farja Izhaja vsak dan razen nedelje in praz-aikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K t'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9'—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* o Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. < radne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. _________________________________8 Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednISIt rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Ins^rate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje1* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—‘/a7. zv.— Reklamacije poštnine proste Posamezna Številka 6 vinarjev. Štev. 164. V Ljubljani, v torek dne 19. decembra 1911. Leto L Investicije in davki. V Avstriji se živ krst ne more izpoznati: Ali smo bogatini, ali smo berači? Danes obešamo malho Čez ramo, jutri mečemo milione skozi okuo. Enkrat nimamo bagatele, da bi regulirali plačo teh ali onih nastavljencev, dru gič imamo neomejeno bogastvo za vsakovrsten luksus »velesile*. Kadar je državni proračun na dnevnem redu, ne pomaga nobena zvijačua umetnost fiskalnega računstva. Iz vseh rubrik zija pri-manjkliaj in nobeno »balansiranje" ga ne more utajiti. Karkoli se da črtati, se črta. pa naj je tudi potrebno kakor ribi voda; a kljub najdrznejšim črtam se ne dajo izdatki pokrivati z dohodki, Domovina je bankrotna. Ali kadar se suidejo delegacije, pa prikorakata vojni minister in poveljnik mornarice, tedaj smo naenkrat kakor Krezus, pa imamo denarja za kanone in puške, za barke in torpede in dovoljevanje milionov nam ne dela uiti najmanjših skrbi. Toda zadnji čas nam je ljuba Sttirgkhova vlada pokazala, da vendar ni tako komisna, kakor so pravili, če pridejo nove vojaške zahteve, je seveda gotovo, da se jim ne bo upirala. Brambna predloga, ki že davno čaka, da se je usmili »pattiotična1* večina v državnem zboru, bo kmalu pokazala, s kakšno vnemo se zna tudi grof Sttirgkh boriti za »najvišje“ uniformirane ideale. Taka bremena, ki jih zahteva izredno povišano število rekrutov, vsled katerega se bo kajpada avtomatično povišalo tudi število častnikov in podčastnikov, vsled katerega bo treba več vojašnic, več uniform, več pušk in bajonetov in vsakovstnih drugih prijetnih maleukosti, niso zlasti priljubljena med prebivalci in volilci, posebno če se izve, kdo da plačuje vso to razkošnost. Navsezadnje morajo gospodje poslanci vendar tudi nekoliko paziti na razpoloženje volilcev. od katerih so v bodočnosti odvisni njihovi mandati. In glej! Gospod grof Sttirgkh je pripravljen vpoštevati te težave in bridkosti pa olajšati muke poslano* v’ ^ Be bodo morali prepirati s svojimi nezado™|jnimi voliIci. ylada je zapisala na svojo zastavo iz sta rih časov znau0 parolo: Daj mi, da ti dam. Ona potrebuje večino zanesljivo, kvalificirano večino, ali v>ada biti umazaua, temveč hoče plačati službe svojih zvestih. Njeni zvesti morajo glasovati za nove davke — ravno danes se je pričelo prvo Čitanje davčnih predlog in glasovati bodo morali za brambno reformo, ki je Sttirgkhovim gospodarjem najbolj pri srcu, ali če bodo pridni, dobe Miklavža in o božiču bodo lahko »dobre volje" Sttirgkhovi ministri in Sltirgkhovi poslanci. V odsekih so sklenili za miljardo in dvesto milionov kron investicij. Petintrideset mi-liouov se ima porabiti za spopolnitev telefona, petdeset miliouov za državne železnice, dvesto milionov 2a lokalne železnice, dvestošestdeset milionov za vodne ceste i. t. d. Vlada pritrjuje vsem tem zahtevam, jih odobrava in obljubuje da jih izpolni, Kaj ui, da bi se človeku srce smejalo v prsih, ko vidi, kako se ima povzdigniti gospodarsko življenje in končno nemara vendar premagati moreča kriza, ki žene tisoč in tisoč družin v obup? Ali stranke morajo dovoliti vladi nove davke, če hočejo, da se izbije ta zlati dež iz Sttirgkhovih oblakov. Naravno. Saj vlada ne more coprati; če hoče izdajati denar, ga mora najprej dobiti. Zato predlaga nove davke. Toda kaj je to? Grof Sttirgkh in gospod Zaleski morata biti vendar v zvezi s kakšuim čarodejnikom. Za miljardo in dvesto milionov kron, ki jih obljubujeta strankam za investicije, ne zahtevata več kakor 96 milionov kron novih davkov; samo šestindevetdeset miliouov vpričo proračuna, ki kaže, če se razdali, že zdaj več deficita. Četudi se investicije ne bodo plačevale direktno iz proračunskih dohodkov, se bodo morala vendar posojila obrestovati in amortizirati, zakaj naprave, katerim so namenjene investicijske svote, ne bodo kar prvi dan nosile dobička. Nerazmerje med tem, kar vlada obljubuje in kar zahteva je preveliko, da ne bi bilo Sumljivo. Nehote se mora človek spominjati, kako lepo izdelani in sprejeti in sankcionirani načrti so že ostali ueizvršeni; v spomin prihaja človeku K6iberjev zakon o vodnih cestah, ki bo že kmalu lahko slavil jubilej, pa se še ni izkopala niti ped zemlje za tiste glasovite kanale. In zazdi se, da se bo tudi večji del nove mi-ljarde izpremenil v pesek, ki ga dobe volilci v oči. Med tem pa bodo Sttirgkhove stranke dovolile nove davke. Prekrasne davke, od katerih odpada komaj 22 milionov na direktne, kapitalistični razred obremenjujoče, vse ostalo pa na indirektne davke, ki se imajo iztlačiti iz konsumentov. iz mase prebivalstva, večjidel torej iz siromašnih slojev. Kapitalistični red slavi zopet triumf. Recimo, da se obljubljene investicije res izvrše. Naša vera sicer ni močua, ali posilimo se malce v optimizem. Železnice in kanali so koristne, potrebne reči Gotovo je Avstrija doslej vse premalo storila v tem oziru. Ali po- zabiti se vendar ne sme, da živimo v družbi, v kateri se vsak dobiček nujno napeljuje v kapitalistične namene, če se vlivajo novi topovi, nna dobiček kapitalizem, če se naročajo nove ladje, ima profit kapitalizem, če se bodo gradile železnice in kopali kanali, pojde dobiček v kapitalistični žep. Miljardo za investicije dovoljuje kapitalizem sam sebi. Državne izdatke pa naklada siromašnim slojem Proste bodo imeli kapitalisti, plačevalo jih bo ljudstvo. Tudi davčna reforma je potrebna. Nihče ne taji tega. Ali tiste davčne reforme, ki jih predlagajo naše vlade in za katere zbirajo parlamentarne večine z milionskimi obljubami, so gospodarsko pogubne; ves nezdravi sistem kapitalizma se zrcali v njih, sistem, ki uničuje sile delavskega ljudstva, a mora nazadnje uničiti še samega sebe. Zakaj odiranje, ki se izraža v vedno naraščajočih indirektnih davkih, ubija moč, brez katere je kapitalizem z vsem svojim bogastvom mrtvo truplo. Avstrijski gospodarski sistem ne gre za