a

tic

ry-tJy3 s/'jof 'sJAJ''ti

fy $0<J^x^y@ “°tou a^ju)  'A J,j
y- rMJ&o ■■A>J^yti' \j-^y~' O ,-

: r i-^ M fi* '%»{&&**%  u

fj / A) / Vh^^'c^<y -/Q' LAy&Ažjr& ^

udl*^  V

|r//v^>Vv\i^ <> /L/ž/»

; / y O \jy,

fJL&^OC sO^AMsCsi&s

*4u

/ / '/) /V A/W\j

o<

- O L^.^r^iS  1»...

o


o

Presveti Devici Mariji
brez madeža spočeti

bodi ponižno poklonjeno to

»Sveto opravilo«.

■? s™*-'* 1 ' sj/

Ona naj podpira s svojo priprošnjo/
molitve in vzdihljaje vseh, ki jih
bodo iz njega pobožno opravljali.

PRIREDITELJ.

r DCT

Ime.

Bivališče

~eXšT"

a i


Štev. 4131.

Častitemu gospodu

Jožefu Čede, župniku i>

'mmin-  Sk. ordinariat prav rad dovoli
®)[Kp ! v  smislu apostolske konstitucije
iLJIaa »Officiorum ac munerum« z dne
25. januarja 1897, da se za šolarje in za
odrasle najpripravnejši molitvenik: »Sveto
opravilo« sedmič natisne.

Ker se'Ta~predelana in popravljena
izdaja tesno naslanja na novi katekizem
in na večje »Sveto opravilo«, ki je dolo¬
čeno za očitno službo božjo v naši škofiji,
zato bodo čč. gg. katehetje dobro storili,'
ako bodo na to gledali, da bodo vsi
šolarji, ki se poslužujejo slovenskih mo¬
litvenikov, pri očitni službi božji imeli to
novo izdajo »Svetega opravila«.

Bog blagoslovi Vas in vse, ki se bodo
Vašega molitvenika posluževali!

Kn. šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru,
na god sv. Andreja apostola, dne 30. nov.,
v zlatem Marijinem letu 1904.

v Studenicah.

knezoškof.

t Mihael,

Predgovor

k

sedmi izdaji »Svetega opravila«.

prg^Sobre nabožne knjige se držite
tako dolgo, da vas pospremi
\S&M  v grob. N. lavant. pastirski
list leta 1859.

Kako dobro premišljen in globoko
utemeljen je ta izrek rajnega knezo-
škofa A. M. Slomšeka, je pokazala
enoglasna izjava lavantinskih dušnih
pastirjev zbranih na dekanijskih
konferencah leta 1891. V dotičnem
kn. šk. sklepnem zapisniku se bere
med drugim to-le:

..Molitveno knjigo imeti je za
kristjana zelo važna zadeva. Mo¬
litvenik je pravi zaklad za omikanca
in za neomikanega. O obeh velja izrek
sv. opata Agatona, da je molitev pač
najkoristnejša, a tudi najtežja umet¬
nost: težka za neomikanega,

— Vlil

ki dostikrat ne najde izraza za to,
kar bi rad v molitvi Bogu povedal;
in težka za omikanega, ker se ali
sploh ne zna z Bogom pogovarjati,
ali pa je radi suhote in praznote
duha dostikrat nezmožen prav moliti.
Dober molitvenik je torej skoro tako
potreben kakor dober katekizem.

Iz tega sledi, da je treba že mla¬
dino vpeljati kakor v umevanje kate¬
kizma, prav tako v pravilno rabo
molitvenika. To se bo zgodilo, če
bodo učenci imeli v rokah starosti
in razumu primeren molitvenik, in
doseglo se bo tem lažje, če bodo,
kakor imajo eden in isti katekizem,
rabili tudi eden in isti molitvenik;
zakaj le tedaj ga bo mogel katehet z
vsemi katehumeni dobro predelati
in jim ga razložiti. To je mnenje
vseh duhovnikov zborovalcev.“

„Molitvenik naj obsega vse mo¬
litve in pobožnosti, katere otrok mora
opravljati pri domači in očitni službi
božji v tisti dobi, za katero je knjiga
spisana. Istotako naj ima dobre po-

- IX —

dobe o sveti maši, oziroma o svetih
zakramentih in svetem križevem potu.
Jezik bodi priprost in umljiv, tisek
lep in razločen. Neobhodno potrebno je
potrjenje  škofijskega ordinarij ata.
Molitvenika brez škofijskega potr-
jenja se ne sme dati otrokom v roke;
istotako je podučevati verno ljudstvo,
da takih molitvenikov ne bo kupo¬
valo in ne rabilo.“ — Tako škofijski
list.

Zahtevam v teh vrstah izrečenim
se je želelo ustreči že v šesti izdaji
„Svetega opravila,“ in ocena se je tudi
pohvalno o njem izrekla. Le eno te¬
žavo je imel prireditelj, kakor sploh
dozdaj vsi sestavljavci molitvenikov,
da so se namreč iste molitve skoro
v vsaki škofiji drugače molile in da
tako noben molitvenik ni bil povsod
do cela poraben. Da bi se tej težavi
odpomoglo in bi se ustreglo naročilu
sv. skupščine za obrede z dne 5. avgusta
1898, začelo se j e to nelahko pogaj anj e
za edinost.  Navdušenost za vresni-
čenje te vzvišene misli je naposled

— X

premagala vse težkoče, vsaka škofija
je nekaj odnehala in kot sad teh po¬
gajanj sta izšla v Ljubljani dve knji¬
žici „Šolski molitvenik 44  in „ Večno
življenje 44 , in v Mariboru pa ta-le
sedma izdaja ..Svetega opravila. 44
Tudi izide večji cerkveni molitvenik
kakor v Ljubljani. Verniki bodo tako
imeli v očitnih molitvah isto besedilo
v rokah kakor duhovnik pred oltar¬
jem. To bo pobožnosti sami gotovo
v največjo korist.

V1 a v a n t i n s k i š k o f i j i bodo dušni
pastirji pred vsem priporočali to-le
..Sveto opravilo, 44  ker se poleg drugih
očitnih molitev ozira na pobožnosti,
ki so bodisi od nekdaj, bodisi vsled
zadnjih sinodalnih določeb tu vpe¬
ljane. Sicer je pa molitvenik tako
prirejen, da ga bodo tudi po drugih
škofijah otroci in odrasli radi jemali
v cerkev.

Razun premišljevanj pri Alojzijevi
pobožnosti in nekaterih molitvic, ki
se navadno ne molijo kot ..očitne 44
molitve, obsega „Sveto opravilo 44  vse

— XI —

molitve in pesmi, ki so v „Šolsltem
molitveniku / 4  Zato bodo gg. kate-
hetje vsporedno tudi istega lahko ra¬
bili. Z g. dr. Fr. Pečjakom sva se o
vsem tem dogovorila.

