, Enzo Altran.
SMRTI: 71-letna gospodinja Štefanija Marušič, 75-letna gospodinja Maria Predan vd. Sansa, 90-letna gospodinja Alojzija Bensa vd. Ter-pin, 75Jetna gostilničarka Viktorija Ožbot, 83-letni upokojenec Vittorio Bit, 89-letna gospodinja Antonietta Smaich vd. Mattiussi, 50-letni zidar Lorenzo Medveš, 63-letni uslužbenec Giuseppe Devetag.
OKLICI: vojaški podčastnik Mau-rizio Giannini in gospodinja Maria Teresa Mancini, profesor Gianni Marega in uslužbenka Bruna Ba-din. profesor Renato Starchi in u-službenka Patrizia Rosito.
POROKE: mehanik Marco Chia-rion in gospodinja Rosella Vida, uslužbenec Tullio Lo Presti in frizerka Fulvia Paravan, trgovec Mait-rizio Zattini in uslužbenka Anamarija Leščak, bolničar Aldo Baldas-si in gospodinja Lucia I^renzut, mehanik Alessandro Puia in bolničarka Anna De Leo, bolničar Sil-lano Marangon in uslužbenka Laura Chebar, trgovski potnik. Diego Marengon in bolničarka Marina Tu-rus. uslužbenec Maurizio Zotti in tajnica Franca Sirch. bolničar Da-rio Sdrigotti in tajnica Maria Con-zutti.
ES533I3BflBH
Sekcija VZPI - ANP1 iz Dola Ja-melj se zahvaljuje Geniji štrukelj vd. Peric in Sergiu Pischiuti, ki sta darovala vsak po 10.000 lir.
POGREBI V GORICI
Jutri, 28, septembra, ob 11. uri Giuseppina Vida vd. Decolle iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Podturnu; ob 11. uri Carlo Terpin, i* plavne bolnišnice v Krmin.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ALOJZIJE BENSA vd. TERPIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Hčeri i družinama In drugo sorodstvo Pevma, 27. septembra 1981
KULTURA
RAZGOVOR S PROF. JOŽETOM HOČEVARJEM IN PROF. SLAVKOM SUŠNIKOM
Jubilejno leto založbe «Lipa»
Skupno s knjigami, ki so že izšle, se bo v tem letu pojavilo na slovenskem knjižnem trgu okrog 30 del domačih in tujih avtorjev
Letos slavi koprska založba Lipa tridesetletnico svojega delovanja. Izkoristil sem to priložnost za daljši pogovor s predstavnikoma te pomembne kulturne ustanove, prof. Jožetom Hočevarjem in prof. Slavkom Sušnikom. Povedala sta mi, da ne pripravljajo nobenih posebnih proslav in da bodo jubilejno leto obeležili s kar najbolj plodno dejavnostjo. Skupaj s knjigami, ki so izšle, se bo pojavilo na trgu okrog 30 del domačih in tujih avtorjev ter več stalnih in priložnostnih publikacij. Po večini od njih bodo lahko posegli bralci že do konca letošnjega leta, nekaj pa jih bo izšlo v prihodnjem letu.
Sogovornika sta mi pojasnila, da so vso pozornost namenili domačim avtorjem, kar je tudi osnovno poslanstvo založbe. Doslej so izšla dela Aleša Beblerja «čez drn in strn», Franca šibelje «Med prvimi kraškimi partizani* in Milana Lipovca »Ljudje ob cesti». Čeprav so izšle v povečani nakladi, so te knjige že skoraj razprodane. Prof. Jože Hočevar mi je omenil svoje pogovore z Beblerjem, ki je hotel svoje spomine dopolniti in razširiti s prikazom NOB na Primorskem od septembra 1943 do konca vojne in z osvetlitvijo diplomatskega boja za jugoslovanske zahodne meje. Z veliko vnemo se je že lotil pisanja; žal pa je temu plemenitemu človeku smrt zaustavila pero.
O knjigi Franca Šibelje smo zvedeli, da so tu zbrani spomini na Kraško četo, ki je delovala na Krasu, na Vipavskem in v okolici Trsta in ki jo je vodil njegov brat, narodni heroj Anton Šibelja-Stjen-ka. Knjiga Milana Lipovca pa predstavlja pravzaprav razširjeni ponatis njegovega dela, ki je izšlo pred dvajsetimi leti. Avtor je tu slikovito zajel utrip brkinskega življenja, ki se začne na Reki in se konča v Trstu. Od del, ki so že izšla, naj omenimo še zborniško publikacijo »Marezige, simbol u-pora».
V nadaljevanju pogovora smo se neko'iko delj pomudili pri knjigah domačih avtorjev, ki bodo izšle do konca letošnjega leta.
Joža Mahnič je zbral v antologijo pesmi Stana Kosovela «Iz zrcal*. Gre za starejšega brata Srečka Kosovela, ki je svoje pretežno socialne pesmi objavljal v raznih revijah, zdaj pa se bodo prvič pojavile v, samostojni knjigi.
Pozornost bo nedvomno vzbudi
Primorske k počastitvi 40-letnice OF in vstaje slovenskega naroda.
Skupina avtorjev je uredila zbornik »France Bevk, borec in pisatelj*. V njem so zbrani diskusijski prispevki in referati s plenuma kulturnih delavcev OF v Novi Gorici, ki jie bil leta 1980 ob desetletnici pisateljeve smrti in ob 90-letnici njegovega rojstva.
Znani slovenski prevajalec in jezikoslovec Janko Moder je pripravil zbornik »Vloga in pomen prevajalca v sodobni družbi*. V prvem delu bodo razprave o pomenu in mestu prevajalca v sodobni družbi, v drugem delu pa bodo bibliografije in biografije slovenskih knjižnih prevajalcev.
Ena izmed najpomembnejših novosti bo nedvomno knjiga Alojza Gradnika »Drevo življenja*, ki bo izšla ob stoletnici pesnikovega rojstva. Uredil jo je Bogomil Fatur, zajela pa bo najkvalitetnejše Gradnikove stvaritve. V spremni besedi bomo lahko prebrali nova dognanja o prvinah Gradnikove poezije in njen pomen za razvoj modeme slovenske pesniške tvornosti.
Od drugih novosti naj omenimo še knjigo esejev Dimitrija Rupla «Poskusi z resničnostjo*, razprave Toma Brejca »Slikarstvo od 14. do 19. stoletja na slovenski obali* in zanimivo zgodovinsko razpravo Antona Berlota in Ivana Rebca o hipotezi obstoja etruščanskih Slovanov. Založba se bo tudi močno zavzela, da bi v okviru finančnih možnosti in zmogljivosti tiskarn izšli še dve pomembni knjigi. Gre za zgodovinsko razpravo Janeza Kramarja «Marezige 1921-1923», v kateri je avtor širše obdelal ozadje marežganskega upora ter raziskal niti narodnostnega gibanja na Južnem Primorskem, ki je preraslo v socialno gibanje množic. V drugi knjigi pa obravnav-’. Vladimir Gradnik sodelovanje primorskih prostovoljcev v bojih za severno mejo v letih 1918 1919. Gre za dokumentiran prikaz deleža pri morskih Slovencev v bojih za severno mejo, avtor pa tudi ovrže zmotno mnenje o skromni udeležbi primorskih prostovoljcev: v resnici jih je bilo nad 800.
Čeprav je domača izdajateljska delavnost močno okupirala založniški svet Lipe, pa bodo bralcem postregli tudi s pomembnimi deli s tujih knjižnih polic. Na prvem mestu moramo omeniti izbor del italijanskih sodobnih pripovednikov Furlanije-Julijske krajine. Pripravila sta ga prof. Josip Tavčar.
delavec, in Bruno’Mater, redni profesor italijanske književnosti na tržaški univerzi. Po besedah prof. Bruna Maierja, ki uvaja bralce v knjigo, »lahko potegnemo ločnico med "velemestnim” svetom pisateljev Tomizze in Sgorlona*; drugo ločnico bi lahko potegnili med »srednjeevropskim* navdihom Cergolyjeve proze, ki je prepletena z nostalgijo po «belle epoque», in «navdihom Rossovega "Ostrega trna”*, v katerem je propadanje Trsta odsev ali posledica široke povojne krize srednje Evrope, medtem ko bi tretja ločnica izpostavila Mattionija, ki v «Skrivno-
la tudi knjiga Jožeta FSlca.;«Osa;„|^nani. slovenski^ zamejski^kulturni
nja iz psihiatrične bolnišnice v I-driji. za nenavadni svet bolnikov, zdravnikov in pisateljevih razmišljanj, za brezobzirno odkritost do življenja in tudi do samega sebe.
S področja slovenskega leposlovja bo izšel roman Pavla Zidarja »Čudeži*. Tu gre pretežno za avtobiografsko delo, ki ga sestavlja niz samostojnih zgodb iz resničnega življenja. Predstavnika založbe sta me opozorila, da je Zidar napisal do zdaj že okrog 50 romanov in drugih del in da je že skrajni čas, da se mu slovenska družba oddolži z nekim stalnejšim priznanjem.
Tik pred izidom je knjiga Frana Juriševiča «S pošto slovenskega Primorja in Istre skozi čas*. Gre za bogato dokumentirano knjigo, v kateri pisatelj govori o vlogi pošte pri človekovem napredku, z.a-sti pa še o narodnostni zavesti ljudi, ki so bili dolga stoletja pod tujimi gospodarji. Knjigo, ki bo izšla v slovenščini in v srbohrvaščini, so sofinansiraia PTT podjetja Koper, Nova Gorica, Pulj in Reka.
Kot zadnja na seznamu letošnjih domačih del je knjiga Bogomila Bitežnika «Zdravstveno zavarovanje na Primorskem skozi čas*.
Avtor dokumentirano obravnava zdravstveno službo in zavarovanje v Slovenski Istri in na južnem Primorskem do Avstro-Ogrske pa vse do današnjih dni. Knjigo je sofi-nansiral koprski "avod zc socialno zavarovanje.
Del svoje dejavnosti je založba Lipa tudi letos namenila revialnim publikacijam. Tako bo jeseni izšla dvojna številka zbornika »Slovensko morje in zaledje* ob sofinan-siranju koprske in republiške kulturne skupnosti. Posvečena bo nedavno umrlemu pomorskemu strokovnjaku dr. Miroslavu Pahorju, stalnemu sodelavcu tega zbornika.
V posebnem članku bodo osvetlili njegovo delo ter objavili njegov prispeyek o patru Gabrijelu Gruberju, ki je vodil pomorsko šolo v Ljubljani. Dr. Pahor je raziskal doslej malo znano dejavnost arhitekta Gruberja, ki ga poznamo predvsem po »Gruberjevem kanalu* in po načrtih za izsušitev ljubljanskega barja.
Tudi letos bodo nadaljevali z izdajanjem revije Primorska srečanja, ki izhaja v 2000 izvodih šestkrat letno. Doslej je izšlo že 25 številk. Sodelovali pa bodo v reviji Knjiga 81. Ta revija izhaja v dvanajstih številkah letno in je skupna publikacija vseh slovenskih založnic. Poroča pa o vseh novostih na slovenskem knjižnem trgu.
Založba Lipa .je opravila tudi selekcijo in redakcijo vrste knjig domačih avtorjev, ki bodo izšle prihodnje leto. Nelida Silič - Nemec je pripravila bogato ilustrirano knjigo »Javni spomeniki na Primorskem 1945 1978». v kateri kritično-umetnostno ocenjuje vrsto spomenikov, posejanih po Primor ski, ki so zvečine postavljeni v spomin na dogodke med NOB: Delo bo torej pomenilo tudi prispevek
sti* obdeluje svojo priljubljeno temo o absurdu in skrivnosti v človekovem življenju. Lahko trdimo, da so zgaraj omenjeni pisatelji v svojih pripovednih delih razodeli ne le lepoto, ampak tudi resničnost, človeško in moralno fiziognomijo, eksistencialni položaj svoje dežele.
V pripravi je še roman ameriškega pisatelja Normana Mailera «Krvnikova pesem*, v katerem avtor opisuje vse trpinčenje, ki ga mora prestati obsojenec, ko gre skozi zapletene in dvoumne mehanizme ameriškega sodstva, medtem ko je roman Hansa Helmuta Kirsta »Razprodaja herojev* (zadnji meseci Hitlerjevega reicha) že v tisku. Založba pripravlja tudi roman francoskega pisatelja Jeana Blota »Svetovljani*. Pisatelj je predsednik evropskega PEN kluba, njegov roman pa so pripravili na predlog slovenskega PEN kluba.
Naj na kratko omenim še knjige, ki so izšle letos. Založba se je odločila za ponatis romana Fulvia Tomizze «Boljše življenje*, kajti
knjiga tega priljubljenega istrskega pisatelja je bila kljub povečani nakladi (tri tisoč izvodov) takoj razprodana. Na novo pa so izšli romani Piera Chiare »škofova spalnica*, Michaela Burka »Usmili se te bog* in Marlyn French »Ženske*. V sodelovanju z organizacijo ANPI so v Turinu pripravili tudi italijanski prevod publikacije Franca Potočnika o grozotah koncentracijskega taborišča na Rabu.
Ob koncu razgovora s predstavnikoma založbe smo se pomenili še o sodelovanju s slovensko založniško hišo v Trstu ZTT. Profesorja Hočevar in Sušnik sta to sodelovanje zelo ugodno ocenila, saj so skupaj pripravili več knjig, med njimi tudi delo Rafka Dolharja »Moji kraški sprehodi* ter knjigo o Primožu Trubarju. Ob izidih pomembnejših del so na obeh straneh meje tiskovne konference, sodelujejo pa tudi pri propagiranju in prodaji knjig. Oba sta prepričana, da se bo to sodelovanje v prihodnosti še razširilo in poglobilo.
LJUBAN OMLADIČ
,tsij ii
V 1
::m\y , v ;■
'	■ š ,