tem, da bi dvignil življenje delavstva. Niti za tem ne gre, da bi ga ohranil na dosedanji višini. Socialne reforme se ne ganejo nikamor; za olajšanje bede v širokih slojih se ne stori nič resnega; proti draginji se ne ukrene nič odločilnega. In do-čim ui opaziti ničesar, kar bi okrepčalo delavstvo. mu nalagajo vsak dan nove tovore, kakor oslu, ki naj nosi in nosi, pa sam išče, če bo kje našel kaj osata. Ali tudi osel omaga če je breme preveliko in stradanja preveč. Poveljniki in oprode kapitalizma pa pozabljajo, da je med oslom in ljudstvom vendar še nekaj razlike in da so sami podobni moža, ki je žagal tisto vejo, na kateri je sam sedel. Zoper portugalsko republiko. Mlada republika na iberijskem polotoku je marsikomu v Evropi trn v peti in mouar-histovski zarotniki, ki so poizkušali z vojaško silo vlomiti v deželo ter strmoglaviti republiko, so dobro vedeli, da jih spremljajo simpatije jako visokih gospodov in jako vplivnih krogov po raznih državah Evrope. Motili so se le v enem; zarotniki so upali, da se bodo simpatije za monarhistično protirevolucijo tudi praktično izražale. To pa se vendar ni zgodilo v taki meri, kakor so pričakovali in posledica je bila, da je dobila »monarhistična armada" po grbi, da je bila v prav kratkem času razpršena in da so njeni voditelji komaj odnesli pete. ! Polkovnik Meussa Mehemed. Ali zarotniki so imeli dosti razlogov, da so upali na izdatno podporo za svoje namene. V glasilu francoske socialistične stranke is-haja pravkar serija člankov izpod peresa so-druga Fabra Ribasa, ki razodeva, da je bil zoper portugalsko republiko pripravljn komplet, v katerega so bili in so še zapleteni jako mogočni ljudje in krogi raznih držav. Fabra Ribaš naglaša, da bo objavil samo tista dejstva, ki se lahko dokažejo, ker jih izpričujejo dokumenti, dasi bi se lahko reklo tudi več. Ali že to, kar je črno na belem, kaže jasno, kakšni faktorji so bili v zvezi z odstavljenim Manuelom. Predvsem pa očita Fabra Ribaš meščansko demokratičnemu časopisju po Evropi, da izza oktobrske revolucije ne zasleduje dogodkov dovolj natančno in da n. pr. poletnega monarhističnega gibanja ni tako ocenilo, da bi se bilo moglo spoznati, kaj se skriva za njim. Vsled tega je bilo mednarodni diplomaciji lahko pripravljati za kulisami vsakovrstne atentate na republiko. Ribaš pravi: »Socialisti smo se strastno zanimali za to, zlasti ker smo v gotovem trenutku videli vso mednarodno reakcijo vstajati, da bi se zagnala nad mlado republiko, bodisi da jo uniči, bodisi da ji ugrabi kolonije, pa če bi s tem provzročila tudi evropsko vojno. Pokazali bomo, zakaj je bila taka nevarnost in dokazali, da še ni£minula.u Ko je izbruhnila portugalska revolucija, je kralj Manuel takoj pobegnil. Zbežal je tako ANTON CEHOV: Tema. Mladenič, svetlih obrvi, koščenega obraza, v raztrganem kožuhu in velikih klobučinastih čevljih je čakal okrožnega zdravnika; ko se je ta po končani viziti vračal iz bolnice domov, je boječe stopil predenj. . ■ — Vaše blagorodje! — je dejal. — Kaj hočeš? Mladenič se je pogladil z dlanjo po nosu, obrnil oči proti nebu in potem odgovoril: , . — Vaše blagorodje... Med bolmki-jetniki imate mojega brata Vaško, kovača iz Varvarina ... — Tako je, in kaj potem? — Jaz sem Vaskin brat... Dva brata sva: on — Vaška — in jaz Kirila. Poleg naju je troje sester, in Vaška je oženjen ter ima otroke... Ust je obilo, a roke nobene. Kovačnica že skoro dve leti ni videla ognja. Jaz delam v katunarni, a kovati ne znam. In kakov delavec pa je oča! Delati ne more, ko Še dobro jesti ne zna; žlico nosi mimo ust. — Kaj pa hočeš od mene? Milosti, izpusti Vaško! Zdravnik je začudeno pogledal Kirila, in ne da bi odgovoril, odšel dalje. Mladenič je stekel za njim in mu fcadel pred noge. — Dotiri gospod doktor! — je zaprosil in oči so se mu zasvetile in z dlanjo se je pogladil po obrazu. — Izkaži, milost, pusti Vaško domov! Če hočeš, molim zate do smrti! Pusti ga! Doma od gladu vse gine! Mati joče dan na dan- žena pretaka solze... Vse umre! Sicer bi mu ne bilo do belega dneva! Milost, dobri gospod, izpusti ga! — Kaj ti ne pade v glavo; a si ob pamet? — ga je vprašal doktor in ga jezno pogledal. — Kako naj va izpustim? Saj je vendar kaznjenec! Kn il je zaplakal. — Izpusti ga! — Bedak! Kakšno pravico pa imam? Sem-li ječar, ka-li? Privedli so ga k meni, da ga zdravim, pa ga zdravim; ali izpustiti ga smem prav tako malo, kakor tebe zapreti. Buča nespametna! ^ — Brez vzroka so ga zaprli! Čakajoč razprave je pretičal skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu, in zdaj ne ve zakaj. Ne bi rekel, če bi bil ubijal, ali konje kradel, ali tu so ga vteknili v luknjo brez vzroka. — Dobro, ali kaj imam jaz pri tem? — Zaprli so kmeta in sami ne vedo zakaj. Če se ga'je navlekel, tedaj je pozabil na vse; očetu je ušesa obrezal in sebi lice razparal v pijanosti; a dvoje naših mladičev — ga je pregovarjalo, da ponoči z njima vlomi v trafiko, po tobak. Vinjen jih je poslušal, bedak. Zdrobili so ključavnico in vdrli. Vse so prevrnili, stekla pobili, moko razsuli. Pijanci, saj veste! No, tačas pa je prišel orožnik... pa hajdi na sodnijo. Celo leto so sedeli v zaporu, in lired tednom, v sredo, so sodili vse tri v mestu. Zadaj za njimi orožnik z bajonetom. .. priče so prisegle, da je Vaška med vsemi najmanj kriv, a gospoda so razsodili tako da je on kolovodja: otroka v zapor, Vaška pa je dobil tri leta ječe. In za- kaj? To vedi Bog sam! — Že spet; ali kaj imam vendar jaz pri tem? Stopi do gosposke. — Pri gosposki sem že bil. Na sodnijo sem šel in hotel vložiti prošnjo a niti prošnje niso hoteli. Pri okrožnem sodniku sem bil, pri preiskovalnem sodniku, in vsak pravi: to ni moja stvar. Čegava stvar pa je potem? Tu v bolnici ga ni višjega od tebe. Kar hočeš to se zgodi. — Bedak! — je zdihnil zdravnik. — Kjer so porotniki enkrat izgovorili besedo, tam izgubi gubernator, minister svojo pravico, nikar takov sodnik. Vse besedičenje je zaman. — Kdo pa je sodil? — Gospodje porotniki... — Kakšni gospodje? Naši sosedje so bili! Andrej Gurjev je bil, Aljoška Huk. — Mene že zebe, ko se tu s teboj razgovarjam________ Zdravnik je z roko zamahnil po zraku in naglo odšel proti vratom. Kiril mu je sledil, ali opazivši, kako so zaloputnila vrata, je obstal. Deset minut je stal nepremično na bolničnem dvorišču z odkrito glavo in zrl na zdravnikovo stanovanje; potem je globoko vzdihnil, se popraskal in šel do vrat. — Kam pa sedaj? — je mrmral sto-pivši na cesto. Eden pravi, ni. moja stvar, drugi zopet ni moja stvar. Čegava stvar pa je? Ne, dokler