„ Sveto opravilo 44  se učencem ne
bode naenkrat docela razložilo. Podal
se bode otrokom najprvo pregled
knjige, potem pa se razlagali šol¬
skemu letu, oziroma otroški sta¬
rosti primerni nauki, pobožnosti
in molitve. Pri naukih se bode. prP
lično razložilo, kaj je zapoved in
kaj samo nasvet. Liturgika in pesmi
bodo gotovo tudi dobro služili v šoli
in pri božji službi.

Dobro je, če v molitvenik lepo
zapišeš svoje ime in bivališče. Knjigo
lahko daš blagosloviti; zato jo pa
tudi imej v časti kakor katekizem
in ne dajaj preveč podobic vanjo,
da ostane nepoškodovana in tudi na
zunaj vedno lepa. —

Rožni venec in molitvenik ti bo¬
dita najzvestejša spremljevavca do
groba. J.Č.

Prosite, in se vam bo dalo, iščite
fra boste našli, trkajte, in se vam bo
odprlo. Mat. 7, 7.

Resnično, resnično vam povem:
ako boste Očeta kaj prosili v mojem
imenu, vam bo dal. jan. 16 , 23.

Vsi zveličani v nebesih so se zve¬
ličali po molitvi, vsi pogubljeni so se
pogubili, ker niso molili. Sv. Alfonz.

Prvi del.

i. Nauk o molitvi.

Slovenski mladeži — prisrčen
opomin.

og je ustvaril človeka, da ga
spoznava in časti, ga ljubi in
mu služi ter se tako 'večno zve¬
liča. (Katekizem.)

Srečen učenec in učenka, srečen mla¬
denič, mladenka, ki ta svoj vzvišeni po¬
klic v zgodnji mladosti jasno spozna in
svoje srce Bogu popolnoma izroči. Srečen
tudi dušni pastir ali katerisibodi učenik,
ki je enega ali celo njih mnogo nagnil
na dobro pot.

Celo tvoje življenje, pobožni čitatelj,
sestoji iz posameznih dni. Tvoje življenje

1

* 2  *

bo torej tako, kakršni so posamezni
dnevi — dolga vrsta zaslužnih ali izgub¬
ljenih dni. Vse je odvisno od tega, da
že v rani mladosti odločno kreneš na
pravo pot. »Pregovor je«, pravi sveto
pismo: »Mladenič vajen svoje poti, tudi
v starosti ne stopi z nje« (Preg. 2,26). In
če tudi mlad umrješ, boš pred Bogom
doleten, kakor sv. Alojzij. Bog ne računi
življenja po številu let, ampak po vrednosti
naših del.

Kristus, tvoj Gospod, te vabi za se¬
boj. Ce te miče, varno in uspešno hoditi
po stezi v sveti raj, okleni se prav močno
naukov, ki jih najdeš v tej knjigi. Po¬
sneti so skrbno iz svetega pisma, svetih
cerkvenih učenikov, iz katekizma, lavan¬
tinskih sinodalnih knjig, iz spisov knezo-
škofa Slomšeka, Kosarjeve Nebeške hrane
in drugih. Prav rad in pogosto jih pre¬
biraj, pa kar je še potrebnejše, ravnaj se
po njih.

Molitveniku, ki ga imaš v rokah, so
rajni knezoškof A. M. Slomšek 1. 1846 v
prvi izdaji izbrali ime »Sveto opravilo«.
Knjižica naj bi namreč učila mladino
vsako delo in kakršnokoli opravilo
— zlasti pa molitev in službo božjo —
sveto  začeti, sveto  nadaljevati in
sveto  končati. Da bi tudi tebi tole
»Sveto opravilo« pomagalo izmed vseh
tvojih dolžnosti najsvetejše opravilo, nam-

* 3  *

reč molitev, dobro opravljati, podani tukaj
najprvo nauk o molitvi.

i. Potrebnost molitve.

Otroci človeški! Molite! Molite!

Molite!

Čemu neki tako nujen opomin ? —
Zato, ker je molitev neizmerno koristna
in naravnost potrebna; potrebna zato, 1.
ker je Jezus Kristus naravnost zapovedal
in s svojim zgledom učil moliti; 2. ker

brez molitve ne dobimo potrebnih milo¬
sti, da bi Bogu dopadljivo živeli in v
dobrem do konca stanovitni ostali. (Kate¬
kizem).

Nikdar ni mogoče molitve dosti nujno
priporočiti. Vse mu je mogoče, kdor moli.
Vsi zakladi nebeški so mu odprti, kdor
moli; kdor pa ne moli, so mu zaprti za
vsekdar. »Molitev je hrana za krščansko
dušo. Kakor telo brez jedi obnemore in
umrje, tako duša brez molitve, ki je
njen duhovni živež. Molitev je ključ ne¬
beških vrat«. (Sv. Avg.) Jezus je toliko
premolil; vsi božji svetniki so veliko
molili; vsi verni na zemlji radi molijo in
ni najti ljudstva, ki bi ne molilo. Zatorej
vsa vneta piše sv. Terezija: »Na visoko
goro bi hotela iti, da bi vsi ljudje slišali
moj glas, in klicala bi: »Otroci človeški!
Molite, molite, molite!« Moli tudi ti
prav rad.

1 *

« 4 *

V drugem poglavju katekizma naj¬
demo jako vspodbuden nauk o sveti mo¬
litvi. Tu povzamemo le važno vprašanje
o lastnostih dobre molitve; potem pa
podamo razne načine notranje in no-
tranje-zunanje molitve.

2. Lastnosti dobre molitve.

Verni molitvi je obljubil Jezus Kristus,
božji Sin, gotovo uslišanje: »Vse, karkoli
prosite v molitvi, ako verujete, boste pre¬
jeli«. (Mat. 21, 22.) Seveda moramo kot
pametni kristjani prositi 1. za kaj ta¬
kega, kar je Bogu v čast in nam v zve¬
ličanje. 2. Moliti moramo v imenu Jezu¬
sovem. 3. Moliti moramo pobožno,
ponižno, zaupno, vdano v voljo
božjo in stanovitno.  ‘

Če kdaj za kaj prosiš in moliš, pa
nisi uslišan, premisli vse te potrebne last¬
nosti prave molitve in vprašaj se, če ti
ni morda katere manjkalo . . .

Vse te lastnosti se gojijo v notranji
molitvi ali svetem premišljevanju, pa
tudi v notranje-zunanji molitvi. — Za
obojno podamo podroben navod.