Tržaški slovenski slikar Deziderij Švara je ponovno opozoril nase z osebno razstavo v Občinski galeriji, ki je privabila veliko število ljubiteljev lepe umetnosti
■IIIIIIIIIIIMIIIIHIIIMIIIllllllllllllllllllllllimililllllllllflilllllllllllllllllllllillliillliliillllliHItllinillllllllHIlinillllfflllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
OB STOPETDESETLETNICI LEVSTIKOVEGA ROJSTVA
Cankar: Levstik je bil najbolj markantna osebnost v vsej slovenski književnosti!
Nekaj odlomkov iz Cankarjevih sodb o vlogi in pomenu Frana Levstika za slovensko slovstvo
Štiriindvajsetletni Ivan Cankar je svojo sodbo o Levstiku objavil v dunajskem nemškem listu DER SODEN v maju leta 1900 v daljšem spisu DIE SLOVVENISCHE LITERATUR SEIT PREŠEREN (SLOVENSKA KNJIŽFVNOST PO PREŠERNU); ta presoja se v slovenskem prevodu elasi:
*še pred Jenkom je objavil (1854) Fran LEVSTIK, takrat še študent, svoje pesmk
Levstik je najbolj markantna osebnost v vsej slovenski književnosti.
Naj si mislimo kar hočemo o vrednosti njegovih liričnih stvaritev, naj ocehlrAo njegovo književno delo niže, kot ga običajno' ocenjujemo. vseeno še danes učinkuje s čudovito mgčjo na vsakogar, kdor se ukvarja z njim in njegovim delovanjem. To je moč velikega značaja, ki nikdar, pa naj napravi karkoli, ne zgreši u činka.
V svetovni književnosti in svetovni zgodovini so možje, kateiih slava nikoli ne zbledi a žive v spominu človeštva ne toliko zaradi svojih del. temveč boli za radi moči osebnosti. Levstik je pisal lirske in epske pesmi nekatere oblikovno v popolni leteti. Njegova poglavitna moč pa ni bi la lirika, temveč satira, in sicer satira v prozi. Tu je razvil tako
bogastvo jezika, tako moč izraza, kakršno je dosegel le Janez Trdina in kakršna je lahko vsem kasnejšim za zgled.
Njegova najpomembnejša dela so: satira v verzih JEŽA NA PARNAS, povest MARTIN KRPAN, satira DOKTOR BEŽANEC V TOŽBANJ1 VASI, predvsem pa sijajna kritika Kleinmagrovega li-terarnozgodovinskega dela, ki ie izšla najprej v ^Ljubljanskem zvonu» in kasneje v Levstikovih zbranih «Delih». izdanih pred kratkim.
Levstikovo življenje ie bilo viharno, polno preganjanj in trpljenja; umrl je leta 1887 v Ljubljani kot sferiptor. licejske, knjižnice.
Za Levstikovega učenca se je rad označeval Josip Stritar, ki je od leta 1870 do približno leta 1880 imel prvo besedo v sloven ski literaturi. Vendar pa Stritar ni prav nič podoben svojemu učitelju ...»
(Ta prevod je objavljen v 24. knjigi Zbranega dela I. Cankarja. na str. 316 317.)
Enajst let pozneje pa je Ivan Cankar v svoiem predavanju O SLOVENSKI LITERATURI 2. februarja 1911 v Gradišču v Slovenskih goricah na zborovanju u-čiteliškega društva, o Levstiku takole govoril:
...........
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Na pragu gledališke sezone
Konec meseca bo v Cankarjevem domu gostovala znamenita Pekinška opera . Komorni koncerti ljubljanskega Festivala
Začetek gledališke sezone trka na vrata. Prva premiera je že bila. Začelo se je v eksperimentalnem gledališču Glej s krstno izvedbo in hkrati prvencem mladega slovenskega dramatika Zdravka Duše «Jaslice». Režijo je o-skrbel mladi pesnik Vinko Modern-dorfer, sicer pa nastopajo v tem « gledališču mladih » razumljivo mlajši igralci. Ob uvodni predstavi pripravljajo troje del. Najprej monodramo Jubilej znanega igralca Branka Miklavca, v kateri igralec nastopa tudi kot avtor. Miklavec v delu posreduje svoje izkušnje igralca, zlasti kot udeleženca in sopotnika slovenske gledališke avantgarde, od Odra 57 do danes. Tudi tretje delo bo domače, in sicer prvenec pesnika Milana Kleča Vinograd v režiji Francija Cegnarja. Ob tem pa pripravljajo še priredbo Lorcove Mariane Pinede. Poetično besedilo govo ri o revoluciji in človekovi intimi. V Gleju bodo uprizorili tudi a-daptacijo znamenite Queneaujeve proze Vaje v slogu. Pod naslovom Dogodek jo bo pripravil Boris Kobal. V drugi polovici sezone pri; deta na vrsto še dve adaptaciji proze, tako Čakanja Bojana Štiha v režiji V. Modemdorferja in Lipuševe proze v režiji Milana Stepanoviča. Delovni naslov je za-, enkrat Pevci in pogrebci. V celoti bo program Gleja dovolj privlačen. repertoarno aktualen in naklonjen avtorjem (Duša. Kleč), igralcem in režiserjem, ki šele vstopajo v svet gledališke umetnosti.
V Slovenskem mladinskem gledališču, ki edino med našimi gledališkimi hišami nima abonma} skega sistema in se potemtakem podreja odmevnosti (in kvaliteti) posameznih predstav, saj jih da s programa, ko zanje ni več zanimanja. napovedujejo v novi sezoni štiri nova dela. A takoj dodajmo, da imajo nič koliko vabil na mnoga
gostovanja z deli, ki so v minuli sezoni, pa tudi prej, doživela velik odmev. Prav sedaj so na turneji po Srbiji, kjer so v Beogradu pripravili nastop na Bitefu z Rističevo Mašo v a molu, skupaj bo šest predstav tega dela v glavnem mestu. Že sedaj imajo kakih dvajset vabil za predstavo adaptacije Levstikovega Martina Krpana ... Sedaj študirajo dve deli: režiserka Mira Erceg pripravlja delo Medejina o-troka švedskih avtorjev Peera Ly-sandra in Suzanne Osten. To je kajpada sodobna igra o znameniti grški zgodbi o Argonavtih. Otroka sta pri Evripidu žrtvi razkola med očetom in materjo, v sodobnem delu sama komentirata njun razhod. Vsekakor . izredno zanimiva perspektiva gledanja na starogrški mit
Drugo delo, v režiji Dušana Jovanoviča, morda v zadnjem času najuspešnejšega jugoslovanskega gledališkega človeka, umetniškega vodje SMG, bo Smradek Svetlane Makarovič. Tema dela je ekološka problematika, tako v konkretnem kot prenesenem pomenu; vse iz zornega kota škrata Smradka Kot zanimivost dela napovejmo tudi izvirno glasbeno spremljavo Roka Davorja in nastop pevke Nece Falk. Z delom, ki nastaja v sodelovanju s Cankarjevim domom, skušajo uveljaviti nov gledališki žanr.
Premiera dela Kokori vzhodnonemškega avtorja Horsta Have-manna bo na programu kot tretja novost, zadnja premiera pa bo še Razredni sovražnik angleškega dramatika Nighela Wi!liamsa. Tema dela je svet najstnikov in pun-kovske generacije. Spričo velikega zanimanja za predstave so v SMG uvedli matineje za otroke vsako drugo nedeljo.
Med glasbenimi abonmaji napovejmo v nekaj besedah še program komornih koncertov ljub-
ljanskega Festivala. Koncerti oziroma recitali bodo v Viteški dvorani Križank in v Slovenski filharmoniji. Abonma obsega osem koncertov. Nastopili bodo Andrej Arnol jazz kvartet, klavirski duo bratov Kontarsky, romunski violinist Paul Florin, naša priznana pianistka Dubravka Tomšič - Sre-botnjakova, pianist iz I-ondona Ri-card Deering, beograjski godalni orkester Dušan Skovran, moskovski violončelist Ivan Monigetti in Slovenski klavirski kvartet v sestavi Janko Šetinc, Gorjan Košuta, Črtomir šiškovič in Miloš Mlejnik.
V pričakovanju gledaliških premier in koncertov se obeta v Cankarjevem domu 30. septembra in 2. oktobra morda kulturni dogodek leta. Po skoraj treh desetletjih bodo ljubljanski gledalci lahko ponovno videli znamenito kitajsko gledališko zvrst: Pekinško opero. Gostovanje kitajskega ansambla spada v okvir kulturne izmenjave med obema državama. Pekinška opera ni opera v evropskem pomenu besede, marveč ime za obliko starinske kitajske gledališke u-metnosti, nekakšno »totalno* gledališče, ki spaja različne umetnosti in načine odrskega izražanja: dramo, petje, glasbo in akrobatiko. Pekinška opera je stara nad dvesto let in je ohranila najboljše elemente še starejših kitajskih u-metnosti iz klasičnih obdobij vzhodne kulture. Osnovne teme črpa iz starih kitajskih romanov, povesti in legend. Šolanje igralcev za nastop je izredno zahtevno in dolgotrajno: naslovna vloga zahteva sedem do deset let intenzivne vadbe. Ta gledališka zvrst ne pozna scenografije. ima pa bogato kostumografijo in uporabo rekvizitov. Pekinška opera je bila v času kulturne revolucije prepovedana, danes pa je obnovljena in ima zelo veliko ljubiteljev.
MARIJAN ZLOBEC
rLevstik ie že leta 1854 izdal zbirko svo jih "PESMI” ; zaradi teh so aa spodili iz olomuškega semenišča, tiskar Blasnik pa jih je iz bojazljivosti držal celih 12 let zaprle, tako da so uoledale dan pravzaprav šele l. 1866 Ta usoda je simbolična za vse nadaljnje življenje Levstikovo ki je bila ena sama nepretrgana veriga nezasluženih krivic, ponižanja in preganjanja.
Levstik ie bil čist. krepak značaj. ki bi bil rajši lakote umrl, kakor da bi ne pisal same resnice. To pa ljudem tudi v tistih časih že ni bilo po imlji. tako malo oo volii. da je zakričal zaslužni rodoljub: £sfL Costa: "KRF.P1E-'REN SOEL DER- HUND"!»
S svojimi literarnimi, jezikovnimi in političnimi kritikami je zarezal tako aloboko brazdo v našo kulturo, kakor nihče drugi ne pred ni im. Njegove kritike in razprave so še dandanašnji tako sveže zanimive in aktualne, kakor so bile pred skoro petdesetimi leti. Kot jezikoslovec in kritik vpliva posredno ali neposredno še dandanes prav tako močno ali še močneje, kakor je vplival na svoje vrstnike. Ta vpliv pa ie zakrivil. da smo občudovali Levstika kritika ter skoraj pozabili na Levstika nesnika. Vendar pa ie stal tudi kakor pesnik visoko nad svojimi vrstniki, tudi nad Stritarjem, in mnoge nieaove vesmi kakor na or. balada o UBF.ŽNEM KRALJU. bn',o živele, dokler bo živela slovenska književnost
V mrtvilu in uboštvu naše književnosti je edini Levstik nadaljeval tradicije Prešernove. V družbi s Stritarjem je Levstik ne samo s kritično besedo temeč tudi z umetniškim dejanjem porušil slavo Koseskega in njegovih evi-gonov.
Stritar je bil Lestikov učenec. Tudi on je bil kritik in pesnik, toda bil je v prvi vrsti estet, ki mu je bila elegantna oblika tako v pesmi kakor v polemiki poglavitna stvar. Levstik je odpiral pisateljem pot k studencu narodnega jezika in narodne poezije, evropsko izglaieni Stritar pa jih je seznanjal z velikimi tujimi literaturami. učil iih ie estetike ter iz-hrušene, gladke forme. Vpliv Stritarjev na mlajšo generacijo je bil velikanski, ali nikakor ne tako globok in tudi ne tako doiaotra-jen kakor Levstikov. Niti v svojih estetičnih pogovorih, niti v pesmih nam Stritar ni danes več tako blizu, kakor nam je Levstik*...
(Objavlieno v 25. knjigi ZBR.4 NEGA DELA I. Cankarja. Ljubljana, 1976, str. 212-213.)
»POKOBIL.IEN
IN POKRJAVLJEN ...»
Z Levstikom je tesno povezana tudi znamenita polemična Cankarjeva jubilejna — deseta — knjiga KRPANOVA KOBILA, ki je nastala kot ogorčena kritika slovenskega gledališča do skriti-zirani Govekarievi dramatizaciji Levstikovega MARTINA KRPANA, ki ie sicer noinila gledališče, a je moral celo kritik, ki ie predstavo najprej hvalil, po nekaj predstavah obžalovati, »zakaj ni Govekar sledil raje I-ev,stiku, u-porabljal njegov fini humor in o-pustil nekatere stvari, ki so se zdele v njegovi priredbi prav absurdne. na primer nagraditev Martina Krpana s kral jevsko častjo. medlem ko so bile opuščene v istem sklepnem dejan iu vse tiste stvari, ki dajejo težo in duhovitost Lestikovi umetnini.* kot v petnaisti kniigi Cankarjevega ZBRANEGA DELA piše njen u-rednik Dušan Moravec. Ko na ie po peti ali šesti popoldanski nedeljski predstavi navdušena nubli-ka iz šentpetrskega predmestia Krpanovo kobilico Luco spremljala med ovacijami do šentpetrske-
ga predmestia in ji obesila velik venec okrog vratu, je Cankar prav tedaj objavil članek KRPANOVA KOBILA in sprožil »ne prav vljudno polemiko z Govekarjem*. V tem članku beremo med drugim:
r-Govekar je bil spravil na oder ime Martina Krpana. Napisal je satiro; ker je nerodno pisati satire o slovenskih stvareh in ljudeh je naperil sulico na ministre cesarja Janeza. Toda Govekar, satira in cesar Janez so postranske reči. potopljene v mogočno senco kobile. Nailepšo dramo bi bil lah-
spretno grmadil silne efekte — v šentpetrskem predmestju bi venčali kobilo. M*,:
Mnogoteri nespametni ljudje o-čitajo Govekarju (tudi jaz sem mu očital), da vedama izrajlia inštinkte šentpetrskega predmestja, slovenski kulturi na kvar in oviro In vodstvu slovenskega gledališča očitajo tisti nespametni ljudje, da ravna brez razuma, brez cilja in smotra in da se lovi za inštikti šentpetrskega predmestja kakor pijanec za klobukom. To so pač nespametni ljudje, ki ne vedo. da je šenpetrsko predmestje zelo veliko, da sega od Drave do Adrije ...»
«... Res je, da igralo v našem gledališču budalosti in da je naš. Bog se usmili, kulturni narod po-kobiljen in pokrjavljen. ampak občinstvo ni zrelo za življenjsko dramo.
Res je, da smel človek odreka našemu narodu kulturo, ampak naš narod ni kulturen, zavrača tuiinsko neaacijo. kritiko življenja. ki je b.la zmerom vsebina in namen umetnosti . .»
«... To se pravi: Jaz. Goiekar, stojim visoko nad svojim narodom ...»
«... Ni treba, da bi on vlekel narod v svoie višave, temveč hudo je treba, da se vzdigne iz svoie lene, gnile, po neizohra-ennsti smrdeče samozadovoi nosti do vi šine svojega naroda.
Tako so se vzdignili Jurčič Kersnik. Trdina. Levstik. Tavčar; in narod, ki ie stal nad niimi. iih je sprejel z obema rokama.»
(Izbral P. G.)
KULTURNO PISMO IZ MARIBORA
V znamenju 150-letnice rojstva Frana Levstika
Predstavitev nove pesniške zbirke Franca Forstneriča Pisateljsko srečanje v Štatenbergu
ko napisal Govekar, brusil naj-	_____ _____________.
finejše besede, krepki'-snov dl cin** "Hafnerjeve, Janeza Švajncerja in
Maribor, kot glavno politično, gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije, je v jesensko kulturno življenje stopilo v znamenju spomina 150-letnice rojstva Frana Levstika. V počastitev pomembnega jubileja se bodo še naprej vrstile prireditve v kulturnih ustanovah, društvih in šolah, mnogi mariborski kulturni delavci pa bodo sodelovali tudi na republiških jubilejnih prireditvah v Ljubljani in v drugih krajih.
V mariborski knjižnici -na Rotovžu so ob 150-letnici rojstva Frana Levstika in 100-letnice smrti Josipa Jurčiča odprli zanimivo razstavo njunih literarnih del. Skrbni organizator prof. Franci Planteu je zbral vse razpoložljive knjige od prvih originalov do najnovejših izdaj in dragoceno zbirko pregledno predstavil v izposojevalnici osrednje knjižnice. Izbor knjig, fotografij in drugih predmetov je pregledno opremljen z letnicami, ki obiskovalcu omogočajo avtentičen vpogled v knjižno bogastvo pomembnih slovenskih piscev.
Zgleden nastop odličnega mariborskega igralca Marjana Bačka s samostojno pripovedjo Levstikovega robatega a dobrodušnega Martina Krpana, je uvedel tudi mariborsko gledališče v sklop prireditev v čast in spomin Frana Levstika. Interpretacija ljudske povesti Martina Krpana v obliki umetniške pripovedi, je bila plastično izoblikovana podoba Krpana in vseh drugih oseb, ki ga obkrožajo. Brez kakršnekoli zunanje o-drske podobe, torej brez kostuma in rekvizitov, je Bačko izoblikoval like Martina Krpana, Cesarja Janeza, cesarico, ministra Gregorja in samega Brdavsa zgolj z modulacijo glasu, pogledi in minimalno gestikulacijo, a izrazno s tako bogato spretnostjo in vživetjem v vsebino, da so raznolike osebe v eni sami osebi zaživele s poino u-metniško prepričljivostjo. Želeti je, da bi Bačkova umetniška pripoved še dolgo razveseljevala mlade, in starejše ljubitelje stare slovenske literature, predvsem pa šolsko mladino, ki jim je bogastvo pripovedi te vedre in hudomušne Levstikove povesti najprej namenjena.
Prikupen in koristen je bil literarni nastop mariborskih pisateljev Nade Gaborovičeve, Geme
Emila Freliha na prvem krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Dobfovee-Dravski dvor. pri Mariboru. V širše zasnovanem programu proslav, je Prosvetno društvo «Matej Bon* priredilo literarni večer v šoli, katerega prizadevni predsednik društva in organizator Niko Pisansky je prisrčno pozdravil pisatelje in zbranim predstavil goste. Ker je proslava izzvenela v spomin 40-letnice osvobodilne fronte, so pisatelji brali namensko prazniku posvečena svoja dela.