ne namažeš, ne dosežeš ničesar. Zdravnik je govoril, pri tem pa ves čas gledal na palec, kdaj mu kaj svetlega stisnem. No, brate, jaz pojdem celo do gubernatorja. Končno se je odpravil na pot; venomer se je obračal nazaj, počasno se vlekel po cešti in razmišljal, kam sedaj... Hladno ni bilo in sneg je le slabo škripal pod njegovimi nogami. Kvečjemu pol vrste pred njim se jerazgrinjalo na holmu okrožno mestece, kjer so nedavno sodili njegovega brata. Na desno je temnela ječa z rdečim krovom in stolpici na vogalih, na levo se je razprostiral velik mestni gaj, ves v ivju. Vse je bilo tiho, le nekov, starec v veliki ženski ruti in z veliko kučmo na glavi je korakal pred njim, kašljal in kričal na kravo, ki jo je gnal v, mesto. Dober dan, stric! — je izpregovoril Kiril dohitevši starca. — Bog daj... — Ženeš na seem? — Naka... — je leno izpregovoril dedec. — Si meščan, kali? Potem sta se domenila. Kiril je povedal, zakaj je bil v Ipolniči in o Čem je z zdravnikom govoril. — Doktor pravzaprav ni vešč v tehle rečeh! — mu je dejal starec, ko sta dospela v mesto. Dasi je gospod izučen v vsakovrstnem zdravljenju, a da bi tebi dal v tern oziru kakov nasvet, ali recimo, dš bi napisal protokol — tega ne zna. Zato je posebna gosposka. Pri sodniku si bil in pri komisarju. Tudi ta dva nista veščaka v tvoji zadevi. — v*m pa naj se obrnem? , j r-, Č$!? .vaše kmečke stvari ie postavljen pOsebeh glavar. Pojdi k njemu! Gospod Sinjeokov. — Kaj je ta v Zlatovem? — No, da, v Zlatovem. Tam je vaš glavar. V vaših stvareh izgubi še celo naglo, da je celo pozabil na važna pisma, k jih je pozneje našla nova vlada. Nekatera teh. pisem so pri sedanjem portugalskem rninistr-’ stvu za notranje zadeve, druga pa ima neki bivši minister začasne vlade. Jz enega teh pisem, o katerem je Teofil Braga pisal v listu „Mundou, je razvidno, da se je bil Manuel obrnil do španskega Alfonza s prošnjo, naj bi podprl njegov omajani prestol Anglija je bila že prej dobila podobno prošnjo. NatiP seje Manuel obrnil do Nemčije. To se je zgodilo v času, ko se je govorilo, da vzame portugalski kralj hčer Viljema II. za ženo. Leta 1910. se je imel odpeljati v Be-rolin. Vsled revolucije se je izpremenil potovalni načrt. Znani portugalski revolucionar in državnik Magelhaes Lima se je o tem zmenil napram nekemu uredniku lista „Voz de Gui-pazeora“ v S. Sebastjanu in je potrdil, da je Manuel naprosil Viljema, naj bi mu poslal dve ali tri bojne ladje, zato pa bi Manuel poskrbel, da bi Portugalsko odstopilo Nemčiji kolonijo Angola. Sočasno se je kraljica mati obinila do Španije s prošnjo za nekoliko polkov, ker je revolucionarno gibanje vidoma naraščalo. nOdgovora — pravi Bibas — ki ga je dobil bivši Manuel iz Nemčije, ne poznamo; ali dejstva nam dovoljujejo, da ga slutimo. Tudi ne poznamo popolne vsebine pisem, ki jih je poslal Alfonz svojemu kraljevskemu bratrancu, ali obsegati so morala jako resne reči, zakaj španski kralj je zelo silil v Canalejasa, naj se potrudi, da jih dobi od one osebe, ki jih sedaj poseduje. Načrti, kijih je ManuelII. snoval s Španijo in Nemčijo in poželjenje, ki ga je vsled tega obudil zlasti pri drugi državi, še ui izginilo, odkar je strmoglavljena portugalska monarhija. Samo oblika se je iz-premenila. Poleg kraljev so se takoj znašli tudi elementi mednarodnega katolicizma v prid restavraciji portugalske monarhije. Fabra Bibas našteva glavne udeležence te „križarske vojne*. Kralju Manuelu zveste portugalske monarhiste, pristaše Don Miguela de Braganca, imperialistična iu klerikalna družba, ki se shaja v gradu Nympemburg pri Monakovem, ljudje iz okolice nemškega cesarja, morda tudi nemški cesar sam, katoliške in kolonialne stranke v Nemčiji, končno Alfonz XIII. ter konservativni in liberalni monarhisti na Španskem. Bibas ne more zagotovo trditi, če sta tudi rimski in dunajski dvor prizadeta, ker so njegove informacije v tem nedoločene. V drugem članku opisuje Bibas vlogo, ki sta jo igrala v tej jzaroti Alfonz XIII. iu »liberalni** ministerski predsednik Caualejas. Dne 5 oktobra 1.1. je imel španski ministrski svet sejo, katere se ja udeležil tudi kralj Alfonz Pred sejo je dejal Canalejas nekemu ministrskemu tovarišu, ki je njegov prijatelj : »Bodite pripravljeni na vse in pomagajte mi.“ Ko je potem ta minister prišel na sejo, ki se je bila že pričela, je slišal finančnega ministra Cobiana, ki je pravkar govoril z mornariškim ministrom Arias de la Mirando: „Torej velja. Jutri ob zori bombardira „Carlos V.“ z drugimi ladjami Lizbono ?“ Arias je pritrdil in dodal, da čaka mornarica le na povelje, da odjadra. Canalejas, ki se je zaman upiral temu načrtu, je dal svojemu prijatelju znamenje. Ta je tedaj odločno izjavil, da se tak sklep ne more sodnik proti njemu pravico. ^ — Daleč bo treba iti brate!... Petnajst vrst in še črez. — Kaj to, komur treba, gre i sto vrst. — Imaš prav... Ali naj mu izročim prošnjo? — Izveš vse tamkaj. Prošnjo če je bode treba, ti brž napiše pisar. Glavar ima tudi pisarja. Poslovivši se od starca je postal na trgu, se pogreznil v misli in odšel iz mesta. Odpravil se je v Zlatovo ... Črez pet dni je zdravnik, po končani viziti domov grede, spet ugledal Kirila. To pot mladenič ni bil sam, ampak s suhim, bledim starcem, ki, je kimal z glavo kot z nihalom in premikal sem ter tje svoje gube. — Že spet prosim tvoje milosti, je začel Kiril. Glej, z očetom sem prišel, izkaži milost in izpusti Vaško! Glavar se niti v pomenek ni spustil. Pravijo: »je zdoma!« — Visoki gospod! — je zagolčal starec v grlu dvignivši trepalnice. — Bodite milostljivi. Reveži smo, ne moremo zahvaliti vaše dobrote, ali če je vaši milosti prav, naj Kirjuška in Vaška z delom odslužita! Naj z delom odslužita! — Z delom odsluživa, prav gotovo, je dejal Kiril in dvignil roko v prisego. Izpusti ga! Doma od gladu vse mre. Iz vsega grla se jočejo, gospod! Mladenič je bistro pogledal očeta in ga potresel za rokav, in oba sta kot na povelje pala zdravniku pred noge. Ta je zamahnil z roko po zraku, in ne da bi se ’ ozrl, naglo odšel domov. storiti brez sporazuma ministrskega sveta, do-kle. sta on in Caualejas v službi. Alfonz je bil očitno slabe volje. Posegel je ministru v besedo in dejal v energičnem touu, da že razume, da gre za politično vprašanje, vendar pa dvomi, da se bo minister (omenjeni prijatelj Canalejasa) upiral — svojemu šefu, ministrskemu predsedniku. Zdaj šele je dobil Canalejas nekaj več poguma, pa je dejal, da se ministrski svet res še ni mogel posvetovati o tem važnem vprašanju iu da se ne more storiti tako odločilen korak, dokler se ne ve, kakčno stališče zavzemajo druge sile. Cobian je še nekaj govoril, da je stvar že dognana in da ne gre drugače, ali Alfons je spoznal, da nima dovolj zaslombe, pa je zaključil debato, češ da ae mora prej spoznati stališče Anglije in Francije. Pokazalo se je, da Anglija in Francija nikakor ne marata intervencije na Portugalskem. Alfonz XIII. pa vendar ni opustil svoje ideje in je izkušal dobiti zveze v Nemči|i. Portugalske monarhiste je podpiral, kar se je pokazalo tudi pri njihovem ponesrečenem napadu. Caualejas je igral dvoumno vlogo. Zanašajoči se na podporo teh dveh nameravajo portugalski monarhisti ob novem letu zopet napasti republiko. Tržaška deželna konferenca. Trst, 17. decembra. (Dalje.) Poslovnik zaupniškega zbora jugoslovanske soc. demokratične stranke v Trstu pa ima sledečo vsebino: 1. Število zaupnikov jugoslovanske socijalno demokratične stranke v Trstu je neomejeno. 