3. Notranja molitev.

Ni reči, ki bi naš um tako gotovo
očistila nevednosti in voljo grešnih na¬
gibov kakor notranja molitev. Notranja

¥A  5 S*

molitev ima mnogo večjo vrednost kot
samo zunanja. »Pokažite mi človeka, ki
premišljuje na dan le četrtinko ure: jaz
mu obljubim nebesa?, veli sv. Terezija.
Najimenitnejše premišljevanje je tisto,
ki se ozira na življenje in trpljenje Kri¬
stusovo. A tudi vse druge resnice svete
vere se. dajo premišljevati z veliko ko¬
ristjo, zlasti še štiri poslednje reči.

V notranji molitvi lahko vsak čas
vzdiguješ dušo k Bogu, bodisi po dne,
ali po noči, v cerkvi, ali na potu, —
manj ali več časa. Pobožne duše — v
samostanih, pa tudi med svetom — imajo
za premišljevanje določene ure in to na¬
vadno v ranem jutru, ko duh ni tako raz¬
tresen, ko je telo spočito in srce mirno
in vneto. »Kateri zgodaj namene čujejo,
me bodo našli«. (Preg. 8, 17.) Dar no¬
tranje molitve si je treba izprositi, pa
si ga je treba tudi pridobiti. Veliki učenik
notranje molitve sv. Ignacij, ustanovnih
jezuitskega reda, je podal gorečim dušam
dobro premišljeno natančno

4. Navodilo za sveto premišljevanje.*

A. Priprava.

a) Daljna priprava  je resno hrepe¬
nenje po popolnosti, ki se kaže v tem,

' f  I*o opazkah v avtentični izdaji: Evcrcitia spir.
s, Ign. in razlagi P. Roothana.

«8 6 *

da duša sovraži greh in želi vedno bolj
spoznati in vedno natančneje spolnjevati
voljo božjo. »Blagor lačnim in žejnim pra¬
vice . . .« (Mat. 5, 6.)

b) Bližnja priprava - na večer.  1. Uredi
si delo kolikor mogoče, da te ne bo v
jutru nič motilo; izberi (preberi) si pred¬
met in pomisli, kateri posebni sad želiš
iz premišljevanja doseči. — Ali hočeš
kako grešno nagnjenje ali strast  za¬
treti in si nasprotno čednost pridobiti; —
ali to ali ono bližnjo priložnost in
skušnjavo  premagati; — ali se za
zvesto izpolnjevanje dolžnosti  vneti.
— Dobro je tudi že na večer določiti
prvo predvajo (predstavo).

2. Preden zaspiš, premisli še pred¬
met za dobo ene Češčena Marije. 3. Ko
se prebudiš, se zopet takoj domisli dolo¬
čenega predmeta in 4. ne izgubi ga iz
misli, dokler ne prideš do premišljevanja.
5. Po jutranji molitvi pa skrbno pripravi
duha na sveto premišljevanje.

c) Najblihnja priprava - v jutru.
Postoj pred klečalnikom — lahko z v nebo
uprtim pogledom — obudi trdno vero
v pričujočnost božjo,  da namreč
gleda v dno tvoje duše večni Bog, obdan
od neštevilnih angelov. To trpi za dobo
enega očenaša. Potem poklekni s svetim
spoštovanjem, počasti Boga in ga poprosi

* 7  m

blagoslova pri molitvi. Moli: Pridi

S v e t i D u h . . . ali pa naslednjo

Molitev pred premišljevanjem.

Vsemogočni večni Bog!
Vržem se na kolena pred prestolom
tvojega božjega veličastva, kjer te
molijo angeli in svetniki z naj-
globokejšim spoštovanjem. Nisem
sicer vreden, ubogi grešnik, pri¬
kazati se pred teboj. Vendar pa
storim vsaj to, kar morem, in ti
darujem, kar imam. Iz dna srca
obžalujem svoje grehe in ti iz¬
ročim ves svoj spomin, svoj razum
in svojo voljo, vse svoje dušne in
telesne moči. Bog Sveti Duh, raz¬
svetli mi pamet in vžgi mi srce,
da svojo molitev goreče opravim.
«l§tyeta Marija, Mati božja, sveti
angel varih, moj sveti patron,
prosite zame.

3. Prva predvaja (preludij).  Takoj
po molitvici si v svoji domišljiji kratko pa
živo predstavi kraj,  kjer se sveto de¬
janje godi; n. pr. angel Gospodov pride
k Mariji, - ali druge skrivnosti sv. rožnega

venca; ali mrliča na mrtvaškem odru,
njegovo dušo na sodbi itd. Ali si pred¬
stavi osebo,  ki govori, n. pr. Jezus v
sredi učencev. Take predstave se lahko
duh med premišljevanjem vselej domisli
in oklene, če bi se hotel raztresti. Važno
pri tej predstavi je, da si predmet vselej
tako predočiš, kakor bi isti trenutek
bil pred teboj, ne pa v preteklosti ali
prihodnjosti. Kadar bi ti primerne pred¬
stave ne bilo lahko najti, jo pa opusti.

4. Druga predvaja.  Vzdihni prav go¬
reče zlasti k predobrotljivemu Srcu Jezu¬
sovemu za milost, da bi ti sveti predmet
popolnoma prešinil  duha in nagnil
voljo, da boš dosegel zaželjeni sad.

Opomba.  Če je predmet premišlje¬
vanja kak sveti dogodek, — pravi sveti
Ignacij, — mora pred ti dve predvaji
priti še ena kot prva, namreč ta, da prav
ob kratkem v duhu pregledamo dotični
dogodek.

B. Vaja treh dušnih moči.

a) Delo začne spomin.  Domisli se
skrbno, — bodisi kleče, stoje ali tudi sede,
kakor lažje — kaj si si zvečer za pre¬
mišljevanje izbral (prebral). Ako treba,
preberi še enkrat.

Vaja spomina je slična delu domišlije
v prvi predvaji, vendar z dvojnim raz¬
ločkom. 1. Spomin izlušči iz cele snovi

¥A 9  *

zrno, t. j. omeji se samo na tisto misel,
iz katere duša želi doseči sad. 2.  To
zrno — to misel pa začne zdaj na vse
strani'prevdarjati,  in ne samo mi¬
mogrede, kakor v prvi predvaji.

Razmišljuj torej predmet prav na
drobno, najlažje z naslednjimi vprašanji:
n. pr. o Jezusu na križu: Kdo je, ki tu
trpi? Kaj v trpi? Kje?  V kakih okoliš¬
činah?  Cernu  trpi? Kako  voljno?
Kako dolgo?