V polni bralni dvorani mariborske knjižnice v Rotovžu je bil ob izidu najnovejše pesniške zbirke Ljubstava živahen pogovor z avtorjem pesnikom Francetom Forstneričem. Po simpatični predstavitvi pesnika Forstneriča in njegovih dosedanjih del. je prof. Vogelnik, ki je iznajdljivo vodil večer, stavil nekaj vprašanj pesniku, ki se mu je odzval s pričevanjem o svojem dosedanjem življenju in delu. Dijakinje Pedagoške akademije so z občutenim predvajanjem nekaj pesmi iz njegove najnovejše poezije prijetno poživile večer.
Pesniška zbirka Ljubstava je poimenovana po majhni, skoraj pozabljeni haloški vasi Ljubstava blizu Ptuja. Pesnik Forstnerič je pojasnil simboličen pomen naslova njegove zbirke, s katero se vrača v mladost na domačiji blizu Ljub-stave. Zanimiva je bila tudi avtorjeva razlaga živahnim izpraševalcem, zakaj uvršča zadnjo pesniško zbirko v tako imenovano zvrst »magičnega realizma*. Pri tem je opozoril.na nekatere pčsmi, S katerimi se je približal magičnemu
•BjimiimunuuinimiuiiiiiimiimnuiiiiiimmmnnnnnainimaiHinmniiiiMiiiiiminnrairaiHiumnni
Primorske bibliografskevjesti
PLANINSKI VESTNIK, LXXXI, avgust 1981, St. 8
Matjaž Ambrožič se je januarja tega leta povzpel na Porezen. Tako je nastal zapis Moj zimski vzpon na Porezen (str. 372-373), v katerem se je spomnil tudi padlih borcev. Objavljena je tudi fotografija spomenika.
PAGINE ISTRIANE, 1981, Št. 11
Arheologe in umetnostne zgovinarje bo pritegnil članek Patrizie Piani Un frammento di coperchio di sarcofago di Parenzo (str. 5-10), v katerem analizira ikonografijo sarkofagovega pokrova.
PRAVICE MOJGA TAT AN MOJE MAME
Zvezki Nediža Ouaderni 5, špeter - Trst, 1981
V	knjižici z naslovom Pravice mojega tat an moje mame je zbranih trideset slovenskih, narečnih pravljic Ade Tomasetig, ki jih je napisala v govoru Saržente pri Špetru. Te pravljice je kot otrok poslušala v Tro-garjevi družini. Knjižica obsega 63 strani.
GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA, št. 4, 1980,
april 1981, Ljubljana
Naško Križnar je v prispevku Ali je etnologija v muzeju aplikativna vada? (Diskusijski prispevek) (str. 149) je ponovno razmišljal o vlogi etnologije v muzeju.
ISTRA, št. 1-2, 1981
V	tokratni številki revije so objavljeni prispevki iz znanstvenega simpozija, posvečenega Labinski republiki in proštinskega upora. Omeniti bi kazalo predvsem tiste tekste, ki obravnavajo zgodovino tega področja.
Renato Martinčič in Tullio Vorano sta avtorja razprave Priloži poznavanju štrajkova labinskih rudara (str. 9-33) v kateri analizirata vzroke in posledice delavskih štrajkov. Zanimiv je tudi prispevek Lucijana Mohoroviča Radnička potporno-bolesnička društva na Labinštini u drugoj polo vini XIX. stolječa (str. 34-45), prav tako sta za zgodovinarje zanimiva članka Labinština izmedu dva rata u štampi Davora Mandiča (str. 46-63) in Jakova Jelinčiča Labinština u arhivskoj gradi (str. 64-86).
realizmu nekaterih modernih slovenskih slikarjev.
Pesniška zbirka, ki jo je izdala v prikupni opremi mariborska založba Obzorja, je vzbudila veliko zanimanja v javnosti. Na pogovoru, ki mu je prisostvoval tudi direktor založbe Drago Simončič, je sodeloval tudi urednik založbe Herman Vogel z nekaj konkretnimi pojasnili. Živahen odmev zbirke in pogovor z avtorjem je pričal o priljubljenosti pesniških stvaritev Franceta Forstneriča, ki se, čeprav poredko, vendar odmevno pojavlja s svojo poetiko v slovenskem literarnem prostoru, kar pričajo tudi prevodi pesnitev v druge jezike.
Letošnje pisateljsko srečanje Štatenberg ’8i se je spet odvijalo v starem gradu ŠtatenDerg, kjer se je pred osemnajstimi leti pričela uveljavljati ta pomembna kulturna prireditev. Zadnje srečanje je bilo posvečeno r vseh časih aktualni temi vLiteralora m politika*. Kronist«**; -raj zabeležimo, da je v otvoritvenem referatu Bojana Štiha, ki je svvjc niisii navezal na Cankarjeve, predvsem poudaril pomen umetnosti in položaj ustvarjalcev v družbi delovnega človeka. Predsednik Društva pisateljev Slovenije, pesnik Tone Pavček, je govoril o pomenu slovenske literature, ki nas je kot narod potrjevala in nam vlivala samozavest. Nato je Šimun Jurišič iz Splita orisal pomen dela Josipa Vidmarja za slovensko in jugoslovansko kulturo. Taras Kermauner je razpredal zanimivo tezo o motivih umetnosti, a Tine Hribar je ugotavljal, da antagonizma med politiko in literaturo ni mogoče preseči. Nadalje je Dimitrij Rupel navrgel več vprašarij k obravnavani temi, Niko Grafenauer je govoril o vlogi poezije in njenih težnjah, medtem ko je Jože Volfand razmišljal o družbenih protislovjih in sklenil svojo misel, da se vprašanja literature in umetnosti nasploh v naši družbi ne da reševati zunaj okvirov samoupravljanja. Boris Grabnar je kot zadnji referent govoril o dilemah med literaturo in politiko.
Po teh zanimivih referatih se je razvila žal, bolj skromna razprava, v katero so posegali redki di-skutanti. Osvetlitev problemov o tej aktualni in nikoli dokončno izčrpani temi pa je razpravljanje razkrilo vendarle pomembnost raz'-mišljanj, katerih izsledki bodo predvidoma izšli v posebm brošuri.
EMIL FRELIH
MAKS ZADNIK
Zgodovina avtomobilske organizacije v Sloveniji
V času ko »Primorski dnevnik* v obliki podlistkov objavlja zanimivo gradivo o Brkimh med narodnoosvobodilnim bojem Maksa Zadnika se zdi primerno opozoriti na knjigo istega pisca «Trideset let slovenske avto-moto organizacije*, ki jo je izdala v Ljubljani leta 1979 Avto-moto zveza Slovenije. Zamudo s katero se spominjamo izida te knjige (obsega 216 strani) lahko opravičujemo s tem, da je potreba marljivost nekaterih današnjih primorskih piscev obelodaniti tudi takrat, ko ustvarjajo dela, ki niso ravno tematsko vezana za sicer njihovo običajno publicistično in sicer raziskovalno delo. V dosedanjem delu Maksa Zadnika. ki ga poznamo kot najmarljivejšega glasnika preteklosti in današnje problematike Brkinov, je knjiga o slovenski avto-moto organizaciji, novost in posebnost vendar se enakovredno pridružuje o-stalim doslej objavljenim Zadniko-vim velikim besedilom
Zadnikova knjiga ie pregled delovanja Avto moto zveze Slovenije od leta 1946 (svoj ustanovni občni zbor je sicer imela 5.9.1948), vendar pa je avtor zelo natančno popisal ves proces nastajanja organizacije v času po osvoboditvi. In še več, posegel je s svojim opisom prav v prva avtomobilska in motoristična leta na Slovenskem (Kranjski avtomobilski klub leta 1909 v Ljubljani) in podal kratek oris o avtomobili-i in motoristični organiziranosti na Slovenskem. Poudarek pisanja je seveda na razmerah po letu 1945, ko se je avtomobilizem kot skoraj obvezni spremljevalec človekovega vsakdana ter tudi kot šport, zlasti s povečanjem družbenega in osebnega življenjskega standarda, naglo razmahnil V tri poglavja je pisec pbdelil svojo pripoved o organizaciji po letu 1945. Najprej nam razčlenjuje razmere med loti 1945-1948, ko si avto moto organizacija še vsa v povojih želi pridobiti u-strezno veljavo. Čas med leti 1948 in 1955 označuje pisec kot »kritična leta*, ki jim nato z letom 1956 in poslej sledi «bujni razvoj*. Ves ta razvoj nam pisec slika z različnih zornih kotov in v vsej njegovi vsestranosti, ki služi osnovnim potrebam in zahtevam vsakodnevnega življenja (vzgoja šoferjev, turizem itd.) pa tudi zabavi in rekreaciji. Avto moto zveza je ena bolj redkih slovenskih organizacij, ki je dobila svoj zgodovinski oris za prva tri desetletja svojega delovanja: njen dolgoletni sodelavec Maks Zadnik je uspešno opravil svojo nalogo tudi kot zgodovinar.
NEKAJ SPOMINOV OB DANAŠNJI PROSLAVI
Pred 35 leti so v Trebčah postavili spomenik padlim vaščanom v narodnoosvobodilni borbi
Osvobodilno gibanje v Trebčah je bilo bogato in razvejano - Trebenski spomenik eden prvih na Tržaškem - Zanj so se odločili takoj po vojni
-m* I
Hliit iimi
jp	-z
Tako je bilo pred 35 leti
Kako bodo proslavljali
Svečana proslavitev 35. obletnice postavitve spomenika tridesetim padlim TrebencEm povezana s 4l)-letnico nastanka Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda zoper nacifašističnega okupatorja bo danes, 27. septembra#nedvomno pomenila zamejskim Slovencem priložnost, da še podkrepijo lastno voljo po utrjevanju demokratičnih načel, ki so izšla iz krvavega boja za svobodo in narodno suverenost. O tem najbolje priča slavnostni program, ki so ga za to priložnost pripravili požrtvovalni trebenski domačini.
Pučastitev krajevnih žrtev se .je pričela že sinoči, osrednja svečanost pa bo danes, z začetkom ob 10. uri, pred spomenikom padlim, ob katerem se bo postrojila častna straža (mladinec in bivši partizan). Najprej bosta spregovorila Mario Kralj in poslanec Mario Lizzero, zatem bodo z deklamacijami nastopili otroci osnovne šole «Pinko Tomažič*, nato pa še pevski zbor Primorec*, ki bo ped vodstvom Vilme Padovan zapel Kajuhovo Pozdravljena domovina in žalostinko Žrtvam. Dopoldanski spored se bo zaključil z nastopom domače godbe na pihala »Viktor Parma*, ki bo izvajala razne koračnice in partizanske motive.
Glavna točka popoldanskega sporeda bo celovečerni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki.se bo pred občinstvom razvrstil ob 18. uri. Pred tem bo navzoče kratkočasila omenjena domača godba na pihala,' a po koncertu partizanskega zbora bo prisotne zabafcil ansambel Lojzete Furlana.
Današnja prireditev pa se ne bo iztekla zgolj v kulturnem .sniiflu: ob 14.30 bo na primer nogometna tekma med enajstericama trebenskega Primorca in pa Uniona, poleg tega bo v Ljudskem domu dokumentarna razstav a o narodnoosvobodilnem boju, ki so jo pripravili sami vaščani z nabranjem dragocenih listin in posnetkov. Nazadnje treba omeniti še trebenske ženske, ki so se domenile, da lastnoročno poskrbijo za potešenje dobrega teka: v načrtu imajo prav okusen golaž, morda pa tudi omlete in še marsikatero dobroto. Upati je seveda le, da bi vreme bilo ugodno: prireditveni prostori so pač na odprtem, a bogati spored bi bilo sila težko utesniti pod streho.
(VB)
Pred 35 leti se je na trgu v Trebčah zbrala velika množica ljudi, ki so prišli iz vseh kraških vasi in od drugod, da bi prisostvovali slovesnemu odkritju spomenika padlim borcem. Spomenik je bil med prvimi na Tržaškem. Na predvečer dogodka so vaščani razsvetlili z baklami vas, vzdušje je bilo praznično, v srcih ljudi je še odmeval radostni klic zmage nad na-cifašisti. Ob spomeniku so plapolale jugoslovanske oziroma slovenske zastave z rdečo zvezdo boja in svobode. Prav tako živ pa je bil spomin na padle.
Da bi bolje razumeli tisti dan, smo šli v Trebče in se pogovorili z nekaterimi bivšimi borci in s člani odbora za postavitev spomenika. Pogovor nas je popeljal v tiste dni polne upanja in sanj, ki se, kot se s sanjami večkrat zgodi, niso potem povsem in vedno uresničile.
Najprej smo obiskali družino Malalan (pri Števelinovih). Družina je živ dokaz predanosti boju proti fašizmu; da ne bi zašli v retoriko, naj navedemo le te podatke: oče Ivan Malalan -Miče je bil v antifašističnih vrstah že pred vojno in v prvem odboru OF v Trebčah, sinova Lucijan in Livio sta bila najmlajša partizana, tretji brat Romano je padel v partizanih, ko mu je bilo komaj 19 let.
Med pogovorom se je zbrala skoraj vsa družina, za mizo so sedeli
Avtoagencija CL AUDIO
TRST — Ul. Geppa 8 — Tel. 62640
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK V TRSTU
120 LS
Ključi v rokah 4.800.000 lir
105 L
Ključi v rokah 4.350.000 lir TAKOJ NA RAZPOLAGO
ŠHBOR (^)
MOTOR JAWA 350
Ključi v rokah 1.400.000 lir
TAKOJ NA RAZPOLAGO
SERVIS IN NADOMESTNI DELI
Lucijan, Livio, oče Ivan in Lucija-nova žena Anica. Vprašali smo, kako je bilo s postavitvijo spomenika. Lucijan je najprej pripomnil, da je potrebno spregovoriti o nastanku in delu OF v Trebčah. Iz knjižne police je vzel tudi nekaj knjig, ki govorijo o tem. Sam je naštel imena, povezave, delovanje in dejal: »V Trebčah je poziv OF naletel že 1941. leta na ugodna tla, saj je v vasi delovala protifašistična organizacija; za to je imel velike zasluge Zorko Kralj. Splet dogodkov, imen, povezav v okviru OF v Trebčah je zapleten in bogat ter bi potrebovali širši in sistematičen zgodovinski pregled. Zato se bomo omejili na imena prvega odbora OF v Trebčah, ki so ga leta 1941 sestavljali Ivan Malalan - Miče, Jože Možina, Avguštin Grgič, Kristina Malalan in Herman Milkovič. Po pozivu OF iz Ljubljane je prišel v Trebče poznejši heroj Anton šibelja - Stjenka, vzpostavila se je tako tudi veza z odborom OF v Trstu. Februarja 1942 je Stjenka poklical Alojza Bandlja in Albina Šibeljo, naj se obrneta na Hermana Malalana, da bi vzpostavili trdno vez med odbori OF, vez, ki se je potem razširila še na Opčine, Orlek. Bazovico, Kozino, Dolino in seveda na Trst.
Razpletla se je tako mreža OF, ki je vršila razne dejavnosti, kot so bile »rdeča pomoč*, zbiranje zdravil in živil, zbiranje orožja, propagandne akcije itd. To pa je pomenilo trdno osnovo za aktivno vključitev Trebencev v partizansko vojsko. Tudi tu so najbolj zgovorne številke: 30 ljudi je padlo v borbi, pet je bilo pogrešanih: številke morda niso povsem točne, oravijo, da je vas izgubila kar 40 ljudi. Veliko jih je šlo tudi v kon-finacijo in taborišča. V borbi so padli tudi nekateri voditelji, kot sta bila Zorko Kralj in Herman Malalan, komandant bataljona Kosovelove brigade in član prvega odbora OF v Trebčah. Lucijan Malalan je pri tem orisu poudaril, da so vse to gibanje ustvarjali in vodili preprosti ljudje, ki jih je gnala trda volja, da se uprejo fašizmu in da si z orožjem v roki izborijo narodno in socialno svobodo.
Iz vsega povedanega ni torej čudno, da so prav Trebenci postavili enega izmed prvih spomenikov žrtvam fašizma in padlim v OF na Tržaškem.
Za spomenik so se v bistvu odločili takoj po vojni. Ivan Malalan - Miče, ki je bil takrat zadolžen za tehnično izpeljavo, nam je pripovedoval, da s prošnjo in dovoljenjem za postavitev spomenika ni bilo težav. Takratni tržaški župan Ercole Miani je dal takoj dovolje-
nje. Med vaščani so sprožili akcijo za najboljšo zamisel, danes bi temu rekli natečaj, čeprav beseda verjetno ne odgovarja tedanjemu vzdušju. Za najboljši predlog so nato ocenili osnutek Josipa Živca. Ivan Malalan je tu povedal: »Odločili smo se za kamen, ki naj simbolizira Kras, kamen naj bi slonel na peterokraki zvezdi, slikar Spacal je zamisel dopolnil s stebrički in verigo, ki naj bi obkrožila zvezdo, kot simbol povezave in boja narodov z vseh petih kontinentov proti fašizmu in nacizmu. Seveda je bila izdelava spomenika zapletena. Tri mesece smo na primer iskali ustrezen kraški kamen, dobili smo ga v okolici Padrič. Spomenik so potem izdelali sami domačini, pomagal nam je še kamnosek iz Gropade.*
Ko je bil spomenik pripravljen, je bilo kmalu vse nared za slovesno odkritje. Pri sestavljanju programa in celotne akcije je imela veliko zaslug učiteljica Slavica Maver, ki je bila predsednica odbora za postavitev spomenika. V nedeljo. 29. septembra, so prišli na trebenski trg številni ljudje, prišli so partizani, garibaldinci, prišlo je veliko mladine. Ko je partizan odvil s spomenika zastavo, je domača godba zaigrala žalostinko, pevski zbor pa je zapel »Žrtvam* in »Hej Slovani*. Sledilo je tudi nekaj recitacij osnovnošolskih o-trok. Glavni govornik je bil domačin Mario Kralj. V Ljudskem domu v Trebčah nam je povedal: »Govoril sem prosto, besed ni bilo treba zapisati, ker so kar same privrele iz ust. Bili smo navdušeni, verovali smo v prihodnost, stavkov in misli tudi ni bilo treba previdno tehtati, saj so bile jasne in odkrite, kot je bilo jasno in odkrito vzdušje, ki smo ga tisti dan doživljali. Morda je bilo v mojem govoru marsikaj, kar se potem ni uresničilo, ostajajo pa temeljni i-deali in izročilo, ki bo označevalo tudi 35. obletnico postavitve spomenika našim padlim borcem za svobodo.* Mario Kralj bo osrednji govornik tudi na današnji proslavi v Trebčah.
Ob zaključku pričujočega članka naj še napišemo, da niso mogli zbrati vseh pričevanj, obiskati vseh ljudi in zapisati vseh imen, njihovo delo ostane kljub temu izjemno dragoceno in veljavno. Ostaja seveda tudi naš dolg, da še kaj več in poglobljenega napišemo o delovanju OF v Trebčah.
(am)
fjiochi
yport
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS SESUAN (Center)
m h co

KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI

L .KCT3		4 f
\\-		"n	p	'Vt
/		
I-	i "	
rTf		M1, k
VL	Vr^	
		
				|	L • i 'vi L t!'. iLf? j"W'. H\. '.'L i V".
# -		• '7; o/	Ni i/ ri l A c y	it i) i‘i 7	7/r/*f	&161? fir i ' 7 i I J .. !; la,l
Oprema stanovanja je stvar okusa.
Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami •n široko izbiro pohištva.
■
EDI MOMI
TRST
Ul. Baiamontl 3 Ul. Di Vittorio 12
telefon: 820766 telefon: 813301
^ ^ostopnik
sedežne garniture
bdsnell,
&
TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d’Alviano s Q
testenine iz ostre	|9 pšenične moke konf. 500 g	ur Q
olupljeni paradižniki sud	pločevinka 800 gr.	lir
olivno olje	01 steklenica 1 1	lir VvJL ' • ' •'		———		—i—
sončnično olje	J^bA^b pločevinka 1 1	lir	^
izsušen sir	HRAb) grana 10 dkg	,ir C
rastlinska margarina	«1 regina	200 gr.	Ur ^AlJ

tun rio mare	1 AAA v olivnem olju 170 g	lir JLvVSf
10 kock za juho Iiebig	AQA poseben okus	lir
6 w	mh vsaka 50/55 g	lir	iB
mleta kava vip	AA D v vrečki 200 g	lir	^
nutella v bavarskem	1 A Bin Vrčku	268 g	lir X iB 9 U
gran pavesi	d/H-lHi veliki format slani in neslani 430 g lir
vino barbera polotto steklenica 21	lir	f |J|f %^st.
« polnomastno mleko	E E A dolgotrajno 1000 g	lir
bio presto za pralni	ftA Stroj - veliki format 4800 g	lir f Q
pralni prašek	1 Tj A A soflan E3 420 g	Ur JLJLB V
Ročno okrašena keramika,
Izredna izbira na 4.000 kvadratnih metrih s parkirnim prostorom
v Ul. Fianona 13
Blago na zalogi.
Tlaki, keramične obloge.
Toda tudi dodatni deli in pohištvo zj kopalnice v naimodernejših predlogih. In cene?
Zmerne. Zares prijateljske.
UGUSSI
' astnik BULLO GIANPAOLO
DA
PRIHRANITE
pohištvo
paolo
DOLINA
Telefon:
820862
00%
DOM JO 137 TRST
ceramicke d a m us Carsa
dl A. FLORAMO
VELIKA
IZBIRA
NAČRTOVANJE VSAKOVRSTNIH OGREVALNIH INSTALACIJ IN HIŠNE OPREME NA SPLOŠNO
1
PLASTIČNIH PODOV - ZIDNIH IN PODNIH PLOSCiC - PLASTIČNIH IN PAPIRNATIH TAPET. MOOUETTE VSAKOVRSTNE OPREME ZA KOPALNICE RADIATORJEV - OGLEDAL -PECI NA PLIN IN PLINSKO OLJE IN GORILCEV - KAMINOV - BOJLERJEV.
TRGOVINA IN RAZSTAVA
UL. NAZIONALE 71 - TEL. 212-000 - OPČINE (TRST)
■ __________________________________________
TRST - UL. ROSSETTI 4 (vogal Ul. Giotto)
Tel. 795783
Pohištvo iz ločja —
jesenovine — orehovine — ogledala — knjižne omare — igrače ...
VEDNO NAINOVEJŠE
IN PO UGODNIH CENAH
NOVO ZA TRST
* MODULARNO POHIŠTVO
■	BREZOV LES
■	PRIMERNO ZA VSE PROSTORE
Ekskluzivni zastopnik za Trst:
U.......	^
Jiom
UL. S. CILINO 38
bolj ljubite svoj dom, bolj smo Vam potrebni
ZAVESE PREPROGE PRESITE ODEJE PREGRINJALA MOOUETTES
HABITAT opremi Vaš dom
V.le Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma) - TRŽIČ - Tel. 40148

m
«*’
. ...
jmL a
J|^

;
C
masam
Mmgmmm
■ -*■ '*v '

Usnje v vašem stanovanju
Potek in izdelava kože v usnje
Zelo važen element v opremljanju stanovanj in hiš so materiali, ki jih pri tem uporabljamo. Dandanes je izbira zelo široka, saj je moderna tehnika iznašla celo vrsto novih materialov, ki počasi celo izpodrinjajo tradicionalni les, volno, usnje itd., ki so jih že uporabljali naši pradedje. Izbira je odvisna od niza elementov kot so
*	*.t‘r -4 L.« .
okus, ambient, «žep», itd. Pa vendar misfimo, da so našim okusom še najbližji tradicionalni materiali, ki nam dajejo poleg lepote še posebne občutke domačnosti in topline.
Tokrat se bomo pomudili pri usnju.
KAKO NASTANE USNJE
Zato, da iz surove kože dobimo ustrojeno usnje, torej primerno za uporabo, je potrebnih nekaj postopkov: najprej moramo kožo dodobra očistiti in odstraniti vse 0-
stanke, nato pa jo razdelimo v dve plasti. Zgornjo plast imenujemo «cvet», spodnjo pa «krasta». Naslednji postopek je strojitev, ki jo izvajamo z različnimi snovmi, z ozirom na to, kakšno vrsto usnja želimo. Lahko uporabimo mineralne, rastlinske ali različne organske snovi. Tretji postopek je maščenje in barvanje usnja, kjer spet uporabljamo različna barvila z ozirom na tip ustroja. Usnje lahko obarvamo skozi vso njegovo plast, ali pa samo po površini. Če ga pobarvamo v celoti, si zagotovimo večjo obstojnost barve in manjšo občutljivost za svetlobo. Z mastnim premazom pa lahko vplivamo na večjo ali manjšo mehkobo usnja.
Tipi usnja
površin: usnje bo v krajšem ali daljšem časovnem obdobju prav gotovo zbledelo, kljub temu, da je bilo obarvano z najboljšimi barvili. Prevelika toplota usnje tudi izsuši. Pralno usnje lahko vzdržujemo z uporabo vode in čistilnih sredstev, namenjenih prav temu materialu. Usnje, ki ga ne smemo prati, čistimo z bencinom, terpentinom, limoninim sokom ali glicerinom.
Za lakirano usnje je dovolj malo olivnega olja, s katerim ga namažemo, nato pa ga osvetlimo z volneno krpo.
Semiš usnje čistimo s posebnimi ščetkami, ki jih najdemo v dobro založenih drogerijah. Zapomnimo pa si, da so usnjeni naslanjači, bodisi iz nape ali semiša, zelo občutljivi.
\rr»*» re*TnjB/
HlVii
—	čisto anilinsko usnje
1 'TvVf A
-iia.- napa
—	postarano usnje
—	semiš usnje
Vzdrževanje
Narava zagotovi kožo, človek njeno predelavo, nihče pa nam, kljub najboljšim lastnostim, ne more zagotoviti njegove trajnosti, če usnju ne posvetimo pravilne nege. Usnjenih naslanjačev zato ne kaže postavljati v bližino močnih viiov toplote ali velikih steklenih

OGLASNI
ODDELEK
RAD BI POLAGAL...
ZIDNE TAPETE PLUTOVINO MOOUETTE ZIDNE TKANINE
KAR NA DELO!
Največja izbira
in najbolj zanimive cene pri:
BMOOOHMNO
artedilcolor
OKVIRI - ARTIKLI ZA SLIKARJE IN KIPARJE
Ul. S. Giacomo in Monte 24 - Trst - Tel. 775770
RAZNOVRSTNA
DARILA
GOSPODINJSKI
PREDMETI
SEZNAMI POROČNIH DARIL
Kristal Sirca
NASPROTI NOGOMETNEGA STADIONA STRADA VECCHIA DELLTSTRIA 2
Urad je vaš drugi dom • Opremite ga udobno in praktično
4 PISALNI STROJI
4 RAČUNALNIKI
4 PISALNE MIZE
4 OMARE 4 STOLI
4 KLASIFIKATORJI
ROSIZH BRUNO - Ul. Palestrina 5 - Tel. 768 059
„nKI#	V .	' ■	:-1
V *<?*0 A	'L
‘ \V _ i^SSi
mmm
Trst- Sy. Jakob Ul dell lstria 18 tel.790 381
- OSjee
na ročno izdelanih ploščicah ,
NOVI CENTER KUHINJE
5*
POHIŠTVO

KUHINJE
IZ SESTAVNIH ELEMENTOV IN PO MERI.
1AA
ULICA' GIULIA 8 — TELEFON 569-425 — TRST
Zavese iz rogože navite ali rolete za verande, kuhinje in otroške sobe - vseh mer
yr—> .	.	Drevored D’Annunzio 4
Trst _ Te! 775379


PER LA ČASA
ZAVESE
HARMONIČNA
VRATA
Sincovich Giordano
Drevored D’ ANNUNZIO 26 • TRST - Tel. 741 566
B AROIIATI
C. BARNOBI
zavese - mantovane lesene obloge
IZLOŽBA:
UL. CRISPI 4 • TEL. 750983
DELAVNICA:
UL. VERGERIO 9/1 TEL. 768633
Ekskluzivni zastopnik
AGRARIA OPICINA
Dl G. ZANIER
■ SODI
O MOTORNE ŽAGE ■ OKOPALNIKI
■ STROJI ZA KLETARSTVO
Nadomestni deli za kmetijske stroje TRST-OPČINE - UL. NAZIONALE 48
ZASTEKLITVE DollUcl
— PREMIČNA IN KLASIČNA VRATA — VERANDE — OKNA
— BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST — DOLINA 271 Telefon 228-769
aana grgič
Poverjeni predstavnik in
mehanična delavnica P A D R I Č E — TRST — 226161
+ KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA + CESTNA POMOČ
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
CELESTINO
DANIELI
•	GRADBENI MATERIAL
•	VODOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL
•	KLASIČNE IN MEŠALNE ARMATURE
•	ODTOČNE CEVI PVC
•	MANSARDNA OKNA
•	PODSTREŠNE ZLOŽLJIVE STOPNICE
•	ODPRTA OGNJIŠČA
•	KAMINI Z IZKORISTKOM TOPLEGA ZRAKA IN VODE
•	OPEČNI IN SAMOTNI MATERIAL
•	SAMOI NI DIMNIKI VVIERER
•	ZVOČNI IN TOPLOTNI IZOLACIJSKI MATERIALI
•	SREDSTVA PROTI VLAGI IN SNOVI ZA
VODNO IZOLACIJO
•	OKRASNE PLOŠČE IZ STIROPORA
•	FASADNI MATERIALI
34016 OPČINE (TRST)
Narodna ulica 77 — Tel. (040) 211034
-GOL F
... toliko različic, da za druge ni prostora
1100 C, GL, FORMULA «E»: 1093 kub cm, 140 kmh 1300 GLS: 1272 kub cm. 150 kmh 1600 GTI: 1588 kub cm, 5 prestav, neposredni vbrizg goriva, 183 kmh
1600 Diesel C, GL, Kombi: 1588 kub cm, 143 kmh 1100, 1500, 1600 GLI v različici «CABRIOLET»
( COKTKO L* ) jcOftftOSKHC
.za poskusno voznio vam je na razpolago pri
ZASTOPNIK	•'■X*'*0
dinGOOnti
©
Ul. Coroneo 33 • Tel. 762-311 • TRST
NADOMESTNI DELI — SERVIS