2. Zaupnik je lahko vsak, kdor priznava celotni program socialno demokratične stranke; biti mora član kulturne, v zmislfi socialno demokratičnih načel delujoče organizacije. 3. Vsak zaupnik je dolžan vplačevati po strankinem zboru in po zboru pristašev jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu določene strankine prispevke. 4. Zbor zaupnikov jugoslovanske socijalno demokratične stranke v Trstu sestoji : a) iz zastopnikov krajnih organizacij jugoslovanske socialno demokratične stranke v mestu in v tržaški okolici; b) iz zastopnikov strokovno, gospodarsko in kulturno v zmislu socialno demokratičnih načel organiziranih sodru-gov; 5. Krajne organizacije si izvolijo po enega zaupnika in enega namestnika do 50 članov in za vsakih drugih 20 po enega več. Strokovne, gospodarske ali kulturne organizacije izvolijo v zaupniški zbor po enega zastopnika in enega namestnika. 6. Vsak zaupnik mora biti potrjen od zaupniškega zbora. Zaupniški zbor sme in mora odkloniti izvolitev takih oseb, ki ne bi bile sposobne za važni posel zaupnikov, ali ki bi se bile že izkazale nevredne zaupanja sodrugov. Tako odklonitev mora zaupniški zbor v teku petih dni naznaniti prizadetim volilcem, ki imajo pravico priziva na zbor strankinih pristašev. Proti odloku tega zbora ni priziva. 7. Zaupniški zbor si izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in dva tajnika. Vsi štirje imajo pravico prisostvovati sejam političnega odbora s posvetovalnim glasom. 8. Predsednik, ali ob njegovi odsotnosti podpredsednik, sklicuje zaupniški zbor ter vodi seje. Tajnik, prvi ali drugi, napravi od vsake seje zapisnik ter mora imeti urejen imenik zaupnikov, ki ga prečita takoj na začetku vsake seje zaupniškega zbora. Tako prečita tudi zapisnik poslednje seje, ki ga po odobrenju zaupnikov podpisujejo: predsednik, tajnik, en član političnega odbora ter dva navzoča zaupnika. 9. Seje zaupnikov so tajne; vršiti se morajo, kadar smatra zaupniški predsednik ali politični odbor, da je potrebno. 10. Zaupniki se vabijo na seje pismeno, ali v »ZARJI« ali pa na drug, od zaupniškega zbora določen primeren način. 11. Seje zaupnikov so sklepčne vedno, ob vsakem številu navzočih zaupnikov ter se prično vedno točno ob določeni uri, če le mogoče ne kasneje od pol devetih zvečer. 12. V področje zaupniškega zbora spada: a) politična in volilna agitacija in organizacija v mestu in tržaški okolici; b) diskusije ter sklepanje o predlogih, ki jih stavljajo posamezni zaupniki, politični ali izvrševalni odbor; c) imenovanje vseh drugih odsekov, ti se bodo smatrali potrebne za agitacijo in organizacijo. 13. Po vsakem strankinem zboru in cadar bi bilo potreba, se konstituirajo zaupniki v volilni odbor, da določijo osebe, d jih morajo na zboru strankinih pristašev predlagati v politični odbor. 14. Na sejah zaupniškega zbora sme govoriti vsak poročevalec največ pol ure, vsak pa, ki se oglasi k razpravi, največ 10 minut in ne več, nego dvakrat o eni točki. 15. Predsednik zaupniškega zbora mora naznaniti zaupnikom vsaj 4 dni pred sejo dnevni red, ki je predlagan od predsednika političnega odbora. V slučaju, da ;e na dnevnem redu važna stvar, se mora poslati zaupnikom tudi dobro očrtano poročilo o zadevi, o kateri se ima razprav-jati. V nujnih slučajih se skrajša čas za pošiljatev dnevnega reda na en dan. 16. Ako čas ne bi več dopuščal sklicati zaupnike in je tteba nujno napraviti sklep, se skličejo zaupniki tri dni pozneje, ter se morajo natančno obvestiti in jim poročati o storjenem sklepu. 17. Zaupniki imajo dolžnost poročati svojim sodrugom o sklepih zaupniškega zbora; izvzeti so seveda sklepi, ki morajo zaradi svoje politične narave ostati tajni. Ako zaupniki ne bi vršili pravilno nalogo, se smejo odstaviti. NOVICE. * Naša slika kaže polkovnika Meussa Mehemeda, poveljnika turških čet pred Tripolisom. * Pretresljiva nesreča. V Hadacki pri Kralovibi se je zgodila pretresujoča nezgoda, ki je ugasnila mladi deklici življenje. Bajtarica Marija Fenclova je pripravljala v kuhinji kosilo. Pri njej je bila sedemletna hčerka Aua; Fenclova ji je naročila, naj ji prinese iz sobe nož. Deklica je takoj odšla, da izvrši materino povelje. Nenadoma je zaslišala Fenclova padec in že je stala pred njo deklica smrtuobleda in vsa krvava po vratu. Otroku je tičal nož v vratu. Mati je od groze kriknila, deklica pa je pripovedovala, da je hitela z ostrim nožem v kuhinjo, na pragu sobe pa se je spotaknila in si zasadila nož v vrat, tako da ji je prerezal glavno žilo.- Ko je ubogi otrok to pripovedo vedoval, se je zgrudil in šepetal: »Kajneda mamica — saj ne bom umrla!“ Potem se je revica onesvestila in izdihnila čez par hipov. * Sneženi plaz jih je podsul. Pri gradnji električne železnice Sept-Aur, ki jo grade v višini 2200 metrov blizu Grenobla, je potegnil plaz pet delavcev za sabo v dolino. Dva delavca so rešili, tri pa so skopali izpod snega mrtve. * Smrt delavcev. V Hodoninu pri Olomucu so prenočili v kleti nove zgradbe delavci Kudlač, Handel iu Pleva. Klet je bila še vlažna in so zategadelj v njej kurili peči s koksom. Zjutraj so našli vse tri delavce mrtve. Iz peči je pritekal oglikov kis, ki so ga delavci vdi hali in se zadušili. * Trikratni nmor na ženltvanju. V Skidelu je zastrupil ženin Gal pa svojo nevesto iu njene starše. Nato je vzel rodbinsko premoženje v zoesku 10.000 mark in pobegnil. * Bik pa je nabodel. V Jedenspeignu je snažil 191etni zidar Meitner biku glavo. Žival ga je zgrabila z rogovi in ga potisnila ob jasli. Meitner je dobil težke notranje poškodbe ; bik mu je najbrž ranil z rogovi čreva iu jetra. Prepeljali so ga z vlakom