3. Ako spomin stvar tako dobro
prevdarja, se zbude v duši po različnosti
premišljevanega predmeta nehote razni
sveti občutljaji:  vera, upanje, ljubezen,
veselje, žalost, strah, kes- i. t. d. Le goji
jih, kolikor se da, med celo sveto molit¬
vijo. Taki občutki in sveti vzdihljaji
varujejo dušo ničemurnega umovanja in
in šele dajo premišljevanju značaj mo¬
litve, tako, da se duša kot na perutnicah
svete pobožnosti vzdiguje k Bogu.

b) Delo uma.  Ko spomin svoje delo
konča, nastopi um ali pamet. Um si zdaj
prizadeva spoznano resnico uporabiti,
na to ali ono potrebo lastnega življenja
obrniti. Um prevdarja: katere dolžnosti
izvirajo iz te resnice zame? Vsak še tako
priprosti človek lahko to premisli, če se
takole vprašuje:

1. Kaj je v predmetu, ki sem ga

* 10  *

ravnokar premišljeval, posebno važ¬
nega?  — ki zadeva tudi mene ?

2. Kateri dejanski oči vid ni nauk
sledi iz te resnice za me ? — Kakšen bi
jaz moral  biti — kakšen bi ne smel
biti?

3. Kaj me naj nagne  po tem spo¬
znanju uravnati svoje življenje?

Preudari zdaj dobro enega ali več
naslednjih nagibov  za poboljšanje:

a) Spodobi se in pravično je,  pamet
in dostojnost terjata, saj sem vendar pa¬
metno bitje — človek; — še več : kristjan
sem, otrok božji . . .

b) Koristno in zveličavno je:  iz
časnih in tem bolj iz višjih ozirov; — dušni
mir i. t. d.; — nasproti pa pekoča vest,
vedni strah ali nemir . ..

c) t^eselo in prijetno  bo moje živ¬
ljenje, če bom po tej resnici živel . ..

č) Pogum , lahko je!  Milost božja
čudovito podpira. Ni se strašiti težav. Vse
premorem v njem, ki me podpira. Jezus
veli: »Moj jarem je sladek, in moje breme
je lahko« (Mat. 11, 30). Toliko lepih zgle¬
dov! Ce so mogli drugi, zakaj bi jaz ne?

d)  Slednjič : Nujno potrebno je.  Naj
bo že lahko ali težko, — biti mora s  po¬
trebno je, ker sicer utegne biti slabo
zame, že tu — gotovo pa v večnosti . . .

4. Izpraševanje vesti:  kako sem
doseli  mal  po tej spoznani resnici živel?

® 11  ®

5. Kaj mi je torej v tej reči' storiti
poselidob,  že danes? (Premišljen, —
velikodušen sklep!)

6. Kaj me utegne danes v tem sklepu
zadrževati?

7. Katera sredstva  mi bo porabiti?

Lastna pamet, katekizem, spovednik

i. t. d. ti jih povedd.

c) Delo volje.  Kadar um sveto resnico
na tak način mirno in resno prevdarja
(1, 2, 3), mu takoj prihiti na pomoč in
mu poseže v delo tretja dušna moč: v o lj a
(občutljaji in sklepij. Ob živem spoznanju
samega sebe (4) se obude občutljaji
kesanja i. t. d. in se zbudi poboljšanja
trdni sklep  (5), brez katerega se sveto
premišljevanje ne sme nikdar skleniti.
Volja si tudi že zdaj izbere in določi
sredstva — duhovno orožje, — ki ga hoče
rabiti, če bi jo v sklepih kaj oviralo
(6, 7). Glavni smoter premišljevanja je
resnično poboljšanje življenja..

Dve opombi.  1. Glede sklepov,  ki jih
narediš (št. 5), pazi, da jih ne bo preveč,
in da ne bodo nepremišljeni; drži se
teli-le navodil:

a)  Sklep mofa biti dejanski,  t. j.
primeren dejanski dušni potrebi molivca.
Lastna ljubezen človeka oslepi, da sam
sebe vara, da dela vse mogoče sklepe,
a ravno tega pa ne sklene, kar mu je
najbolj potrebno: glavno grešno napako

® 12

brez usmiljenja iz srca iztrgati, grešno
navado opustiti, grehu nasprotno čednost
pridobiti. Iz tega sledi druga potrebna
lastnost:

b)  Sklep ne sme biti splošen, n. pr.
zanaprej se bom v vsem čisto poboljšal;
ne tako, ampak celo poseben:  ravno
v tem ali tem-le  se hočem poboljšati.

c)  Sklep naj se ne naredi za prihodnji
čas sploh ali za negotove priložnosti,
ampak za bližnje potrebe, za isti dan,
za gotovo priliko.

č)  Sklep mora biti dobro utrjen:
ko sklep narediš, ne vstani takoj, da bi
ga šel izvrševat, ampak utrdi ga poprej
z močnimi nagibi, kakor so zgoraj (pod
št. 3) navedeni.

d)  Sklep mora biti slednjič prav
p o n i ž e n , z gorečo m o 1 i t v i j o o k r e p -
čan:  poznamo svojo slabost; brez Boga
ne moremo nič.

2. O svetih ohčutljajih.  Vnete pred¬
metu primerne občutke in vzdihljaje je
sicer obujati in kakor zlate nitke vpletati
med celim premišljevanjem. Vendar naj se
srce tedaj, ko delaš sklepe (4, 5), tembolj
goreče obrača h Gospodu svojemu Bogu,
kakor da bi hotelo silo storiti božjemu
Srcu, — s silo si nakloniti njegovo usmi¬
ljenje : „ Prosite . .. iščite . .. trkajte . .

In če bi ti včasih vse dušne moči od¬
rekle in bi ne mogel nič premišljevati,

* 13  *

pa naj srce bolj deluje; potoži Bogu
svojo veliko slabost in ponižno vzdihuj k
njemu: — in molitev ponižnega bo
oblake predrla.

Opomba.  V premišljeval n ili knjigah
imajo premišljevanja po dva — tri od¬
stavke. Za premišljevanje po našem na¬
vodilu pa že navadno eden zadostuje;
sicer bi se duh begal. Izberi in preberi
si torej na večer tisto snov, ki se ti zdi
za tvojo dušno potrebo najprimernejša
in ki te bo nagnila k najpotrebnejšemu
dejanskemu sklepu.

C. Sklep premišljevanja.

Ko so opravili spomin, um in volja
svoje delo, skleni svojo notranjo molitev
kolikor moreš goreče tako :

1. Preglej in ponovi še ob kratkem
v duhu premišljevani predmet; zlasti se
domisli, katere sklepe si za danes naredil;
vtisni si jih tako dobro v spomin, da jih
ne boš zlahkoma pozabil. Kakor si dru¬
gače naredimo kako znamenje, da bi
česa ne pozabili, tako priporočajo sveti
učeniki pri tej priložnosti si izbrati kak
predmetu primeren rek ali vzdihljaj, —
dišeč »š o p e k« ga imenuje sveti Bernard,
— ker nas potem med dnevom spominja
trdnih sklepov.