ČEVLJI ZA VSAK OKUS
LA SCARPOTECA
TRST • Ul. Battisti 23 Tel. 723206
GORICA
Ul. Arcivescovado 8 Tel. 32089
Sproščeno v svet
Angleščine se naučiš v Ulici Torrebianca 25
TRST - Telef. (040) 69453
1HE BRITISH SCHOOL to
jsb; ' • ■	* V' /’ “T ]
Pri bloku pri FERNETIČIH
je na novo odprl
Cosloric
Carlo
nudi po ugodnih cenah:
+ vse vrste gradbenega materiala + železa in barve za pleskanje + ploščice
+ material za izolacijo + vodne cevi — navadne in pocinkane
GRADBENI
MATERIAL
IN
SANITARIJE
TRST
UL. S. CILINO 38 TEL. 54021
ZERIAL
SANITARIJE
PLOSCICE
IZOLACIJSKI MATERIAL KAMINI
PLASTIČNI MATERIAL
UNIVERSALMACCHINE
■	TRAKTORJI SAME
■	TRAKTORJI GOLDONI
■	POLJEDELSKI STROJI
■	DROBNA ORODJA
TRST - DOLINA 195 - Tel. 040-228190
Nedelja, 27. septembra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Ponedeljek, 28. septembra 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
10.15	Koncert godbe na pihala karabinjerjev
11.00	Maša
11.55 Rubrika verskih aktualnosti
12.15	Zelena črta
13.00	DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje . . .
14.20	športne vesti
14.50	Enola Gay 15.45 športne vesti
16.20	Mash - TV film
16.50	športne vesti
17.30	Fantastico bis, nagradna od daja
18.00	Italijansko nogometno prvenstvo
18.30	90. minuta Vremenska slika
20.00	DNEVNIK .
20.40 Eneida, 2. epizoda
21.35	športna nedelja
22.35	Koncert Leiia Luttazzija Ob koncu DNEVNIK in Vre menska slika
Grugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.20	Stari Neapelj v Operi pupov
11.00	V evroviziji Proglasitev zmagovalcev XXX. nagrade Italija 1981
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Zaklad Ugonottov, po romanu G. Sanda
15.00	DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi
Catania: Telovadba Meran: Konjske dirke Milan: Motonavtika
18.00	Amerika na biciklu: Sestanek - TV film
18.50	DNEVNIK 2 - Gol Flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
Vremenske napovedi
19.50	DNEVNIK 2 - Poročila
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint Avtomobilizem: VN Kanade
20.40 Prižgimo svetilko, glasbena komedija
22.00	Nagrada David di Donatello Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti vmes avtomobilizem: VN Kanade
Tretji kanai
14.00	Neposredni športni prenosi Rcggio Emilia: Tenis Montesilvano: Kotalkanje
16.50 Družina leta. oddajo vodi Silvio Gigli
18.30	Glasbena oddaja Sandra Giaccobbeja
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželni šport
19.35	Rock ženska: Gianna Nan-nini
20.40	Šport tri
21.40	Rimini - Plaža
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Nogometno prvenstvo <A» lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.25	Poročila
9.30	živ-žav, otroška matineja
10.30	Ljubezen po kmečko, nadalj.
11.15	TV kažipot
11.35	Ljubljanski oktet poje stare vojaške pesmi
12.00	Narodna glasba Skopja
12.30	Kmetijska oddaja
13.30	Poročila
15.30	Žetev. dok. oddaja 15.55 Sabina Wulf, film
17.25	Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete
18.00	Športna poročila
18.10	Sestanek v nebotičniku
19.10	Risanka
19.22 TV in radio nocoj
19.24	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK in Vreme
20.00	Baza na Donavi, nadaljevanka
21.10	Levstikov tabor v Retjah, reportaža
21.40 V znamenju
22.00	športni pregled
Koper
15.00	Narodna glasba: Poje Slovenski oktet
15.30	Serijski film Mileševa, dok.
17.00	Ponovitev filma
18.30	Prisluhnimo tišini - Oddaja za slušno prizadete
19.00	Risanke
iq is SHnišFp
19210 Moj prijatelj delfin, film
21.00	Serijski film iz serije Velika dolina
Glasba brez meja: V spomin Nata Kinga Cola
Zagreb
12.30	Kmetijska oddaja
14.30	Kritična točka
15.00	Mladinski film
17.25	Stranpot, film
20.00	Baza na Donavi 21.10 S kamero po svetu
12.30	Obletnice, šolska oddaja
13.00	Problemi gcspcda Rossija
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London:
Dogodivščine na velikem Sgveru
14 30 Posebna oddaja iz parlamenta
15.00	Šolska oddaja:
Arheologija
15210 Kapetan Futuro, risanka
16.00	Josephine Beauharnais,
I. nadaljevanje
16.30	Moj brat policist - I. epi
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Furia - Iskanje vode -TV film
17.30	Sanje gospoda Rossija
17.50	Trije vnuki in majordom -TV film
13.20 Osmi dan
18.50	Hagen: Slamnati mož - TV film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40 Holandske cokle, film. Igrajo:	Shirley Temple, Jean
Hersbolt, Artur Treacher, sledi komični film s Stanom Laurelom in Oliverom Har-dyjem
22.25	Filmske novosti
22.30	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK
Drugi Kanai
12.30	Dnevnik 2 - Odprti prostor
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	We speak english, šolska oddaja
14.00	Popoldan
- Frate indovino - Mnenje
14.10 Veliki kamaleoni
15.25	Šola. ki se spreminja Program za mladino Acjuaman in Superman, risani filmi
Misli na neko številko
16.55 Starsky in Hutch:
Sneg v avgustu - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash Dnevnik 2 - šport
18.05	Kdo se boji opere?
18.30	Programi pristopanja
18.50 Korenine, Nove generacije, 13 nadaljevanje
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Kronika
21.40	Sindikalna tribuna
22.15 A tutto gag, komično-glas-bena oddaja
23.10	Judovsko življenje in kultura
DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretn Karmi
14.00	Italijansko prvenstvo v te nisu
15.10	Delta: Konferenca o astrofiziki
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	DNEVNIK 3
19.30 Ponedeljkov deželni šport
20.05	Vzgoja in dežele 20.40 Apulija, 1. del. - dok.
21.35	DNEVNIK 3
22.10	Oddaja o nogometu ter ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45, 10.00, 15.30 TV v šoli
17.15	Poročila
17.20	V gosteh pri zboru Sunco-kriii
17.50 Puščavski otoki, kratki film
18.05	Jedrska revolucija: Atom pred vojno
18.35	Obzornik
18.45	Mladinska oddaja
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	A. Slodnjak: Zorenje in boji mladega Levstika
21.20	Kulturne diagonale
22.00	V znamenju Koper
13.30	Odprta meja
15.30	Odprta meja (ponovitev)
16.00	Serijski film
17.00	Rezervirano za najmlajše Avanti, avanti!, tečaj italijanščine
Nevrovegetativni sistem, dok. oddaja
18.00	Ponovitev filma
19.30	Kinonotes
20.15	Stičišče - .Dve minuti
20.30	Pošast na naslovno stran, film
22.00	Dnevnik danes 22.10 Brez izhoda, film
Zaqret>
17.45	Pot okoli sveta
18.00	Miti in legende
18.25	Kronika občine Sisak
18.45	Mladinska oddaja
30.00	S. Milanovič: Skupaj, * drama
21.20 Glasbeni trenutek
21.25	Ali se med seboj dovolj poznamo
TRST A
8.00, 13.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša;
9.45	Praznična matineja: Poslušali boste (ponovitev). Sporedi narodnozabavne glasbe; 11.00 Mladinski oder: «Mali dudar*; 11.30 Nabožna glasba; 12.30 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Klasično, a ne preresno; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Nedeljski radijski zbornik: šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. Izbori iz tedenskih cddai in iz arhiva.
KOPER
(Slovenski program)
7.30. 8.30. 13.30 Poročila; 7.00 Vese'o v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.40 Kincspored;
8.00	Kmetijski nasveti; 8.03 Spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja;
13.00	Najava sporeda - Sosednji kraji in ljudje; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah;
15.00	Radio Koper na obisku: 15.15 Poje Vladimir Samec; 15.30 Programi tedna; 15.40 Zabavna glasba: 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	15 min. s skupino Džeibi;
17.00	Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 10.30, 12.30. 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.20 Horoskop; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.32 Odmor in horoskop;
10.45	Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valček; 11.30 Kirn;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na ijih; 14.30 Marlboro; 15.15 Oddaja o Furlaniji; 15.30 Jugoslovanski motivi; 16.00 Najpopularnejše popevke tedna; 16.30 Crash; 17.00 Lestvica LP; 17.45 Glasbeni slovar; 18.40 Športna nedelja; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.12, 13.00, 17.02, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.15' Zamišljene kokoši; 11.00 S teboj rm'plazi; 11.45 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30,
14.30,	17.07 Bel papir; 15.50 Vse o nogometu minuto za minuto; Vse o košarki; 19.25 Jaz. Charles Bukovvski, povest; 20.00 Morski ropar, opera v dveh dejanjih; 22.35 C. Simon, L. Hamptom. L. Battisti; 23.03 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 7.55 Jutro je zlata vredno; 8.15 Danes je nedelja; 8.43 Popevke Beniamina Giglija; 9.05 Kronike siromašnih ljubimcev,
6.	nadalj.: 9.35 «11 baraccone*;
11.00	Ita’i.ianska glasbena komedija; 12.15 Tisoč popevk; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 14.00 Deželni programi; 14.30, 15.50, 17.45, 18.32 V nedeljo skupaj; 15.00, 17.00 Športna nedelia: 19.50 Zaupni predlogi; 20.50 Mladi igralci; 21.40 Napravimo korak nazaj; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00. 12.C0, 13.00. 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 Poročila;
7.	C0 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo. tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 še pomnite, tovariši.. .; 10.05 Nedeljska matineja: 11.00 Glasba po željah: 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna: 14 25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15 30 Nedeljska recor-taža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne melodije: 17.50 Zabavna radi iška igra; 18.24 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice.
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro!; 810 Radijski mozaik: -Danes bomo govorili o. . . - Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: - Zdravilna zelišča -Kulturne aktualnosti doma in po svetu - Intervju; 13.20 Poštni predal: - Letošnja revija '■Primorska poje»: 14.10 Popoldanski program: - Ray Charles v živo;
14.30	Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali: 15.30 Roman v nadaljevanjih; «Veleumni plemič Don Kihot iz Manče*; 16.00 Z besedo in glasbo po svetu; 17.10 Razširjeni obzornik: - Za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Odnos današnjega sveta do naravnega okolja; i8.15 Priljubljeni motivi,
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7 25. 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospo-red; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogi d-kov; 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.C0 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 10.00 Pogovor o jeziku; 10.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vas telefonski klic; 16 30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11 30, 12.30, 14.30, 15 30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za do-
bro jutro; 6.15 Koledarček; 7.20 Horoskop; 8.32 Jugoslovanski motivi; 9 00 Štirje koraki: 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .;	10.10 življenje v šoli;
10.45 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32
Graffiti; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 življenje v šoli; 18.20 Glasbeni odmor; 15.45 Edig Galletti; 16.00 Oddaja o športu; 16.10 Dalmacija in njene popevke; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .’; 17.00 Free shovv; 17.32 LP klub; 18.00 Lepo petje; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.03
Almanah; 6.08, 7.40, 8.30 Glasbena kombinacija; 7.30 Pogovorimo se; 9.02 in 10.03 Radio anche noi; 11.10 Dan za dnem; 11.35 Mozart, radijska priredba; 12.03 Ljubezen pomeni. . .;	13.25 Kočija; 13.35
Master; 14.26 Ugibanja; 15.03 Errepiuno, popoldanski spored;
10.0	«Il Paginone*; 17.30 Mali koncert; 18.05 Rockland; 18.35 Glasba za vse; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Odprti oder; 21.03 Mala kronika; 21.30 Športno življenje.
LJUBLJANA
6.00.	8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja: 8.40 Izmerite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki;
10.05	Rezervirano za. . .;	11.35
Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Glasba po žcFah; 15 00 Dogodki in odmevi; 15 30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes. radio jutri ; 16.00 Vrtiljak:
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci,
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 29. septembra LJUBLJANA
8.55. 10.00 in 15.30 TV v šoli;
17.00	Poročila; 17.05 Beli delfin, risana serija; 17.20 Ko utihne šolski zvonec; 17.50 Bartok: Leseni princ, balet; 18.30 Obzornik; 18.40 Oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme; 20.00 Odprto za u-stvarjalnost; 20.55 Ta vražji človek. nadaljevanka; 21.55 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Narodna glasba; 16.30 Kinonotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše: «Corolla in sol», festival otroških pesmi, serijski film; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Horizonti;
20.00	Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Bančni rop z ladjo, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Serijski film; 23.10 Vrnitev odpisanih, nadaljevanka. Dnevnik danes.
SREDA, 30. septembra LJUBLJANA
9.00, 10.00 TV v šoli; 17.15 Poročila: 17.20 Cirkus; 17.45 Romantika proti klasicizmu, dok. serija;
18.15	Okrogli svet’ 18.25 Obzornik; 18.40 Zapisi za mlade: Viktor Mihelčič; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Krajšanje; 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov: 21.45 Miniature: Pohorski steklar; 22.05 V znamenju.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja: 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za najmlajše: Plitvice, dok.. Risane zgodbe; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Telestart, glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti; 20.30 Vzdrže-vanec, film: 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Nogomet - Evropski pokali, Dnevnik danes.
ČETRTEK. 1. oktobra LJUBLJANA
8.55. 10.00, 15.30 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Divja leta, nadaljevanka; 18.00 Nova obzorja; Novosadska, dok.; 18.30 Ob zornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme: 20.00 Glasbeni četrtek;
22.15	V znamenju.
KOPER
13.3' in 1510 Odprta meja; 16.00
Plitvice, dok.; 16.30 Risane zgodbe; 17.00 Rezervirano za najnilaj-še: Nevrovegetativni sistem, dok.. Človekovo telo. Serijski film;
18.00	Ponovitev filma; 19.30 Eviu-gol; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče -Dve minuti; 20.30 Dolina nasilja, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Kdo pozna umetnost?; Dnevnik danes.
PETEK, 2. oktobra LJUBLJANA
8.50, 10.00, 15.30 v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Čebelko lilaček, risana serija; 17.40 Domači ansambli: Na sprehodu s Stanko Kovačič; 18.10 Obzornik; 18.20 Jezik v javni rabi; 18.30 Sodobna medicina: V Valdoltri; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik in Vreme; 20.00 C. Richter: Prebujajoča se dežela, nadaljevanka; 21.45 V znamenju;
22.00	Nočni kino; llarold in Mau-de. film.
KOPER
13.30 in 15.30 Odprta meja; 16.00 Serijski film; 17.00 Rezervirano za najmlaj.še:	Avanti, avanti!,
tečaj italijanščine, «Corolla in sol*, festival otroških pesmi; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče - Dve minuti: 20.30 Skrivnost
na soseda, film; 22.25 Dnevnik da nes; 22.35 Serijski film; 23.30 Ba letni večer, Dnevnik danes. ■
SOBOTA, 3. oktobra LJUBI -V NA
8.00 Poročila; 8.05 V gosteh pri zboru Suneokrili; 8.35 Beli delfin, risana serija; 8.50 Divja leta, na dalj.: 9.15 Ko utihne šolski zvonec; 9.45 čas, ki živi: Prva je gorela Rašica:	10.15 Čustvene
motnje in njihove posledice; 10.40 Po sledeh napredka; 11.10 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, nadalj.; 12.00 Poročila; 14.55 Nogomet: jugoslovansko prvenstvo; 17.Poročila: 17.50 Potovanje Charlesa Danvina, 1. del; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.20 TV in radio nocoj; 19.24 Zrno do zrna: 19.30 Dnevnik in Vrome; 20.00 Trojni križ, film; 22.15 Modni utrinki; 22.20 Prva sobota, zabavno - glasbena odda.ia; 23.05 TV kažipot; 23.25 Poročila.
KOPER
16.15 Nogomet: 17.45 Ponovitev filma; 19.45 Rezervirano za najmlajše; 20.15 Stičišče Dve minuti; 20.30 «La spia dai due volti*, film; 2200 Dnevnik danes; 22.10 Koliko krat ... tisto ndč, film; Dnevnik danes.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Tržačani juriša j o na drugi par točk
Igrali bodo v Parmi - V A ligi Udinese doma proti Avellinu
Danes bo na sporedu 2. kolo nogometnega prvenstva C-l lige. Tri-estina bo igrala v gosteh s Parmo, s katero ima zadnja leta slabe z-kušnje. Tržačani, ki so prejšnjp nedeljo zapustili zelo deber vtis, ju-r'šajo na zmago. Trener Buffoni je namreč izjavil, da ne namerava igrati »pasivnega in zaprtega nogometaš. Vsi igralci so v dobri for-m*. le Lenarduzzi je rahlo poškodovan, kljub temu pa bo verjetno stopil na igrišče.
DANAŠNJI SPORED Forli - Atalanta, Vicenza - S. Angelo, Mantova - Alessandria, Monza - Empoli, Piacenza - Trento, Rho-dense - Fano, Sanrpmese - Padova, Treviso - Modena in Parma - Tri-estina.
V prvenstvu A lige bodo danes o-digrali tekme 3. kola. Po hudem porazu v prejšnjem kolu (0:3 z Asco-lijem) bo Udinese danes igral zelo važno srečanje pred domačim občinstvom proti Avellinu. Za Videm-eane ne bo nastopil Muraro, ki je Poškodovan.
DANAŠNJI SPORED Bologna - Catanzaro, Fiorentina
■	Ascoli, Genoa - Cesena, Inter -Dorino, Juventus - Como, Napoli -Milan, Roma - Cagliari ih Udinese ' Avellino.
B LIGA (današnji spored) l Brescia - Lecce, Cavese - Samp-doria, Foggia - Pistoiese, Palermo ' Pescara, Perugia - Verona, Piša
■	Catania, Rimini - Lazio, Sam-ocnedettese - Cremonese, Spal - Bari in Varese - Reggiana.
VČERAJŠNJI IZIDI Teteks -	Hajduk	1:0
Sarajevo -	Crvena zvezda 2:1
Partizan -	Velež	4:1
Radnički -	Sloboda	1:1
DANAŠNJI SPORED (15.30) Rijeka - Dinamo: Zagreb - Beograd; Osijek - Željezničar; Olimpija - Vardar; Vojvodina - Buduč-nost. (nb)
KOLESARSTVO
CANNES — Francoz Hinault je glavni favorit današnje mednarodne kolesarske dirke za VN narodov v Cannesu. Tekmovalci bodo morali prevoziti 90 km dolgo progo na kronometer.
ŽENSKI MEDNARODNI MLADINSKI ODBOJKARSKI TURNIR V ORGANIZACIJI SLOGE
V današnjem finalu OMA-Fužinar
V srečanju za 3. mesto bosta igrala Sloga in Ausa PAV Cervignano
Ženski mednarodni mladinski odbojkarski turnir ob 10-letnici Sloge je v polnem teku. Znana sta oba finalista, ki se bosta pomerila danes za prvo mesto. To sta tržaška OMA in pa ravenski Fužinar. Oba sta namreč sinoči premagala svoja nasprotnika.
V	sinočnjem prvem srečanju je Fužinar gladko odpravil predstavnika iz naše dežele Auso PAV iz Červinjana s čistim 3:0 (15:6, 15:2 in 15:4). Že sam izid kaže, da je bila na igrišču razlika med obema šesterkama izredno velika. Vsekakor pa moramo poudariti, da se je Ausa PAV po svojih močeh dobro upirala bolj renominiranim nasprotnicam, vendar kaj več od častnega odpora ni zmogla.
V	drugem srečanju sta se pomerili domača Sloga in tržaška OMA. Zmagala je OMA s 3:1 (15:12, 15:7, 9:15 in 15:5). Resnici na ljubo mo-
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
ODBOJKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Hajduka Olimpija doma
V prvi jugoslovanski nogometni ligi so včeraj odigrali štiri antici-Pirane tekme, da bi sodelujočim mo-
NA KONGRESU MOO V BADEN BADNU
Odločno stališče Ghecchija Rusconeja
Včerajšnji dan kongresa mednarodnega olimpijskega odbora ,v Baden Badnu je najbolj*'označeval poseg Italijana tran-cesca Ghecchija Rusconeja, predsednika mednarodne lokostrelske zveze, ki je v doslej dokaj umirjeno vzdušje kongresa vnesel nekoliko polemičnosti. V nasprotju z veliko večino dosedanjih govornikov, ki so poudarjali vodilno vlogo MOO v svetovnem športu, je menil, da ta organizem ni edini, ki si lahko lasti monopolno vlogo v športnem gibanju ter je zahteval večja pooblastila za mednarodne športne zveze.
Podobno stališče je zavzel tudi Britanec Folouis, ki je predlagal^svetovno športno vlado*, katero bi sestavljali mednarodni olimpijski odbor, združenje nacionalnih olimpijskih odborov in mednarodne športne zveze.
Manj pomembne posege so imeli ostali govorniki, med katerimi so bili tudi štirje Italijani: Onesti. Brusati, Croce in Orsi.
Kongres bo imel danes dan počitka, z delom pa bo nadaljeval jutri, ko bodo potegnili črto pod dosedanjim delom.
štvom v evropskih pokalih dali dan več počitka. Od le-teh ekip pa je le Radnički osvojil točko, ostale tri pa so izgubile, splitski Hajduk pa kar z zadnjim na lestvici (Teteksom).
Ljubljanska Olimpija bo danes igrala doma proti Vardarju.
Zlato za Sovjete
Italija je premagala Finsko, «plavi» pa so izgubili tudi tekmo s Francijo
VARNA — V moški konkurenci je bila sklepna tekma za zlato kolajno dan pred koncem 12. evropskega prvenstva med SZ in Poljsko- Pred tem obračunom sta bili obe reprezentanci edini neporaženi. Mlada poljska reprezentanca je nudila SZ izreden odpor, toda proti resnično boljšemu nasprotniku ni bilo mogoče doseči kaj več kot časten poraz. Odprto vprašanje je sedaj glede osvojitve bronaste kolajne. Romunija je namreč izgubila tekmo s ČSSR.
V ženski konkurenci bo padla končna odločitev prav v zadnjem srečanju, ko se bosta srečali vrsti Bolgarije in SZ, ki sta tudi neporaženi. V predzadnjem nastopu je domača reprezentanca razmeroma lahko odpravila NDR, ki na tem prvenstvu ne igra ko pred dvema letoma. Veliko težjo pot do zmage je imela SZ, ki je naletela na izredno žilave igralke Madžarske, ki bo osvojila bron.
Italijani so odpravili nevarno Finsko in bodo obtičali na solidnem 7, me$tu. r	i-	..
Izidi, predzadnjega dneva:
~.oMOŠK'
Od 1. do 6. mesta:
Romunija - ČSSR .	2:3
Bolgarija - NDR	3:1
SZ - Poljska	3:0
LESTVICA
SZ 8, Poljska 6, Romunija in Bolgarija 4, ČSSR 2, NDR 0.
Od 7. do 12. mesta:
ZRN : Španija	3:1
Francija - Jugoslavija	3-0
Italija - Finska	3:1
LESTVICA
Italija 8, Francija 6. Finska 4, Jugoslavija, ZRN in Španija 2.
ŽENSKE
Od 1. do 6. mesta:
Poljska - ČSSR	2:3
NDR - Bolgarija	1:3
SZ - Madžarska	3:2
LESTVICA
SZ in Bolgarija 8, Madžarska 4, NDR in ČSSR 2, Poljska 0.
Od 7. do 12. mesta: Romunija - Turčija	3:0
Nizozemska - Jugoslavija	3-0
Italija - ZRN	3:0
LESTVICA
Romunija 8, Italija 6, Nizozemska in ZRN čija 0.
Emilii poteka brez večjih presenečenj. V četrtfinalu so zmagali favoriti in danes bo v polfinalu nastopil Panatta proti Rinaldiniju, Ba-razzutti pa proti Ocleppu.
ROKOMET
ITALIJANSKI POKAL Conavi Trst —
Tor D! Ouinto Rim 26:27 (12:13)
CONAVI: Callegaris, Leghissa, Grio, Palma 1, Bartole 2, Piccione, Klobas 3, Voltolina 5, Zatti, Muran 6, Kastelic 7, Nait 1.
Conavi v zelo okrnjeni postavi ni bil kos telesno boljšemu nasprotniku. Tekma je bila lepa, čeprav na zelo nizkem nivoju.
Slab začetek torej za Kasteličeve varovance, ki bodo morali sedaj zmagati v Rimu, da bi prestopili v drugi del italijanskega pokala.
MAX
ramo povedati, da smo pričakovali od domačink le nekoliko več, vendar pa je treba tudi povedati, da je OMA odigrala eno svojih boljših tekem in tako tudi povsem zasluženo zmagala. Tako se bosta danes, ob 9.30 pomerili za tretje mesto Ausa PAV in domača Sloga. Za prvo mesto pa bo srečanje ob 11.00 med Fužinarjem in tržaško OMA. Moramo še pripomniti, da je turnir dokaj kakovosten, saj so tekme razburljive. Skratka, povsem uspel turnir.	INKA
AVTOMOBILIZEM
Na VN Kanade v formuli ena
Piquet (brabham) v prvi vrsti
MONTREAL - Včerajšnji drugi dan poskusnih voženj za VN Kanade v formuli ena ni prinesel nobenih sprememb v prvih vrstah. Brazilec Nelson Piquet na brabhamu je bil namreč ohranil prvo mesto, na drugem in tretjem pa bosta Argentinec Reutemann in Avstralec Jones (oba williams). Startno pozicijo je precej zboljšal Francoz Prost (renault), ki je bil včeraj četrti, predvčerajšnjim pa osmi. Italijan De Angelis je dosegel sedmi najboljši čas, Amoux (renault) je bil osmi, Villeneuve in Pironi (ferrari) pa sta ohranila 11. oz. 12. mesto. Pilota alfa romeo Giacomelli in Andret-ti sta zasedla 15. oz. 16. mesto.
DUBAI — Mednarodno tekmovanje za svetovno avtomobilsko prvenstvo formule ena bodo v prihodnjih letih verjetno uvedli tudi na Bližnjem vzhodu. V Arabskih emiratih naj bi namreč organizirali dirko za VN Dubaia. Tam so pravkar dokončali 2,625 km dolgo dirkališče, okrog katerega je prostora za 100 tisoč gledalcev.
7. rally po Krasu in vzhodnih Brdih
Prvi prihodi v Trst danes zjutraj ob 7.30
Na Trgu Unita je bil sinoči start 7. railyja po Krasu in vzhodnih Brdih, na katerega se je prijavilo skoraj 190 posadk in ki je veljaven za prvenstvo treh Ben:- m za italijansko prvenstvo (koeficient 1).
Piloti so morali prevoziti skupnih 399 km, posebnih vezenj pa je bilo sedem. Iz Trsta jih je pot popeljala mimo Gorice vse do Beneške Slovenije. Prvi prihodi v Trst (na Trg De Gasperi po Trbiški cesti) so predvideni za danes zjutraj približno ob 7.30.
DRŽAVNO PRVENSTVO UISP
Velik uspeh Adrie
Na državnem prvenstvu UISP v Livornu je včeraj Adria dosegla velik uspeh.
Alfred Zudek je v kategoriji A (dečki) osvojil prvo mesto in prvi je bil tudi Ivan Komar v hoji na 4 km. V kategoriji C (dečki) je bil prav tako prvi Ivan Komar v metu krogle, medtem ko je v metu diska (deklice, kategorija A) Kristina Sumberaz osvojila 4. mesto.
Članska enajsterica Sovodenj, ki bo nastopala v 3. amaterski ligi
■IIIIIIIIIIIMIIIIlllllIllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillltMilliiiiiiiiiiliiiiilliiiiiiiiiiiiiuillllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUJJfllllllllllllllllllliiMillllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
NOGOMET
V 3. AL NA GORIŠKEM
Slovenske barve bodo zastopali Juventina, Sovodnje in Mladost
r'	^
Delno so se okrepili le Standrezci in Sovodenjci - Doberdobei z mladimi
Prihodnjo nedeljo. 4. oktobra, se na Goriškem prične prvenstvo v 3. amaterski nogometni ligi. To .je prvenstvo, v katerem nastopajo vse tri slovenske' enajsterice, in sicer Sovodnje, doberdobska Mladost ter štandreška Juventina. Z njimi v družbi pa bo v prvenstvu še 13 ekip, in sicer: Italcantieri iz Tržiča, Audax iz Gorice, Capriva, Pog-gio iz Zdravščine, Sagrado. Braz-zanese, Piedimonte, Begliano, San Lorenzo, Vermegliano, Azzurra iz Gorice, Isonzo iz Špetra ob Soči ter Romana iz Tržiča.
Kot vidimo, gre za ekipe, ki smo jih po večini že navajeni gledati v tem prvenstvu. Novost predstavlja tržiška Romana, ki je v lanskem prvenstvu igrala v promocijski ligi. Letos pa so najboljše igralce vključili v vrste Monfalconeja, ki igra v D ligi.