severne železnice na dunajsko rešilno postajo * Po 58ietni ječi pomiloščen. V Ni-zidi na Italijanskem so pomilostili jetnika, ki B) ga obsodili meseca aprila leta 1854 v Sardiniji vsled umora na dosmrtno ječo. Pomilo-ščenec je doma iz vasi blizu Novare in je star 77 let; ko so ga obsodili, je bil star torej 19 let. Starček je še popolnoma čvrstega zdravja. * Revolta kaznjencev. V tišnoviškem okrajnem zaporu na Moravskem se je uprlo več kaznjencev vsled nezadostne hrane. Bazbi-jali so opravo po ječah. Policija in orožniki so udušili upor. * Obsojen duhovnik, bi izobči ža-p»na. Zelo komodno in čisto v zmislu zadnje papeževe bule se je maščeval župuik iz Bor-nova v Italiji. Bil je obsojen vsled prestopka zdravstvene postave, ker je ob času nalezljivih bolezni dal prinašati v cerkev trupla Mestni sodnik je obsodil župnika na enodneven zapor in 11 kron globe. Nato je duhovni gospod izključil župana, ker je spravil brez papeževega dovoljenja duhovnika pred sodišče. Župnik iz Bornove vsekako umeva duh časa! * Napad z britvijo. V Sudgolu pri Blanskem na Moravskem je napadel kočar Karl Nemec kmeta Hudeca in mu je skušal prerezati z britvijo vrat. Hudec je prestregel napad z roko, ki mu jo je Nemec obrezal. Vzrok napada je, ker je Hudec pred sodiščem izpovedal proti Nemcu. Napadalca so prijeli. * Maščevanje divjega lovca. V Cler-mont Ferrandii bo kaznovali divjega lovca Cor-mierja zaradi ribarjenja na prepovedanih krajih z dvajsetdnevnim zaporom. Zaradi te obsodbe je eklenil, da se kruto maščuje nad pričami, ki so bile izpovedale proti njemu. Oborožil se je s puško in prežal v skrivnem craju na žensko, ki je pričala proti njemu. Spi ožil je nanjo in bila je takoj mrtva. Potem je krenil pred hišo točilca žganja Verdierja in je skozi okno ustrelil njegovo ženo iu 16-letnega sina. Ko je prihitel Verdier. mu je divji lovec pognal kroglo v trebuh in se je točilec zgrudil mrtev. Nato je morilec pobegnil brez sledu. * Nova Edisonova iznajdba. Slavnemu izumitelju Tomažu Edisonu se je pred par meseci posrečilo, da je sezidal hišo iz samega betona. Zdaj pa naznanja novo izumitev, ki bo omogočila tudi vse pohištvo napraviti iz betona. V naznanilu pravi Edison: Upam, da v par mesecih dokažem, daje to pohištvo ceno, trpežno iu porabno ter prav nič ne zaostaja za eseniin pohištvom. Danes velja hiša s pohištvom v Ameriki 6500 fuutov šterlingov, po novem načinu bo veljala samo 1250 funtov šterlingov. Nadalje upa Eiison, da bo s po-moč|o njegove izumitve veljala oprava spalnica samo pet dolarjev. Ljubljanski občinski svet. Volitev ljubljanskega župana. Po skoro poldrugoletnem medvladju se je sešel včeraj ob 10. uri dopoldne pred osmimi meseci izvoljeni ljubljanski obč n-ski svet na prvo sejo, da izvoli novega župana. Občinstvo je galerijo še pred 10. uro napolnilo, prav tako so se zbrali tudi '•.-»i občinski svetniki še pred določenim časom. Med klerikalnimi občinskimi svetovalci je bilo praznil^ dvoje sedežev, ker gospoda Kregar in Štefe nista smela na sejo v zmislu § 17. občinskega volilnega reda. Imenovana občinska svetovalca sta namreč v sodnijski preiskavi zaradi znane afere pri volitvah v trgovsko zbornico. Točno ob 10. uri je otvoril sejo kot najstarejši občinski svetovalec gospod Bonač. Pozdravil je navzoče občinske svetovalce in konstatiral, da je prisotnih 43 članov občinskega zbora, torej vsi razen dveh, ki nista mogla priti na sejo v zmislu § 17. občinskega volilnega reda in sta torej opravičena. Proglasil je sejo za sklepčno in imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetovalca Kneza in dr. Detelo. P -zdravil je vladnega svetnika Kremenška. Edina točka današnjega dnevnega reda je izvolitev župana. Prosim gospoda pl. Blei-vveissa, da prebere paragrafa 55 in 56 občinskega volilnega reda, ki se tičeta izvolitve župana. ^ Ko je tajnik prebral obadva paragrafa, nadaljuje gosp. občinski svetovalec Bonač: »Ali se oglasi kdo k besedi? G •-voriti se sme saino k stvari, druga debata je izključena.« Oglasil se ni nihče. Gosp. Bonač imenuje za skrutinatorja dr. Trillerja in dr. Zajca, nakar se je takoj pričela volitev Sluga je naglo pobral preganjene glasovnice, ki sta jih pregledala skrutinatorja. Nato je sporočil izid volitve dr. Triller: »Za županovo izvolitev je potrebna nadpolovična večina, to je 23 glasov. Oddanih je 43 glasov in sicer so dobili: dr. Tavčar 23 glasov (liberalni občinski svetovalci in liberalni posetniki gorijo ploskajo in vzklikajo: Živijo!), dr. Detela 12 glasov, dr. Ambrositsch 7 glasov, ena je bila prazna. Gosp. Bonač konstatira, da je izvoljen za župana dr. Ivan Tavčar (ploskanje in živijo-klici) ter vpraša dr. Tavčarja, ali sprejme izvolitev. Dr. Tavčar se zahvali za izvolitev svojim somišljenikom in izjavi, da sprejme izvolitev, ako dobi cesarjevo potrjenje. Gospod Bonač prosi vladnega zaston-nika, da blagovoli izposlovati najvišje potrjenje in zaključi sejo. Tako se je vršila in končala prva seja novega občinskega sveta popolnoma mirno in čisto oficijelno. Trajala ni niti pol ure._________________________________________ JLjubsjana m Kranjsko. — Župana imamo; le cesarskega po-trjenja še potrebuje dr. Tavčar, da more nastopiti službo lordmajorja. O tem potrjenju pa nihče ne dvomi, kajti niti dr. Tavčar niti liberalna stranka nista pri vladi več vpisana v črnih bukvah Bevolucionarna doba slovenskega liberalizma je definitivno menila in grof Sttirgkh bi bil naravnost nehvaležen, Se ne bi poskrbel, da bo dr. Tavčar brez odlašanja potrjen. Da je po poldrugletnem obotavlianju in zavlačenju končan ljubljanski občinski provizorij, je seveda prav; le to ni bilo prav, daje stvar trajala tako dolgo; to ni bilo prav, da je postala občinska avtonomija pravi predmet zasmehovanja in da je bil zmisel zakona z zavlačevanjem volitev in potem z odlašanjem konstituiranja naravnost na glavo postavljen. Prav ni bilo, da je stala Ljubljnna poldrugo leto pod varuštvom, dasi ni bilo tega prav nič treba. Ce se človek danes, ko je minilo toliko časa, da je lahko izginila vsaka pijanost in strast, vpraša, zakaj je bilo takrat treba vseh tistih komedij, vsled katerih bi bil moral tuji svet misliti, da se gode v Ljubijani bogvč grozne reči, tedaj le strmi in strmi, kajti kakor danes, tako tudi takrat ni bilo nobenega pametnega razloga za vse tiste krize. Iipre-memba situacije v občinskem svetu bi bila morala priti brez vseh tistih velikih emocij, čim bi bil sprejet novi občinski volilni red, ki je bil itak že na poti. Tako pa smo imeli raz beljene strasti, komisariat, stroške,- tsak