2. Ker pa vendar pri vsej svoji dobri
volji poznaš svojo veliko slabost in ne-

* 14  *

stanovitnost, se pa zdaj v ponižnem »po¬
govoru« zateci k Bogu, naj ti pomaga
spolniti sklepe, ko pride prilika za to.
Ta »pogovor«  naj se zgodi po navodu
sv. Ignacija navadno tako:

Pojdi najprej k svoji Materi Mariji,
pokaži in priporoči ji svoj sklep ; prosi
jo, naj ga blagoslovi in te popelje pred
prestol Jezusov in ti ojidi izprosi potrebne
kreposti. Zdaj zmoli Češčena Marijo.

Z Marijo se torej podaj k Jezusu,
zlasti če si kaj o njem premišljeval.
Prosi Jezusovo usmiljeno Srce, naj ti ali
samo podeli dotično milost, ali pa ti jo
izprosi od svojega Očeta. Saj mu je dana
vsa oblast v nebesih in na zemlji, in saj
je tudi naš srednik pri Očetu. K Jezusu
torej moli: »Duša Kristusova, po¬
sveti  me.«

Ker si sami ne upamo, naj nas Jezus
in Marija naposled milostno spremita še
pred prestol nebeškega Očeta.  Ti
pa poklekni, skesan kakor zgubljeni sin,
pred Očeta nebeškega in ga prosi, naj
blagoslovi tvoj sklep. Potem zmoli
o če naš.

Opomba.  Priporočati je, da se na ta
način tudi drugekrati moli. — Ako si
premišljeval o Bogu Svetem Duhu ali pa
o kakem svetniku, opravi ž njimi prime¬
ren »pogovor«. Ne opusti pa ob koncu
istotako češčenamarije in očenaša. Tudi

* 15 *

na svojega bližnjega in razne druge po¬
trebščine ne pozabi v teh vnetih po¬
govorih.

3. Ko si z očenašem premišljevanje
sklenil, vstani prav pozorno ter glej, da
se — kar se rado zgodi —brž ne raz¬
treseš  in ne izgubiš dobljenega sadu.
Kadar moraš iz kateregakoli vzroka pre¬
mišljevanje opustiti, drži se storjenega
sklepa do drugega premišljevanja.

C. Po premišljevanju

je treba porabiti nekaj časa, da narediš
sam s seboj račun,  kako si premišljeval.
Ce je bilo dobro, zahvali Boga; če pre-
mišljavanje ni uspelo, vprašaj se po
vzrokih  in skleni, drugič pogreške po¬
praviti. Žalosten pa ne bodi. Ža ta račun
preglej točko za točko, ki so bile tukaj
popisane.

Pri vsakdanjem izpraševanju
vesti  se vprašaj tudi, kako si jutranje
sklepe izvrševal, zlasti glede greha, ki ti
je že morda prišel v navado. —

Iz vsega tega je pač jasno, kako
neizrekljivo koristna je notranja molitev
in po izreku sv. Alfonza Liguorija v res¬
nici greh in premišljevanje skupaj sha¬
jati in živeti ne moreta. Opravičena je
torej beseda svete Terezije: »Pokažite
mi človeka, ki premišljuje na dan le če-
trtinko ure, jaz mu obljubim nebesa.«

« 16  ®

5. Ustna (notranje-zunanja) molitev.

Sv. Ignacij nas uči treh načinov take
molitve. Dva sta tu, tretji bo pri zakra¬
mentu sv. pokore.

a) Prvi način  — na besede
ali israae.

Moli n. pr. očenaš ali češčenamarijo,
ali apostolsko vero, Duša Kristusova,
Ceščena bodi Kraljica, kako skrivnost
sv. rožnega venca, postajo sv. križevega
pota, vrstico iz sv. pisma i. dr.; pa ne
liiti, ampak izkoristi vsako besedo, kolikor
moreš.

raja.  1. Kakor vselej pred molitvijo,
pripravi najpoprej svojega duha in po¬
misli: S kom hočem govoriti?

2. Prosi sveto osebo, na katero se
molitev nanaša, za uspeh in blagoslov.
Potem pa kleči ali sedi, ali glej proti
nebesom, ali na podobo svete osebe, h
kateri moliš, kakor se ti zdi, da boš bolj
zbran.

3. Zdaj začni: »Oče«.  Ostani pri
tej besedi tako dolgo in premišljuj jo na
vse strani toliko časa, dokler le najde
tvoja duša in tvoje srce v njej kaj du¬
hovne hrane: raznih pomenov besede,
prilik, vspodbudnih opominov in tolažbe.
Enako stori pri vsaki nad a Ij ni besedi
Gospodove ali katerekoli molitve.

K 17 $

Ko ti čas te molitve poteče, še pa
dostavi, če moreš, par drugih najnavad-
nejših molitvic in jih zmoli po navadi.

Kdor najde v eni ali drugi besedi
zadosti hrane, naj ne hiti naprej, četudi
pri tem doteče čas: naj pa druge besede
samo zmoli do konca.

Drugikrat pa naj prve že premišljene
besede zmoli do tje, kjer je zadnjič nehal
premišljevati; ondi začne zopet v duhu
moliti do konca, ali pa preide k drugi
molitvi.

Ta način molitve pospešuje
zlasti rast v čednostih.  V življenju
sv. Elizabete (gl. »Križana usmiljenost«
str. 147) je brati, da je ta svetnica po-
gostoma hodila k nekemu studencu molit.
Vso pot — blizu dve uri — je molila na
popisani način le en očenaš in premiš¬
ljevala je neskončno bogastvo in globočino
skrivnosti te molitve ter zajemala iz nje
tolažbe in naukov. Kako lep zgled 1 Tako
lahko vsak še tako neuk in priprost
človek moli in premišljuje.

b) Drugi način na oddihljaje.

Moli počasi kakršnokoli molitev, pa
odnehaj po vsaki besedi, kolikor po¬
trebuješ za en oddihljaj. Ti prenehljaji
imajo namen, da se tačas obrača pozor¬
nost na pomen besede, ki jo izgovorimo,
ali na sveto osebo, h kateri molimo, na

2

® 18  *

svojo ničevost, na veliko razliko ired
svetostjo one osebe in med svojo ne¬
vrednostjo — sploh kakršno pobožno misel
besede obudijo. Tako se lahko opravlja
vsaka molitev; n. pr. Gospodova molitev.

Vaja.  1. Zberi (kakor vselej) svojega
duha in pomisli kratko, kaj hočeš delati,
s kom govoriti ?

2. Zdihni k dotični sveti osebi (tu k
Bogu Očetu) za pomoč pri molitvi.

3. Začni in moli: Oče - naš -
kateri si v nebesih — posvečeno
bodi — tvoje  — ime  — itd. Medtem
premišljuj, kaj besede pomenijo. V dru¬
gem poglavju katekizma je razlaga Go¬
spodove molitve.