4, Jugoslavija 2, Tur-G. Furlanič
NAMIZNI TENIS
ČEZ TEDEN DNI START V A LIGI
• *,f»	K t! r i '» r >v '•ti* . /,
KRAS NE LE ZA OBSTANEK
Poleg Sedmakove in Poljakove bo zopet igrala tudi Sonja Milič
Favoriti v polfinalu DP
REGGIO EMILIA — Italijansko državno teniško prvenstvo v Reggio
Prihodnjo soboto se bo pričelo žensko namiznoteniško prvenstvo A lige, na katerem že 8. leto zapored sodeluje tudi postava ŠK Kras, ki je osvojil kar petkrat naslov državnega podprvaka, lansko leto pa je s pomlajeno ekipo zasedel tretje mesto.
Z organizacijskega vidika ni namiznoteniška zveza FITeT letos vnesla nobenih novosti. Tako število nastopajočih prvoligaških moštev kot sistem tekmovanja je ostal nespremenjen. Preseneča, seveda v negativnem smislu, vztrajanje pri Davisovem sistemu, ko nastopata le dve posameznici, namesto da bi razširili število igralk na tri, kar bi nedvomno doprineslo k bolj intenzivnemu razvoju ženskega namiznega tenisa. Vendar pa je tak koncept očitno v nasprotju z interesi nekaterih večjih (in predvsem «premožnejših») italijanskih klubov, ki niso znali vzgojiti se tretje enakovredne igralke in seveda nakup tretje igralke pa bi terjal odvečne finančne izdatke.
Glede nastopajočih ekip. sta mesto Canottieri Lecco in druge ekipe FIAT Bari prevzela novinca Bu-
........................................................................................................m................................................iiiimii...........
KOŠARKA
V OKVIRU PRIPRAV NA C-l LIGO
Jadranovci z vso paro
Igrali so vrsto prijateljskih srečanj - V petek premagali Elektro
Čez mesec dni se bo pričelo košarkarsko prvenstvo C-l lige, v katerem las.jpa tudi Jat! an.
Naša zdruvi.s ekipa je začela s treningi te pred'mrdni. Treningi v Trstu kot tudi na 14-dnev-nili pripravah v Novem mestu so bilj v glavnem posvečeni nabiranju fizične kondicije in izpopolnjevanju osebne tehnike.
Trener Splichal pa je poleg treningov programiral tudi vrsto prijateljskih srečanj tako z ekipami, ki bodo nastopale v isti ligi kot Jadran, kot z močnejšimi, kot na primer Pallacanestro Pordenone, ki je lansko leto nastopalo v A-2 ligi in ki je izpadlo zaradi nepričakovane odsotnosti obeh Američanov, kj šta zapustila ekipo kar ob polovici prvenstva.
Priznati moramo, da se jadra novci proti Pallacanestro Pordeno ne odigrali eno svojih slabših te kem. Čeprav so bili na drugi strani izkušeni profesionalci, ki so dali igri izredno oster ritem in so zelo precizno zadevali od daleč, smo vseeno od naših fantov pričakovali nekaj več. Predvsem v prvem polčasu so igrali zelo nezbrano v obrambi, v napadu pa so imeli ve
like težave, preden so lahko dosegli koš. Tako je po prvem polčasu razlika bila 30 točk v korist Palla-canestra Pordenone. V drugem polčasu so sicer jadranovci nekoliko bolje zaigrali, vendar je bila razlika prevelika, da bi nadoknadili zamujeno.
V četrtek so naši fantje odigrali trening tekmo s Servolano, ki bo letos nastopala v C-2 ligi. Naj povemo, da se je Servolana v letošnjem letu znatno ojačila, saj sta prestopila v to ekipo odlični «play-maker» Pieri, ki je bil član Palla-
POLFINALE POKALA SRS
Danes v Sežani (18.00) Kraški zidar - Olimpija
V športni hali v Sežani bo drevi ob 18. url košarkarsko srečanje za polfinale pokala SRS, v katerem se bosta spoprijela domači Kraški zidar in ljubljanski prvoligaš Olimpija.
Za tekmo vlada v Sežani in okolici veliko zanimanje.
canestra Triestp, in pa krilo Oeser, ki je več let uspešno igral v prvi italijanski ligi. Poleg tega pa je trenerja Cavazzona zamenjal novi trener Franco Pozzecco, ki je bil dolga lpta pomočnik Lombardija, trenerja tržaškega prvoligaša.
Proti tej ekipi so jadranovci zaigrali nekoliko bolje, predvsem pa v drugem polčasu, ko so z dobro obrambo in s hitrimi protinapadi nadigrali nasprotnika.
V petek je bila spet na vrsti trening - tekma z ekipo Elektra iz Šoštanja, ki nastopa v slovenski ligi. Končni rezultat je bil 96:71 v korist Jadrana. Točke pa so dosegli: Klavdij Starc 12 (2:3), Valter Sosič 10, Kraus 8 (2:2), Ivo Starc 10 (2:3), Vitez 16 (4:4), Ban 16 (2:3), Daneu 16 (2:5), Udovič 6 (2:3).
Proti Elektri so jadranovci začeli zelo dobro predvsem z obrambo 1 - 3 - 1, v napadu pa so zaključevali s hitrimi protinapadi, pri tem pa se je odlikoval predvsem Klavdij Starc s hitrimi in točnimi podajami.
Naj še omenimo, da bo Jadran v četrtek igral še eno prijateljsko tekmo z Alabardo. v nedeljo pa bo nastopil na turnirju v Šoštanju, ki ga organizira KK Elektra.
dassi iz Livorna in pa Cagliari. Ostali tekmeci Krasa pa bodo lanskoletne državne prvakinje FIAT Carrclli iz Barija, Waltercass iz kraja S. Elpidio al Mare in pa juž-notirolska Recoaro iz Bočna. Na papirju imata FIAT in VValtercass največje izglede, da se ootegu.jeta za državni naslov. Možna pa so tudi presenečenja, še posebno, če se bo katera izmed ekip ojačila. To je lahko primer Budassija iz Livorna, za katerega bosta nastopali kar dve Tržačanki, in sicer državna prvakinja Cergol in dru-gokategornica Eccardi.
Kaj pa Kras? Osnovni cilj še vedno ostaja obstanek v družbi najboljših, vendar pa se ekipa realno lahko poteguje za mesta tik ob vrhu, še posebno sedaj, ko se je mladima in obetajočima Doljakovi in Sedmakovi pridružila še Miličeva, ki je na zadnjih dveh nastopih potrdila, da se vrača v staro formo. Objektivno gledano bi Kras ne smel imeti prevelikih težav s Cagliarijem in Recoarom. vendar pa dobro vemo, da je tudi Dri namiznem tenisu žogica okrogla...
SPORED KRASOVIH TEKEM 3. 10. ob 18.00 v Repnu:
KRAS — BUDUSSI LIVORNO 10. 10. ob 18.00 v Repnu:
KRAS — CAGLIARI 25. 10. ob 10.00 v Bariju:
FIAT — KRAS 11. ob 11.00 v S. Elpidiu: VVALTERCASS — KRAS 11. ob 18.00 v Repnu:
KRAS - RECOARO
1.	ob 21.00 v Livornu:
BUDASSI - KRAS
2.	ob 21.00 v Cagliariju: CAGLIARI — KRAS
2. ob 18.00 v Repnu:
KRAS - FIAT
2.	ob 18.00 v Repnu:
KRAS - VVALTERCASS
3.	ob 10.00 v Bocnu:
RECOARO — KRAS
—bs—
8.
RIM — 250 tekmovalcev iz osemnajstih držav se bo udeležilo italijanskega mednarodnega namiznoteniškega prvenstva, ki bo v Me strah od 16. do 18. oktobra letos
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Kičanovic (23 točk) starta! s porazom
V A-l ligi je včeraj v Rimu v anticipiranem srečanju domača Bancoroma premagala Scavolini iz Pesara z 82:78 (44:40). Hughes (24 točk). Kičanovič (23) in Bouie (22) so bili naiboljši strelci v tej tekmi. DANAŠNJI SPORED (17.30) Squibb - Bartolini; Sinudyne -Jesus Jeans; Billy - Fabia; Reco
aro - Cagiva; Carrera - Berloni; Benetton - Latte Sole.
V Vidmu je sinoči Tropic premagal Libertas Livorno z izidom 87:82.
V	Trstu: OECE - Cidneo
V	prvem kolu A-2 lige bo tržaški OECE igral danes doma proti Cid-ngu iz Brescie, goriški Tai Ginseng pa bo gostoval v Rimu.
DANAŠNJI SPORED (17.30) OECE - Cidneo; Honky - Sacra-mora; Stella Azzurra - Tai Ginseng: Vigevano - Sapori; Rapident - Matese; Napoli - Lazio.
TENIS
«Masters» brez Borga
PARIZ — Šved Bjorn Borg ne bo nastopil na teniškem turnirju »Masters*, ki bo januarja v New Yorku in na katerem igra osmerica najboljših igralcev na svetu. Borg, ki je turnir «Masters» osvojil že leta 1979 in 1980. bo od decembra do aprila prihodnjega leta opustil vsako športno aktivnost.
Kako pa se prvenstvo predstavlja za naše enajsterice? Brez dvoma bodo tudi tokrat slovenske predstavnice imele precej težko nalogo, saj zasledimo v skupini konkurentk nekaj zares dobrih ekip. Poleg tega .je težko napovedati, kdo je boljši in kdo slabši. Le po nekaj odigranih prvenstvenih tekmah se bo namreč izluščila skupina ekip, ki se bo potegovala za napredovanje. V to skupino pa se bo lahko brez dvoma vključila kaka izmed naših ekip.
če nekoliko podrobneje ocenimo slovenske ekipe, opazimo, da sta se enajsterici Juventine in Sovodenj delno okrepili, čeprav je treba povedati, da .je iz Štandreža tudi odšlo nekaj igralcev. Pri Mladosti pa so izbrali politiko mladih igralcev, saj .je , trener Ferletič vključil v člansko ekipo nekaj mladih domačinov. Ekipo pa so zapustili Pahor, Ferfolja in Nardon.
Kot to delamo že dve leti, bomo tudi tokrat dali poseben poudarek medsebojnim .srečanjem z uvedbo «Priznanja Primorskega dnevnika*. Prvič je pokal dobila Mladost", lani pa Juventina.
Prvi slovenski derbi je na sporedu že v 2. kolu (11. oktobra), ko se • bosta v Doberdobu srečali Mladost in Sovodnje. Že naslednjo nedeljo pa bodo Sovodenjci sprejeli v goste Juventino. Tretji derbi prvega dela pied Mladostjo in Juventino pa bo v20. decembra v Doberdobu.
Za konec poglejmo še popoln koledar prvega kola 3. AL na Goriškem: Italcantieri - Audax; Romana - Mladost:' Capriva - Poggio; Sagrado - Brazzanese: Piedimonte -Begliano; Sovodnje - San Lorenzo: Vermegliano - Azzurra ter Isonzo -Juventina. (pr)
Danes sklenitev turnirja prijateljstva
Danes se bo v Gorici zaključil 5. mednarodni šahovski turnir prijateljstva, ki ga je pripravila šahovska zveza Furlanije - Julijske krajine in na katerem je nastopilo 22 ekip iz naše dežele, Slovenije, Hr-vatske in Avstrije.
Zadnji krog srečanj bo jutri zjutraj (ob 9.30) v prostorih male dvorane UGG v Ul. Rismondo, in bo obsegal izredno zanimivo srečanje.
Žreb je namreč določil, da se bosta v zadnjem krogu pomerili ekipi Vidma, ki trenutno vodi na lestvici, in Pirana, ki zaostaja za Videmeani le za pol točke. Odločitev o končnem zmagovalcu turnirja bo torej padla na jutrišnjem srečanju in šahovskih krogih vlada za ta dvoboj veliko pričakovanje.
Naj povemo še, da bo nagrajevanje vseh nastopajočih ekip v popoldanskih urah (ob 15.30) vedno v prostorih UGG.	-pr-
SMUČANJE
DANES NA STELVIU PRELAZ STELVIO — Danes bo na Stelviu prvi veleslalom nove sezone, na katerem bodo nastopili tudi predstavniki italijanske ekipe, ki se bo borila za svetovni smučarski pokal.
KOLESARSTVO
Danes na startu na Opčinah
Tudi dva Adriina para
Danes ob 9. uri bodo kolesarji ci-kloamaterji lonjerskega kluba Adria nastopili na klasični dirki dvojic na kronometer na 26 km dolgi progi z Opčin do Šempolaja in nazaj. Dirko organizira klub Pedale triestino, za Adrio pa bosta nastopila para Bonanno - Poropat in Ferluga - Macarol. Skupaj bi moralo nastopiti 10 parov, med njimi tudi dvojica iz Slovenije.
Prav tako danes, vendar pa v Naselju sv. Sergija bo s startom ob 10. uri krožna dirka cikloamaterjev v organizaciji kluba Seat Capponi, na kateri bo nastopil adrievec Do-ljak.
Včeraj pa je član Adrie Doljak nastopil v Vicenzi na državnem prvenstvu bančnih uslužbencev. O tej dirki bomo še poročali. Popoldne pa bo na sporedu v Trstu še ena dirka, tokrat za mladince, ki se bodo pomerili na progi Barkovlje — Bazovica (start ob 13. uri).
R. Pečar
EINDHOVEN — V prijateljskem mednarodnem srečanju v hokeju na travi je Nizozemska nepričakovano premagala Indijo s 4:2.
llllllllllllllll||llll«|||l|||||llllll||||||llllllin,ll,n|||lm|||||J|I|||||||||||||||||||||||t||)||||||||||n|Ua
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
DANES
NEDELJA, 27. septembra 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu:	Vesna - Isonzo
Turjak
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici: Zarja - Roiane
se; 15.00 v Dolini: Breg - Domio;
15.00	v Nabrežini: Kras - S. Marco;
15.00	na Opčinah: CGS - Primorje;
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Padričah: Kras - Chiar-bola; 8.30 v Miljah: Fortitudo - Ga-jg; 9.30 v Štandrežu: Juventina Lucinico
NAJMLAJŠI
9.30	v Trstu, Sv. Sergij: San Vito • Breg;, 8.45 na Proseku: Portuale -
•■Miiii»Miiinimimm.....................................im.............................................
JADRANJE
V NEDELJO V BARKOVLJAH
Prvi pokal Sirene v jadranju na deski
V Tržaški pomorski klub Sirena zahaja zadnje čase vedno več mladine, ki se skuša čim bolj aktivno udejstvovati na tem področju. Društvo nudi svojim članom vso tehnično pomoč, s katero razpolaga in z neizmerno dobro voljo in požrtvovalnostjo svojih odbornikov dosega tudi na športno-tekmovalnem področju prve vidne uspehe. Sirena je pravilno usmerila svoje delovanje v najmlajši rod. In prav tu, v razredu »optimist*, imamo že celo vrsto uspešnih tekmovalcev. Mladincem so na razpolago večji čolni iz razreda 420, evropa in laser in tudi v teh razredih !posebno z evropo) je Sirena dosegla, zahvaljujoč se nekaterim požrtvovalnim staršem, že zavidljive uspehe.
Vsem tem aktivnim jadralcem so se priključili še »deskarji*. Sprva, ko so vsi še skeptično gledali na ta nov jadralni šport, jih tudi pri Sireni ni bilo veliko. Vendar se «surf» iz dneva v dan širi in navdušuje vedno več ljudi.
Pri Sireni so sicer še nekateri, ki ne odobravajo popolnoma tega športa. Vendar smo surfarji potrpežljivi. Na terenu v Barkovljah smo si uredili stojala za deske in v kratkem bomo dobili tudi svoj kotiček za ostalo našo opremo (jam bori, jadra, gredlji itd.).
Poudarili bi še, da so člani klu ba v stalnem stiku z najboljšimi jugoslovanskimi deskarji, da so spomladi sklenili dogovor s tovarno Veplasom iz Velenja, ki je že poskrbela regatne deske in ki bo tudi v prihodnje glavni dobavitelj našega kluba.
Da bi sklicali in zbrali še ostale zamejske surfar.je, ki pa še niso med nami v Sireni, bomo prihodnjo nedeljo, 4. oktobra, pr.ed našim terenom v Barkovljah organizirali eno ali dve regati (če bo vreme primerno) za I. pokal Sirena - surf. Vpisovanje je odpjrto vsem zamejskim Slovencem deska rjem. Ta prva regata je povsem odprtega - propagandnega tipa. Za zmagovalce bodo seveda poskrbljene, nagrade. Najosnovnejša pravila regate bo sporočila žirija pred star-