hip žandarje po ulicah in skroviščih in malodane obsedno stanje. Zakaj? čemu? Zaradi nepotrebnih fantazij in za prazen nič. Po takih potih tava avstrijska politika. — Večino imajo liberalci v občinskem svetu ljubljanskem, ali impozantna ni in vladati ne bo z njo lahko. To se je pokazalo že včerai pri volitvi župana, ko je moral dr. Tavčar gla sovati sam za3e, da je mogel biti gladko izvoljen. čisto lepo je, da zaupa dr. Tavčar naj bolj sam sebi, ali prijeten vendar ni tak položaj in prepričaoi smo, da bi se bil županski kandidat veliko bolje počutil, če bi bil smel ■zapisati n. pr. drja Trillerja na svoj listek. Sitno je bilo na prvi seji, težave pa se bodo javljale šele na bodočih. Z izvolitvijo župana je liberalna stranka pravzaprav izgubila večino, 'kajti zdaj ima 22 glasov, prav toliko pa jih ima tudi opozicija, kadar je kompletna. Tako razmerje, da mora župan vsak hip dirimirati •s svojim glasom, pa tudi ni prijetno za vladajočo stranko. Vendar je ravno v tem položaju nekaj koristnega Liberalci bodo morali gledati, da opuste v svojem gospodarstvu strankarstvo in da si pridobe glasove, ki jim manjkajo, s stvarnim delom in s stvarnimi predlogi. Samo na ta način bo mogel ob črnski svet plodonosno delati, čim bi se ua-pravil poizkus klikarstva. mora obtičati vse — Zahvalil so je dr. Tavčar po izvolitvi za župana svojim somišljenikom za zaupanje. Njegova zahvala ni bila popolna Zahvaliti bi se bil moral sebi in svojim so mišljenikom. — Jamrarija ..Slovenskega Naroda“ ■zaradi tistih Nemcev, ki sede v občinskem ■svetu, je že prokleto smešna. Navadno se pre pisuje le otrokom brezplodno tarnanje, odrasli ljudje, ki jokajo ob rečeh, katerih ne morejo izpremeniti. se pa smatrajo za nesposobne. Kaj hoče »Slovenski Narod“ doseči s svojo joka-vostjo? Naj pretaka toliko solz, kolikor jih iz-tlači iz sebe, teh Nemcev vendar ne bo spravil iz občinskega sveta. In čemu naj bi jih? Gospodovati ne bodo mogli v občini. Zakaj pa naj bi se jim ne dovolilo, da govore o zadevah občine, v kateri žive? Zakaj naj bi se jim branil vpogled v občinsko gospodarstvo, zakaj naj bi se jim oviralo spoznavanje, da se hoče pravično gospodariti ? In — to je posebno važno — zakaj se jim ne bi dala prilika, da govore s svojimi nasprotniki iz oči v oči? Saj se jih menda ni treba bati. če bodo govoiili v občinskem svetu, se jim lahko odgovarja, ako je treba in kar je treba. Dejali bi, da je to vsekakor bolje, kakor da pisarijo do graških listih, pa se nikdar ne ve, če tožijo ljubljanski Nemci, ali če bevska posamezen šornalist. Li beralci so pretrpeli navzočnost nemških vele posestnikov v kranjskem deželnem zboru, kjer sede res le vsled uezadišanega privilegija, in so se c>lo družili z njimi, čemu torej toliko smešnega joka in stoka zaradi njihovih sedežev v občinskem svetu? — Izpred obrtnega sodišča. Pišejo nam: Pred nekaj dnevi se je vršila zanimiva obravnava,ki kaže v slabi luči postopanje veletrgovcev z delavci in uslužbenci. Vinska trgovina bratje Novakovič, ki ima svoje pradajalne na Reki, v Zagrebu, je izročila svojo drobno prodajo vina na odgovornost poslovodju Košiču; O. Novakovič je bil s tem redom zadovoljen, pač pa ni mogel biti dolgo zadovoljen poslovodja Košič, ker je pri računih večkrat opazil, da mu gine denar, in čez nekaj mesecev dognal, da ima vzlic svoji naj-skrbnejši pazljivosti že skupno 57 kron primankljaja. Seveda je bilo možu težko naravnost koga dolžiti, pač pa je pogosto glasno tarnal in ugibal, kdo da mu denar izmika, oziroma vino. Prodajalniški sluga Abina, gotovo pošten človek, je nekoč povedal Košiču, da je zasačil kontoaristko, ko je ob Košičevi nenavzočnosti vzela iz blagajne desetkronski bankovec. Opazivši da jo vidim, je zardela in rekla: »Andrej«! Košič ima deset kron preveč, meni pa manjkajo. Ni mu pa treba praviti, da sem jih jaz vzela.« Poslovodja je vse to šefu naznanil in zahteval remedure. Gospodična je priznala, da je vzela Košiču 10 K in mu jih je proti potrdilu vrnila. G. Novakovič pa ni ničesar ukrenil, pač pa je hitro izterjal še ostalih 47 kron primankljaja od Košiča, dasiravno mu je razložil, da se mu godi krivica in da morajo njegovi otročiči vsled tega utrgavanja lakoto trpeti. Primankljaji pa niso hoteli ponehati; Cez nekaj mesecev je Košič zopet naznanil šefu, nov primankljaj v znesku 36 kron, zahteval redu v trgovini, sicer, da naznani zadevo policiji. G. Novakovič mu je pa zapretil, da ga pusti na mestu aretirati, če ne molči, ter mu je vzlic trimesečnemu odpovednem Toku v pismeni službeni po- godbi pokazal vrata. Obrtno sodišče pa je bilo drugih nazorov, in je te dni tvrdko Bratje Novakovič na Košičevo zahtevanje obsodiio na 300 kron plačila za trimesečno odpovedno dobo v smislu pogodbe. — Naknadno nam še izročajo, da je bila v petek popoldne pri obrtnem sodišču enaka obravnava proti tvrdki Br. Novakovič, kakor je bila Košičeva. Toži jo bivši poslovodja, ki ga je tudi tvrdka kljub pisrneni službeni pogodbi odpustila. Kakor je iz navedenega razvidno, je pri Novakovičevi tvrdki sistematično izžemanje in neutemeljeno odpuščanje zelo v navadi! Uradniško konsumno društvo v Ljubljani hoče likvidirati. V soboto je imelo občni zbor, katerega pa se je udeležilo le malo število članov. Društvo je že dlje časa v kritičnem položaju, iz katerega si je izkušalo pomagati s pomočjo vlade, kar se j)a ni posrečilo. Društvo je prosilo od vlade 10.000 kron subvencije, pa 80.000 K brezobrestnega posojila. Dobilo pa je 5000 K podpore, brezobrestno posojilo pa je bilo iz načelnih razlogov odklonjeno. Tudi poizkus, dobiti od kakšnega z vlado v zvezi stoječega zavoda posojilo proti 2% obrestim se ni obnesel. Predsednik je na sobotnem zboru povdarjal, da so prišli uradniki vsled poloma velikih gospodarskih zavodov v slab položaj, kar je tudi na c-ka prekinila in se konča v jutrišnji seji. Jutri bo zbornica po kratki debati rešila tudi predloge draginjskega odseka. Naj sledi podrobno poročilo. * Zbornica začne prvo branje o davku na pivo in na žganje. Za posl. Modračkom in Flstererjem povzame besedo posl. Jokl (soc. dem.), ki kritizira škandalozno finančno gospodarstvo avstrijskih vlad. Milijarde na milijarde ljudskega denarja je šlo, pa ne za kulturne in gospodarske namene. Sedanja politika avstrijskih vlad izpodvezuje kon-zum prebivalstva in bije trgovino in obrt naravnost v srce. Ta politika je začela z aneksijo Bosne in končava z drednati; potem pride še brambna reforma, ki navali nova bremena ljudstvu na pleča. Patriotični navdušenjaki, ki so mirno gledali patriotične orgije, naj