Ta način molitve je podoben prvemu,
le bolj skrajšanje; koristi pa zlasti takim,
ki imajo slabo navado, da naglo in brez
premisleka svoje ustne molitve oprav¬
ljajo, ali besede pren^lo in naspol iz¬
govarjajo. Takošnja molitev na oddih-
ljaje  se lahko opravlja ob vsakem
času in tudi pri delu. Rabi se tudi pri
glasni skupni molitvi, n. pr. za češčenje
presv. Rešnjega Telesa, samo da se tam
več besed skupaj vzame.

Da bi dosegel dar dobi e pobožne
molitve, opravi semtertja, (n. pr. pred
jutranjo molitvijo ob nedeljah), naslednjo
molitvico:

#• 19 s#

Prošnja za dobro molitev,

ki jo molijo duhovniki vsak dan.

Odpri, Gospod, moja usta, da bom
častil tvoje sveto ime. Očisti tudi
moje srce vseh ničemurnih, greš¬
nih, in tujih misli; razsvetli mi um,
užgi mi srce, da bom spodobno,
pazljivo in pobožno svojo molitev
opravil in bom vreden uslišan biti
pred obličjem tvojega božjega ve¬
ličastva. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Gospod, v edinosti s tistim bož¬
jim namenom, s katerim si ti sam
na zemlji Bogu hvalo opravljal, ti
tudi jaz to molitev darujem.

P r i p o m n j e.

1. Črka V (Vrsta) pri molitvah velja
tistemu, ki moli naprej; črka O (Od¬
govor) onim, ki odgovarjajo.

2. Znamenje križa j - , zlasti ob začetku
molitev, te opominja, da se pokrižaj ;

2 *

® 20 m

]>ri obredni sveti maši to znamenje
pomeni križe, ki jih mašnih dela
pri sveti daritvi.

3. V knjigi najdeš pri mnogih molit¬
vicah in vzdihljajih navedene ne¬
popolne odpustke. Popolnih odpust¬
kov ni bilo moči naštevati radi pič¬
lega prostora. Vsi v prvem delu
knjige navedeni odpustki se lahko
po priprošnji naklonijo vernim dušam
v vicah. To dobro delo je zelo pri¬
poročati.

II. Najnavadnejše molitve,
i. Znamenje svetega križa.

imenu j- Očeta in j- Sina
in Svetega f Duha.
Amen.

(50 dni odp. vsakikrat. Pij IX. 28. ju¬
lija 1863. — 100 dni odp., če se ob
enem pokropiš z blagoslovljeno vodo.
Pij IX. 23. marca 1866.)

2. Gospodova molitev.

Oče naš, kateri si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime; pridi
k nam tvoje kraljestvo; zgodi se

* 22 >>S

tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji. Daj nam danes naš vsak¬
danji kruh; in odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpuščamo
svojim dolžnikom ; - in ne vpelji nas
v skušnjavo, temveč reši nas hu¬
dega. Amen.

3. Češčena Marija.

Češčena, Marija, milosti polna,
Gospod je s teboj, - blažena si med
ženami in blažen je sad tvojega
telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati
božja, prosi za nas grešnike, zdaj
in ob naši smrtni uri. Amen.

4. Apostolska vera.

Verujem v Boga, Očeta vsemo¬
gočnega, stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega
edinega, Gospodanašega; kije bil
spočet od Svetega Duha, rojen iz
Marije Device; trpel pod Poncijem
Pilatom, križan bil, umrl in bil v
grob položen; šel pred pekel, tretji
dan od mrtvih vstal; šel v nebesa,

® 23  ®

sedi na desnici Boga, Očeta vse¬
mogočnega; od ondod bo prišel
sodit žive in mrtve. - Verujem v Sve¬
tega Duha; sveto katoliško Cerkev,
občestvo svetnikov ; - odpuščenje
grehov; vstajenje mesa; in večno
življenje. Amen.

5. V čast presveti Trojici.

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu, kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in veko¬
maj. Amen.

6. Angelovo češčenje.

(Moli se zjutraj, opoldne in zvečer.

Kdor presliši jutranje zvonjenje, naj

moli angelovo češčenje pred jutranjo

molitvijo.)

1. Angel Gospodov je oznanil
Mariji, jn spočela je od Svetega
Duha. Češčena Marija.

2. Glej dekla sem Gospodova,
zgodi se mi po tvoji besedi. Če-
ščena Marija.

3. In Beseda je meso postala in
tned namiprebivala. Češčena Marija.

® 24 ®

V. Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica.

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo. Milost svojo, prosimo
te, Gospod, v naša srca vlij, da ki
smo po angelovem oznanjenju spo¬
znali učlovečenje Kristusa, tvojega
Sina, po njegovem trpljenju in križu
dosežemo častitljivo vstajenje. Po
istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Zvečer se še pristavi za verne duše
v vicah.

Oče naš. Ceščena Marija.

V. Gospod, daj jim večni mir
in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti!
V. Naj počivajo v miru!

O. Amen.

(200 dni odpustka enkrat na dan,
če se te vrstice za duše v vicah mo¬
lijo trikrat na dan.)

Odpustka 100 dni prejmemo vsaki-
krat, če ob zvonjenju molimo angelovo
češčenje - in sicer v soboto zvečer, v
nedeljo in o velikonočnem času stoje,

drugekrati pa kleče. Za odpustek za¬
dostuje angelovo češčenje brez nasled¬
nje vrstice (V.), odgovora (O.) in mo¬
litve. — O velikonočnem času se moli
namesto angelovega češčenja molitev
»Raduj se, Kraljica nebeška«. Kdor pa
te molitve ne zna, naj moli tudi vtem
času angelovo češčenje, da dobi od¬
pustek. - (Benedikt XIII., 14. sept. 1724.)

7. Raduj se, Kraljica.

Raduj se, Kraljica nebeška, ale¬
luja-

Zakaj On, ki si ga bila vredna
nositi, aleluja.

Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.

V. Veseli in raduj se, Devica
Marija, aleluja.

O. Ker je Gospod res vstal,
aleluja.

Molimo. O Bog, ki si z vsta¬
jenjem svojega Sina, našega Co-
spoda Jezusa Kristusa, svet razve¬
selil ; daj, prosimo, da po njegovi
Materi Devici Mariji dosežemo ve¬
selje večnega življenja. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen,

III. Vsakdanje pobožnosti.

Priporočilo dnevnega reda.

'og je ustvaril človeka, da ga
Spoznava in časti. Ta svoj vzvi¬
šeni poklic prav izvršuje, kdor
svoje dolžnosti opravlja v le¬
pem red u.