ZSŠDI
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI - TRST
obvešča, da bodo
uradi za stranke odprti
od 11. do 14. in od 18. do 20. ure
tom. Udeleženci regate lahko tekmujejo s katerimkoli surfom, obvezen .je edino rešilni pas-jopa.
Torej deskarji na plan: v nedeljo, 4. oktobra, bo po vremenskih možnostih start prve regate ob 11. uri. Druga regata bo predvidoma popoldne. Vpisovanje bo od 9. ure dal.je na sedežu društva.
Stojan Kuret
NOGOMET
PRVENSTVO CICIBANOV
Brežani zmagali
Breg — Ponziana 3:2 (1:0)
STRELCI ZA BREG: Ota, Kozina in Vodopivec.
BREG: Bandi, Starec, Krašovec, Kozina, Ota, Vodopivec, Slavec (Alberti in Lovriha).
Brežani so zasluženo zmagali in še posebno sta zadovoljila Kozina in Krašovec.
«UNDER 20»
Breg — Zaule	0:0
BREG: Korošec, Tul, Suzzi. Gri-zonič, šavron, Gregori. Žerjal, Albertini (Micol), Russi, Mondo (Dap-porto), Kraljič.
V enakovrednem srečanju bi lah ko Brežani zmagali, ko bi izkori stili nekaj zelo ugodnih priložnosti
Zarja; 10.45 v Trstu, Sv. Sergij: S. Sergio - Primorje
ZAČETNIKI
9.15 v Trstu, Sv. Ivan: S. Giovanni A - Kras; 10.30 v Trebčah: Primorec - Opicina; 11.00 v Fari: Fro Farra - Sovodnje
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST
11.00	na Kontovelu: Kontovel - S6r-volana (naraščajniki)
ODBOJKA
MLADINSKI TURNIR SLOGE
9.30	pri Bajtih: mali finale; 11,00 pri Banih: veliki finale
NAMIZNI TENIS
pokrajinski Turnir
9.00	v Stražicah: nastopa tudi Dom
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO UISP
9.00	v Livornu: nastopa tudi Adj-ia
ROLKE
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00	v Barziu (Como): nastopa tudi SK Devin
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI (kronometer)
9.00	na Opčinah: nastopa tudi A-dria; 10.00 v Trstu (Sv. Sergij); nastopa tudi Adria.
OBVESTILA
Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da se bo vadba za deklice začela jutri, 28. septembra, v veliki dvorani Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu in sicer bo za 1. in 2. skupino (lanskih) telovadk od 15. do 16. ure, za ostale skupine pa od 16. do 17. ure.
Ob 16. uri so vabljeni tudi starši za dogovor o urnikih vadbe.
Dečki bodo z vadbo začeli kasneje. začetek treningov pa bo objavljen V tisku.
* * »
ŠD Primorec
obvešča, da se bo z oktobrom pričel telovadni tečaj za odrasle, ki ga bo vodila Dragica Hrovatin, Zainteresirani naj se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v sredo, 30. t.m., ob 20.30 v osnovni ,šo!i Pjnko Tomažič.
" *. * *
ŠD Mladina - baletni odsek
sporoča, da bo vpisovanje za leto 1981/82 v četrtek, L, in v soboto, 3. oktobra, od 16. do 19. ure v prostorih bivšega vrtca osnovne Šole Albert Sirk v Križu. Obenem obvešča gojenke, da se začne trening za drugo skupino v četrtek, L oktobra, ob 16. uri in za tretjo ob 17. nri.
.	‘ f	, c, # # *
ŠZ Bor
košarkarski odsek sporoča, da so treningi ekipe kadetov (letnika 1065 in 1966) vsak dan od 19.00 do 20.30 na odprtem igrišču stadiona «1. maju.
ŠZ Gaja izreka predsedniku ZSŠDI Borisu Simoneti in družini globoko sožalje ob smrti očeta.
uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 5S9	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	27. septembra 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» OZS 61000 Ljubllono Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi
Ob delovnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800, osmrtnice 300, sozalia stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda.
400 lir za mm višine v širini 1 —,— --------------------------- . —
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
član Italijanke|j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala) In tiska f
M
zveze časopienih založnikov BK3
$
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SAMATORCE
Ob 5. obletnici smrti Jožeta Caha-rije daruje svakinja Zora 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU
PO MARI SAMSI
Ob priliki zaključka praznika socialistične stranke občine Dolina darujejo: Arnaldo Pittoni 10.000, Aljoša Volčič 10.000, Branko Pahor 10 tisoč, Giorgio Bevk 5.000, Zorko Tavčar 5.000 in ostali prisotni 60.000 (skupno 100.000 lir).
V	spomin na dr. Draga Dolgana darujeta Franco in Silva Mocor 10 tisoč lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
Ob 3. obletnici smrti Pepija Žerja la daruje sestra Tonca 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Škerjanec in Vincenca Križmančiča daruje družina Ozbič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silvestre Grgič in Matije Grgiča daruje Romano z družino 10.000 lir.
Namesto cvetja na ^rob tete Sil vestre Žagar por. Grgič darujeta Silvestra in Danila 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silvestre Grgič in Matije Grgiča daruje Ma rija (Padriče 57) 10.000 lir.
Ob 12. obletnici smrti dragega brata Josipa Faganela daruje Olga Lakovič 10.000 lir.
■ Namesto cvetja na grob Silvestre Žagar por. Grgič daruje Bogdan Ber-hetič z družino 20.000 lir.
* # #
V	spomin na Riccarda Guština daruje družina Maria Agoština 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti Ivana Grbca ter v počastitev spomina Škedenjcev in znancev, ki so nas zapustili, darujeta družini Grbec in Patrizio 30 tisoč lir za PD Ivan Grbec, 20.000 za revijo Galeb, 20.000 za Glasbeno matico, 20.000 za osnovno šolo Ivan Grbec, 20.000 za Dijaško matico, 20 tisoč lir za dom Jakoba Ukmarja, 20 tisoč za ženski pevski zbor Ivan Grbec in 30.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi.
Namesto cvetja na grob Draga Dolgana darujejo sestre Golob 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 3. obletnici smrti Pepija Žerjala daruje brat Diko 10.000 lir za izgradnjo Doma partizanov v Bo-
ljuncu.
V	sporom na Draga Dolgana daru jeta družini Kodrič in šiškovič 20 tisoč lir za Glasbeno matico.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Jožeta Caharije se ga z ljubeznijo spominja žena Milena z družino in daruje 300 ND za ŠK Kras in 300 ND za KD Rdeča zvezda.
Nosilci krste Justine Starc-Rupel darujejo 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Justine Starc-Rupel daruje Mara Prašelj 15 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Justino Starc-Rupel daruje Marica Danev 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Josipa Pahorja, Val-ke Buda, Pavle Jerič (Komen) darujeta prijatelja Ciani in Pepca Bandelj 15.000 za Skupnost družina Opčine in 15.000 za revijo Mladika.
V	spomin na brate in starše daruje Angel Rebula 15.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega očeta in no nota Matija Grgiča-Markotovega daruje sin Emil z družino 20.000 Ur za šolo K.D. Kajuh, 20.000 za Skupnost družina Opčine, 20.000 za PD Slovan, 20.000 za ŠZ Gaja, 20.000 za spomenik padlim v NOB na Padri-čah, 20.000 za cerkev na Padričah,
20.000	za ŠZ Sloga, 20.000 za pogrebno društvo Bazovica. V isti namen darujeta Marija in Karlo Sancin iz Boljunca 10.000 za Skupnost družina Opčine, 10.000 za šolo Pinko Tomažič, 10.000 za spomenik padlim v NOB v Trebčah in 10.000 lir za cerkev na Padričah.
V	spomin na Dapila Simoneto darujeta brat Janko in Ivanka Simone-ta 10.000 za balinarski odsek ŠK Kras, 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Danila Simoneto daruje sestra Milka Grilanc - Izola 500 ND za ŠK Kras.
V	spomin na strica Danila Simoneto darujeta Zvonko in Tamara Simo-neta 50.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danila Si-monete darujejo: Janko in Rosetta Guštin 15.000 za ŠK Kras, družina Stana Škrk - Salež 10.000 lir za ŠK Kras, družina Angela Milič, Salež 10 tisoč lir za ŠK Kras, gostilna Vere-na, Križ 10.000 za namiznoteniški odsek ŠK Kras in 10.000 za KD Rdeča zvezda, Zmaga Blazina 10.000 lir za ŠK Kras in Sonja in Mario Milič
10.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danila Si-monete darujejo za namiznoteniški odsek Krasa: Bruno in Vojka Milič, (Opčine 56) 10.000, Pepi Milič in Bruna, Salež (70) 10.000, Družina Milič, Zgonik (48) 10.000, družina Milič, Samatorca (23) 10.000 Ur.
V	spomin na pok. Silvestro Grgič in Matija Grgiča daruje družina Svetka Grgiča 5.000 za PD Slovan in
5.000	Ur za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob očeta Sergija Pahorja darujejo kolegi in kolegice v uredništvu Radia Trst A 90 tisoč Ur za skavtsko organizacijo in
90.000	lir za Mladiko.
Namesto cvetja na grob Danila Si monete daruje Drago Milič z dru žino 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Borisovega očeta da rujeta Dorica in Radi Pečar 10.000 za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Danila Si monete daruje Franka Milič 5.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danila Si-monete darujejo: družina Stanka Bu dina 25.000 za KD Rdeča zvezda in
25.000	za ŠK Kras, družini Kresevič in Sulli 20.000 za KD Rdeča zvezda in 20.000 za ŠK Kras. družina Anice in Marina Kralja 10.000 za KD Rdeča zvezda in 10.000 za ŠK Kras 'ter družina Josipa Guština 20.000 za KD Rdeča zvezda in 20.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob dragega svaka Matije daruje Amalija z dru žino 10.000 za PD Slovan in 10.000 Ur za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Silvestre žagar daruie Amalija z družino 5.000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob dragega svaka daruje Štefanija 10 000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Silvestre Žagar daruie Štefanija 5.000 za ŠZ Gaja in 5.000 lir za PD Slovan.
V	spomin na svojega bivšega u-službenca Danila Simoneto daruje tvrdka Tommaso Prioglio 50.000 Ur za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
V	počastitev spomina predragega moža in očeta Danila darujejo Milka, Boris in Nada Simoneta 100.000 za ŠK Kras in 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Silvestro Žagar in Matija Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 52) 10.000 lir za KD Slovan.
V	počastitev spomina Josipa Preloga. prijatelja svojega pokojnega očeta. daruje Tatjana Šmuc - Koren 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove objavili v prihodnjih dneh
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM skoraj nov gorilnik znamke rielio - isothermo domus G 4 (na kurilno olje) po izredno ugodni ceni. Telefon (040) 213034 od 19. ure dalje.
PRODAM večjo koUčino jedilnega in semenskega krompirja. Cena 6 din. Andrej Jeraj, Vodice 73 - 61217.
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v elektrikarski, inštalaterski ali avtomehanični stroki. Telefon 040/229392.
GRADBENO podjetje prodaja stanovanja v gradnji v majhnem stanovanjskem kompleksu pri Domju. Telefon 040/827636 od 18. do 19. ure.
PRODAM novo stanovanje veUko 70 kv. m z vrtom - 150 kv. m pri Domju. tel. 040/228390.
PRODAM delno neuporabljiv lesen »borjar* z ograjo in zložljivimi deli (velik približno 90 kv. m). Telefonirati v večernih urah na št. 040/220554.
ZAPOSLITEV v trgovini z nadomestnimi deli za kmetijske stroje nudimo prodajalcu z nekajletno prakso na tem področju. Plača po dogovoru in soudeležba pri dohičku. Interesenti naj pokličejo na štev. 0481/84-758 v delovnem času ali na 0481/85-728 v večernih urah.
PRODAJAM vpeljano ribarnico v okolici Trsta. Informacije v uradnih urah na tel. št. 040/62-928.
PRODAM volkswagen passat letnik 1978 petero vrat. Telefonirati vsak dan, razen ob nedeljah, od 8.30 do 9.30 na št. 040 - 213400.
18-LETNO dekle z diplomo nižje srednje šole išče katerokoU zaposlitev. Tel. 571-273.
CVETLIČARNA sprejme v službo vajenko/ca z znanjem slovenskega jezika. Telefon 040 - 795052.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču IH. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817-325. prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
PRODAM avto ford 1200 ghia - 1600 HP, letnik 1974, prevoženih 80 tisoč km v odUčnerr stanju. Naslov na oglasnem oddelku Primorskega dnevnika.
CASTEL
Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA
Instaiaciie in naprave za centralno gretje
PRODAM fiat 127 letnik 1971 v dobrem stanju in čoln znamke mo, linari 410 s prikolico in motorjem evinrude 25 HP. Tel. 040/826759 ob delovnem času.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalsko stroko — z administrativno izobrazbo išče primerno zaposUtev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »ZaposUtev*.
MMH
ORVISI
Vse Igrače za Igre na prostem (na vrtu)
bogata izbira koles, triciklov, motociklov
(ročnih in električnih) Itd.
TRST — Ul. PONCHIELLI 3
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ulica Boonarrot! 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77 29 96
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390-788.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
ŠZ BOR išče pod jetrn osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maja. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci blaga za plašče, suknjiče, obleke, kostime in original tirolski loden. Košuta. Drevo red D’Annunzio 11 (stavba kina Capitol).
ŠTEDILNIKI $ centralnim gretjem na premog in drva. Instalacije in naprave za centralno gretje - CASTEL, Drevored XX. septembra 67/b - Tel. 040/573098 - Trst.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
<Ž>
DA RWIL [
ifflr	KUPUJE	|
T TUDI rabljeno zlato