plačajo davčni povišek. Davek na pivo bo dosegel po vladnem načrtu skoro 100% cene piva. Konzum piva bo opešal in povečalo se bo žganjepitje. V predlogi o žganju je opažati le izpremembe v prilog kapitalistom, ki jim obetajo in donašajo nove milijončke. Med lastniki žganjarn so najbogatejši ljudje. Kdor hoče izvedeti za imena teh ljudi, naj vzame v roko sezna-mek gosposke zbornice ali pa gotski almanah. Od špiritovega kontingenta ima dobiček najstarejše plemstvo, ki sega nazaj v Mozesove čase, ko so ž njim prebredli Rdeče morje. (Veselost.) Dobiček,ki ga spravlja na leto špiritov kartel, znaša okroglih 15 miiijonov kron, iz katerih plačuje kartel bogate molčarine. Dobro organizirana tatinska klapa j' ta kartel, ki se ogorčeno zgraža nad pijancem, ki pa srka iz bede siromakov svoje bogastvo. Kje pijo žganje? Le v najrevnejših krajih. V nemški Šleziji in na nem ski Moravi, kjer tkalci ne pijo ne vina ne piva. temveč samo žganje, so kraji, kjer se vname. Za kos mrhovine najhujši boj. Naravnost izzivajoč v tej davčni reformi je namen: saniranje deželnih financ z ljudskim denarjem. Samoinorno početje bi bilo,če bi vrgla zbornica deželnozbor-skim klikam milione v žrelo, ker bodo deželne finance čez pet let zopet tam, kjer tiče danes. Preden bomo govorili o saniranju deželnih financ, je treba uvesti splošno, enako in tajno volilno pravico za deželne zbore. Temeljita finančna reforma je nujno potrebna; socialni demokratje že davno opozarjajo nanjo. Meščanske stranke so s svojo nesrečno politiko spravile državo in dežele na rob prepada. Ti gospodje naj plačajo svoje »gospodarstvo« s svojim kapitalom in naj ne segajo v žepe siromakov. Nemoralno je obdačenje bede v prilog bogatinom. Če hočete davčno reformo, začnite z zemljiškim davkom, ampak ne obremenite malih posestnikov. Kdaj poneha blazna, milione razsipajoča politika militarizma, kdaj začne zdrava ljudska politika. Davčna reforma, ki sme upati na zaslombo v ljudstvu, se bo morala obračati zoper vladajoče razrede v državi in se ne bo smela strašiti konflikta med ljudsko zbornico in onim faktorjem, ki še danes meni, da lahko parlamentu predpisuje. Ta boj za interese širokih slojev prebivalstva je neizogiben; obračal se bo zoper vse, ki so se zvezali proti ljudstvu. (Živahna pohvala.) Volilni škandal na Hrvaškem. Potem je posl. Dulibič vprašal pred sednika, če hoče izraziti ogorčenje nad volilnimi dogodki na Hrvaškem. Predsednik je odgovoril, da želji ne more ugoditi. Prihodnja seja jutri. * Italijanska pravna fakulteta Po zbornični seji je bila daljša seja proračunskega odseka. Naučni minister Hussarek je označil primorsko trgovinsko mesto Trst nepripravno za vseučilišče. Ministrovim besedam je sledila daljša razprava o italijanskem fakultetnem vprašanju. Seja se nadaljuje jutri pred zbor-. ntčno sejo. * Krščansko socialne kupčije. Včeraj je bila seja komisije za kontrolo državnih dolgov o nakupu akcij južnoneinške donavske parobrodne družbe pod krščansko-socialnim trgovinskim ministrom Weisskirchnerjem. Kupčija je bila za državo neugodna in je morala plačati tričetrt odstotkov nad obrestno mero S Sredstvo a |H za varčenje HM so praktične Evezda s ♦ MAGGI kocke krilcem UU11MB |U za ‘/4 litra najukus- lU|iiy||r neJSe goveje Juhe. Ime MAGGI jamči za skrbno pripravo in izvrstno kakovost Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem naj večje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. avstro-ogrske banke. O tej kupčiji ni vlada obvestila niti parlamenta, niti kontrolne komisije. Na zahtevo komisije je finančni minister sporočil, da je visoka obrestna mera z ozirom na ugodno kupčijo opravičena, kar pa seveda ni resnično. Kontrolna komisija je sklenila, da ministrove note ne sprejme v vednost in da poroča o vsej zadevi drž. zboru. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Italijani demantirajo. Rim, 18 dec. Uradno poročajo: Lista „Ikdam“ in „Taniu“ sta prinesla poročila o hudem porazu, ki so ga prizadjali Turki Italijanom pri Bengaziju. Ta vest je nere snična, kor že od 10. decembra niso Turki in Arabci ponovili napada na Bengazi, ko smo jih bili tedaj odbili z velikimi izgubami Nlfi norega r Tripolisa. Rim, 19. dec. „Agenzia Stefaui* poroča : V Tripolisu. Tadžuri in A n j c a r i ni nič novega. Oddelek grenadirjev je napravil s topničarskim oddelkom pohod od Anjcare proti jugu in je prodrl 12 kilometrov daleč, ne da bi bil zadel na sovražnika. Med-potoma so našli patrone, razne vojne potreb ščine in par mrtvih trupel redne turške vojske. Dne 16. t m. je dospel v Tripolis Marconi in je takoj napravil dvoje uspešnih poskusov z novimi napravami za brezžičuo brzo javljenje. V oazi in mestu še vedno naletimo na bogate zaloge orožja in municije. Bitka pri Homsu. Rim, 19. dec. Zahodno od Homsa je zadel italijanski poizvedovalni oddelek na hud odpor Arabcev, ki so se umaknili šele tedaj, ko bo pričeli Italijani na vso moč streljati iz pušk. Italijani so imeli štiri mrtve in 11 ra njenoev, arabske izgube so mnogo večje. Petdeset kilometrov daleč od Tripolisa. Pariz, 19. dec. Iz Tripolisa poročajo, da imajo Turki in Arabci 50 kilo metrov daleč od Tripolisa svoja glavna taborišča, kamor neprenehoma prihajajo bojevniki sosednih rodov. Proti avstrijske demonstracije ▼ Italiji. Verona, 18. dec. V večini večjih mest Zgornje Italije so neprenehoma protiavstrijske demonstracije. V kinematografih predstavljajo tendencionalne prizore iz zadnjih vojn med Italijo in Avstrijo. (Vojni hujskači so si pač povsod enaki, v Avstriji in v Italiji!) Avstro Ogrska in Nemčija o dardanelskem vprašanja. C a/r i g r a d , 18. decembra. Avstro- ogrski poslanik grof P a 11 a v i c i n i in nemški poslanik baron M a r s c h a 11 sta izjavila ministru vnanjih zadev Ašim begu proti otvoritvi Dardanel. Volitve na hrvaškem. Zagreb, 19. decembra. Pri včerajšnj h volitvah si je osvojila hrvaško-srbska koalicija 5 mandatov, združena hrvaška stranka prava 5 mandatov, srbski radikalci 2 mandata, kmečka stranka 2 mandata. Madjaronska stranka je podlegla v vseh osmih okrajih, v katerih je včeraj nastopila. Med izvoljenimi je tudi načelnik hr-vaško-srbske koalicije Tuškan. Zagreb, 19. decembra. Doslej je izvoljenih 24 koalicijonašev, 26 pravašev, 19 madjaronov, 1 član oseškega centrutna, 7 članov kmečke stranke, 3 srbski radikalci. Ban je poražen na vsej črti Vihar ▼ bosanskem deželnem zbora. . Sarajevo, 19. dec. Predsednik dež. zbora Solo je izključil včeraj virilista Ar-navtovida in poslanca Memedovida za en dan od sej, ker sta dolžila vlado, da je pri oddaji monopolov plačevala provizije. Poslanec Memedovič je izjavil, da se umakne samo sili. Prišlo je do viharnih prizorov. Memedovič je res prenočil: v deželoozborski dvorani, kjer je jedel in prenočil ter se kratko-malo ni dal izgnati. Železniška nezgoda na Danaja. Dunaj. 