»Red je vodnik k Bogu«, veli sv. Av¬
guštin. in sv. Pavel opominja: »Vse naj
se spodobno in v redu zgodi.« (I. Kor.
14 , 10 ).

Kdor se ne drži nobenega reda, moli
enkrat kakor svetnik, kmalu pa v goreč-

® 27 ®

nosti opeša, ali molitev cel6 opusti; nekaj
časa dela ali se uči na vso moč; pa ga
zopet mine veselje, in pohajkuje, ali pa
zgubi svoje moči; danes se posti in po¬
kori, jutri pa se k nezmernosti nagiblje;
tako življenje brez reda ni niti modro,
niti pravično, ampak od hudega prihaja
in v pogubo pelja.

Vsak kristjan naj se od mladih nog
po svejem stanu in po svojih razmerah
nekega reda navadi in se ga po svoji
moči prav zvesto drži, kakor je opominjal
sv. Bernard svoje učence: »Prosim vas,
stojte trdno v Gospodu in skrbno se
držite reda, — in red bo ohranil vas.«

A. Rano jutro — Bogu v dar!

I. Prvi jutranji vzdihljaji.

Pri vsakem dnevu je na dobrem za¬
četku in dobrem koncu največ ležeče.
Glej torej najprvo, da vsak dan zgodnje
jutro dobro porabiš. Rana ura — zlata
ura. Bog Sveti Duh hvali pravičnega
rekoč: »Pravični izroča svoje srce zgodaj
ob zori Gospodu in moli pred obličjem
Najvišjega« (Ekli. 39, 6). Tako je delal
Gospod Jezus: »In (Jezus) je zgodaj
vstal in je šel ter se podal v pušča'vo
in je tam molil« (Mark. 1, 35). »Uči se
od Jezusa, da je zgodnje jutro za molitev
odločeno; in pripraven je jutranji čas za

«• 28 ®

učenje, pa še bolj pripraven za molitev
v dosego milosti božje.« (Allioli).

a) Ko se proti jutru zbudiš, obrni
takoj hvaležno svoje misli na pričujočega
Boga, kakor kralj David, ki je zarana
zdihoval: »Bog, moj Bog, od jutranje
zore čujem k Tebi« (Ps. 62, 4), ali kakor
angeli, ki vedno ponavljajo: »Svet, svet,
svet si ti, o Gospod i. t. d.«

Opomba.  Tistim, ki se navadijo pre¬
mišljevati, naroča sv. Ignacij, naj se
takoj, ko se prebudijo, spomnijo na pred¬
met, ki so si ga zvečer izbrali, in naj ga
ves čas do premišljevanja, kolikor mo¬
goče, ohranijo v mislih. Glej str. 6, b)  3.

b)  Imej za vstajanje kolikor se da do-
ločeno uro.  Kdor brez reda vstaja,
bo tudi brez reda živel, zdaj to zdaj
ono delo zamudil ali le površno opravil.
— »Ko pride čas vstati, se ne obotavljaj«,
(Sir. 32, 15), da te hudi duh ne bo motil.
Jutranja premaga je prva Bogu prijetna
daritev.

c)  Prekrižaj se in vstani.

-j- V imenu križanega Jezusa vsta¬
nem, ki me je odrešil s svojo
krvjo.

č)  Naredi dober namen:

Naj bo danes vse k večji časti
božji! O Jezus, vse iz ljubezni do
tebe!

« 29 S#

Poljubi svetinjico, če jo
imaš,  pa  vzdihni k Mariji:

O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki se k tebi zate¬
kamo. Marija, mati milosti, kraljica
dobrotljivosti, skušnjav nas varuj
vsaki čas, ob smrtni uri sprejmi
nas!

e)  Izroči se tudi  angelu varihu:

Angel božji, varih moj, po višji

dobroti sem varovanec tvoj. Raz¬
svetljuj in varuj me, vladaj in vodi
me! Amen.

f)  Hitro pa sramežljivo  se obleci:

Obleci me, Gospod, novega

človeka, ki je po Bogu ustvarjen
v pravičnosti in resnični svetosti.
(Molitev sv. Cerkve.)

g)  Med umivanjem:

Operi me, Gospod, čimdalje
bolj moje pregrehe in hudobije
moje me očisti. (Ps. 50, 2).

h)  Poklekni in moli pobožno vsaj
kratko jutranjo molitev. Jutranja
molitev je nebeška rosa na delo celega
dneva. Vse, na kar se je treba zjutraj
spomniti, je v naslednji molitvici.

#• 30

Kdor more, naj po jutranji molitvi
nekoliko premišljuje,  ali vsaj par
vrstic premišljevanja prebere.

i)  Na vso moč ti priporočim, odtrgaj se,
kadar le moreš, in pojdi tudi med tednom
k sveti maši.

j)  Preden kam odideš, se pokropi
in pokrižaj.

2. Jutranja molitev.

J Angel Gospodov . . .

(Str. 23, če ga nisi že zmolil, ko je
zvonilo jutrnico.)

O moj Bog! Molim te v največji
ponižnosti. Verujem v tebe, ker
si neskončno resničen; upam v
tebe, ker si vsemogočen, neskončno
dobrotljiv in zvest; ljubim te nad
vse, ker si neskončno popoln in
vse ljubezni vreden.

Zahvalim te za vse dobrote, ki
si mi jih kdaj skazal, zlasti pa, da
si me tudi to noč milostno varoval.

Tebi v čast bodi vse, kar bom
danes mislil in govoril, delal in
trpel. Zato združim vse to z na¬
menom in zasluženjem Jezusa, Ma-

¥A  31 ®

rije in vseh svetnikov, - in tako zdru¬
ženo tebi darujem. Želim se ude¬
ležiti vseh svetih maš, ki se bodo
danes darovale, in vseh odpustkov,
ki jih morem danes dobiti s svo¬
jimi molitvami in drugimi dobrimi
deli.

Trdno sklenem, ogibati se vsa¬
kega greha, posebno pa tistega,
ki mi je prišel že v navado. Daj
mi milost, o Bog, da bom vestno
izpolnjeval ta svoj sklep.

Sladko Srce Jezusovo, daj, da
te bom ljubil vedno bolj in bolj.

(300 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

26. nov. 1876.)

Sladko Srce Marijino, bodi moje
rešenje.

(300 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

30. sept. 1852.)

Sveti angel varih, moj sveti pa-
tron in vsi svetniki božji, prosite
zame.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . . Verujem . . .

® 32 ®

3 Bratovske molitve.

Navadi se bratovske molitve redno že
zjutraj opraviti, najboljše hitro po jutranji
molitvi. Dolžnosti najnavadnejšili bra¬
tovščin sledijo tu.

a)  Apostolstvo molitve.