in olača do 14.000 lir za gram karati - največja resnost -odkup polic
TRST
Trfl Sv. Antona 4 (2. nadstrop|e)
pam železnina
|Y|	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
3

?0 industrijo, kmetijstvo in to dom
TRST (Industrijsko cona) DOM JO. 132 Tel. 824-979
^wrwa(fey
PRIMO ROV IS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 250 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Š
I
1
I
I
D
1
I
i
i
I
B
B
B
B
B
B
I
B
I
B
B
t
teden potrošnika
fižol borlotti
kuhan
400 g SGO
Cadonett
lak
1390
.2.
0
1
s-
D
h.
o a> ‘o -5 ■jr o » a > o <u °-
S %
o
.. O
c -O in
k_
JZ o
</> *o
.E m
In
t> 04
N "V .a o
alkohol
denaturiran 1 1
j Vernel
omehčevalec
¥-

Maxicoop za pralni str°j _ _ __
veliki format K^LUr
1950
S. Pellegrino
mineralna voda
940
Invernizzi Mozary
«mozzarella»
krhko pecivo coop
Petit 500 g
950
salama Turista
ogrska 10 dkg
marmelada coop
400 g
790
brandy coop
4180
paradižniki coop
olupljeni
800 9 J353CJj
meso coop v želatini
brez nitritov in nitratov 170 g
vata
Farmacotone oro 100 g
950
590
ementalec Prealpi
lot,	495J
pivo Heineken
brez kavcije steki. 2/3 I
Mantovani
nevtralno milo 130 g
690
495
furlansko žganje
Nonino 41*	^
4190.
dezodorans Obao
veliki
form.
1580
kava Hausbrandt
rdeča vrečka
sir <Iatteria>
10 dkg
whisky Long John
6890
sir grana padano
10 dkg
maslo coop
10 dkg	47G
mleko Corona
delno posneto 1 I
500
čokolada De Licia
150 g
940
riž RB
Italcoop 1,900 kg
1S40j
toaletni papir
1190
mehek
kocke Star
konf.
10 kock
testenine
390
390
I
M
!B
-mm
§1
B
i
B
B
B
B
I
B
B
g
B
B
B
B
I
B
I