18. dec. Danes ob pol sedmih Zvečer je zadel krajevni vlak 114 dunajske severozahodne železnice ob odbojnik. Lahko p o š k o d o v a n i h j e 2 7 o »e b. Štiri osebe so prenesli v bolnico. Promet se ni motihiK • ‘ Operni pevec Barlan obsojen na 30,000 f f ae' • mark. 1 Praga, 19. dec. Vzkliono sodišče je na vzklic nekdanjega soškega dvornega pevca Buri a n a odločilo, da mora Burian plačati za-” ’ *--*■ ->l>« ^""an/iinnalnn crlnhn SO tisoč mark Prva instanca je obsodila opernega pevca na plačilo 150 000 mark. Kolera na Ogrskem. Budimpešta, 19. dec. V zadnjih tednih je bilo na Ogrskem par posamičnih slučajev kolere. Od 9. t. m. pa se epidemija širi. Zadnji tedeu jo bilo več smrtnih slučajev. Razen enega so vsi slučaji v Zenti in Kun Št. Marto n u. Bela vrana. Berlin, 18. dec. Novi škof v Š p i r i dr. P f a n d 1 h a b e r je izjavil, da nima rad oko se vmešava njegova duhovščina v politiko in da zlasti ne smatra za primerno porabljanje prižnice za političue namene. Napad na Lloyd Georga. London, 18. dec. Ministra George in Grey sta govorila predvčerajšnjem na shodu liberalne ženske zveze v prilog ženski volilni pravici. Ko sta se vračala s shoda, je zagnal neki moški, ki je pristaš ženske volilne pravice, proti L 1 o y d u Georgu kos medenine, ga zadel v obraz in mu presekal u s t d i c o ter ranil 1 e-v o o k o , ki bi bil George kmalu ob njega. Prijeli so moža, ki ga sumijo atentata Odločitev holmske gubernije. Varšava, 19. dec Vsled bližnje od ločitve holmske gubernije od Ruske Poljske prirede tu splošno narodno žalovanje. Odpovedali so že vse plese in predpustne zabave. Položaj v Turčiji. Proti mladoturškim reakcijonarjeni. Carigrad, 19. decembra. Novo ustanovljena liberalna stranka je predvčerajšnjem sklenila, da pošlje k sultanu dvoje deputacij po pet mož, eno posvetno in eno duhovniško, ki bodo sultana prosile, naj odkloni v interesu domovine in krone načrt velikega vezirja o spremembi ustave. V seji so izjavili tudi vsi albanski poslanci, da ne-prevzamejo nikake odgovornosti za dogodke, ki bi jih povzročila sprememba ustave v Albaniji. S Krete. Kanea, 19. decembra. Revolucionarna skupščina je protestirala pri konzulih. Ker so veievlasti preprečile prihod zastopnikov revolucionarne skupščine na Grško in so jih dale prepeljati s svojimi ladjami nazaj na Kreto. Homatije v Perziji. Bojevite Perzljke. London, 18. dec. Iz Teherana poročajo : Predvčerajšnjem zvečer je demostriralo pred parlamentom večsto žen, ki so bile oborožene z revolverji Poslale so k zborničnemu predsedniku deputacijo in izja vile. da postrele svoje može, ako opuste perzijsko strar jp zapuste rešitelja Perzije Morgana Shusterja, Demonstracija pred parlamentom. Berlin, 19. dre. „Lokalanzeiger“ poroča iz Teherana: Predvčerajšnjem se je zopet zbrala pred parlamentom velika množica, ki je zahtevala od kabineta končnih sklepov o stanju pogajanj z Rusijo. Ministrom in poslancem so pretili s smrtjo. Ministri so izjavili. da bodo dali potrebna pojasnila v javni seji. Revolucija na Kitajskem. Revolucionarno gibanje se razširja. Peking, 18. dec. Pri N i a n g č u a n u je doletel upornike poraz; izgubili so 40 mrtv h in 200 ranjenih ter pustili na bojišču topove, rounicijo in druge vojne potrebščine. Blizu P u k o v a so razdrli uporniki železniško progo. S severnega bojišča vedno poročajo o manjših bojih. Tudi od drugod prihajajo poročila, da se š i-r i j o nemiri. PCraz revolucionarjev. Peking, 19. dec. Mandžurska posadka v K i u č a v u se je u d a 1 a. Uporniki v Šahziju so brez poguma in beže pred cesarskimi. ...... Uspeh cesarskih. C i f u , 19. dec. Včeraj ponoči so mzeli cesarski jamen in ujeli šefa revolucionarne uprave Tatajss. Tri uporne vojne I a d j e so odplule proti S a n g a j u. Za tiskovni sklad „ZaijeM. Vesela družba v gostilni ..Amerika* na Glincah 1 K 40 vin. 3E •• • • Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca • • • • se priporoča. •• •• Žepni koledar za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912 je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide. VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj). — Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako sc varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke. Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje* v Ljubljani. S Sodrugl I Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj člta „ZarJo‘‘. Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma). Pipan, ulica Ponte della Fabra.. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Baj*c, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. I. Jax & sin Ljubljana Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa Ceniki zastonj In franko. FLAVIJA4 VZAJEMNO ZA VAR. BANKA V PRAGI, ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine u zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija" Je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Spomni rezervni fondi K 54,000.000"— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička Je do sedaj izpia-a svojim članom življenskega oddelka I( 2,495.719"—. Kapitalij in škod pa je do sedaj tzr1-*-*-K 109,356"861’—.— Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazUa razpošilja drage volje in poštnine | GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. g Delavska hranilnica in posojilnica ^ (vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.) v Ljubljani, Wolfova ul. št. 3, II. nadstropje. Obrestuje hranilne vloge po 4i/2°/0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd. Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-————— nem času. o? i.,. I i. — Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina \ O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 katera ima le začetkom sezlje nad 30.000 kom. po najniljih cenah — in to: nad 5000 Hom. najfinejšiS oBlek za gospode od f( S’—: naprej, „ 2000 „ najfinejšiS pooršnikooi športnik in zimskih sukenj od £{ 16’— naprej, pelerin od f( 4'— naprej. posamezn. Slae in telonnikoo od g 4't naprej. oBlek za deške in otroke od f{ 4'—naprej, , najmodernejše konfekcije za dame in dekliee. jope in. dolge paletot z* dame od f( S'— naprej, krila in Bluze od f( 2’— naprej. Solidna postrežba! 8000 2000 3000 15000 Priznano nizke cene