Namen te molitvene družbe — da bi
namreč verniki molili in živeli in vse
storili po tistem namenu, po katerem
moli in se daruje presveto Srce Jezusovo
za nas — je že kratko izražen v gornji
jutranji molitvi; kadar imaš priložnost,
pa moli tudi naslednjo molitev.

D a r o v a 1 n a molitev.

Gospod Jezus Kristus! V edinosti
z onim božjim namenom, s katerim
si sam hvalil Boga na zemlji v svo¬
jem presvetem Srcu in ga še zdaj
po vsem svetu neprenehoma hvališ
v zakramentu presvetega Rešnjega
Telesa, ti radovoljno darujem po
zgledu presvetega Srca preblažene
Marije, vedno Device brezmadežne,
danes in vsak trenutek današnjega
dne vse svoje namene in misli, vsa
čustva in želje, vsa dela in besede.

(100 dni odpustka enkrat na dan. -
Leon XIII. 19. dec. 1885.)

* 33  ■*-

Posebno pa ti jih darujem za
tvojo sveto Cerkev in nje pogla¬
varja, kakor tudi za vse zadeve,
ki so priporočene udom molitve¬
nega apostolstva v tem mesecu in
današnji dan.

Tukaj se spomni glavnega namena,
ki je vsak mesec od svetega očeta pri¬
poročen.

Zadostuje tudi krajša molitev:

K Srcu Jezusovemu.

O presladko Srce Jezusovo, po
rokah preblažene Device Marije da¬
rujem molitve, dela in trpljenje da¬
našnjega dne tebi v spravo za vse
žalitve, ki jih trpiš v zakramentu
presvetega Rešnjega Telesa, s teboj
vred pa Bogu Očetu v vse tiste
namene, v katere se mu ti sam
vsak dan daruješ na naših oltarjih.
Amen.

b)  Bratovščina presvetega
Srca Jezusovega.

V to se navadno vpišejo prvi ob-
liajanci.

3

« 34  m

Dolžnost. Vsakdan: Oče naš,

Češčena Marija. Apostolska vera
in vzdihljaj: Presveto Srce Jezusovo,
daj, da te bom ljubil vedno bolj
in bolj.

Tej bratovski dolžnosti že zadostiš,
če pobožno opraviš tukajšnjo jutranjo
molitev.

c)  Bratovščina presvetega
Srca Marijinega za spre¬
obrnjenj en j e grešnikov.

Ker nalaga lahko dolžnost in nas na¬
giblje in opominja k pokori, se že vpi¬
sujejo vanjo prvi spovedenci.

Dolžnost.  Vsak dan: Cešcen«

Marija in vzdihljaj: O Marija, pri
bežališče grešnikov, prosi za nas.

č)  Bratovščina sv. Jožefa.

Dolžnost.  En očenaš in če-
ščenamarija, šali pa en častbodi
s tremi vzdihljaji: Jezus, Marija,Jožef
i. t. d.

Te lahke bratovščine pač lahko vsakdo
opravlja. Kdor ima še več bratovskih ali
redovnih molitev, je najbolje, da jih

%  35 s#

po možnosti tudi zjutraj ali prej ko prej
odmoli.

Kadar moreš, dostavi .še naslednje
molitvice:

4. Posvetitev Materi božji.

Ceščena, Marija.

O Gospa moja, o Mati moja,
tebi se vsega darujem; in da se
ti vdanega skažem, — ti danes po¬
svetim svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje srce sebe popolnoma
vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra
Mati, varuj me, brani me kakor
svojo last in posest.

(Ako moliš zjutraj in zvečer eno če-
ščenamarijo in to molitev, prejmeš 100
dni odpustka. — Pij IX. 5. avg. 1851.)

5. Priporočitev angelu varihu.

(Če je nisi opravil že pri prvih ju¬
tranjih vzdihljajih.)

Angel božji, varih moj,

Po višji dobroti
sem varovanec tvoj.

Razsvetljuj in varuj me,

Vladaj in vodi me! Amen.

3 *

« 36 *

(100 dni odpustka vsakikrat. - Pij VII.

15. maja 1821.)

Ali:

Sveti angel, varih moj,

Bodi vedno ti z menoj;

Stoj mi noč in dan na strani,

Vsega hudega me brani!

Prav prisrčno prosim te,
Varuj me in vodi me!

6. Priporočitev svojemu pa-
tronu.

O sveti I., ki si mi po božji pre¬
vidnosti za variha odbran, prosi
za me, da bom po tvojem zgledu
ljubil čednost in se varoval greha.
Pomagaj mi vseh dušnih in te¬
lesnih nevarnostih, posebno pa ob
smrtni uri, da bom kdaj med iz¬
voljenimi s teboj vred Boga gledal
od obličja do olDličja. Amen.

B. Celi dan — Bogu v čast!
i. Srce pri Bogu!

a)  Človek je ustvarjen, da Boga spo¬
znava in časti, ga ljubi in mu služi. Ta

*< 37 ®

svoj poklic mora imeti kristijan no le v
jutru ampak ves dan v mislih. Najlažje
stori to, kdor se rad zaveda pričujočnosti
božje. Sv. Frančišek Sal. (Filot. II, 2)
navaja štiri načine misliti na pričujoč-
nost božjo: 1. Bog je povsod  pri¬
čujoč v nebesih in na zemlji — torej
tudi tukajle. 2. Bog je pričujoč v
moji duši;  prešinja in oživlja mi
srce, dušo, misli, želje ... 3. Jezus gleda
iz nebeških višin  vsakega človeka

— tudi mene, če v  tudi ga ne vidim. Tako
ga je videl sv. Stefan v svojih mukah.
4,'sMisli si Gospoda kot človeka,  kot
prijatelja.. ., ki pred teboj stoji, te opa¬
zuje, govori s teboj. Kadar je presveto
Kešnje .Telo pričujoče, pričujočnost
božja ni samo umišljena, temuč res¬
nična. Teh štirili pripomočkov enega
porabi pred molitvijo in tudi drugekrati,

— čim večkrat, tem bolje. »Jaz sem
vsemogočni Bog: hodi vpričo mene in
bodi popolnoma.« (I. Moz. 17, 1.)

5. A nihče ne terja, in tudi ni mogoče,
da bi kdo v enomer mislil na Boga. V
božji pričujočnosti živeti se pravi: vedno
božjo voljo izpolnjevati, vselej to storiti,
zato  storiti, kakor  veš, da Bog hoče
bodisi pri delu,  p r i j e d i,  v skušnj a-
vah i. t. d.

Vsakdo vidi, da je na ta način mo¬
goče živeti v pričujočnosti božji in da

38  ®

se tako obenem izpolnjuje božja volja, —
božje zapovedi.

b)  Da pa to še zvesteje storiš in da
v svoji slabosti ne opešaš, pa še ob raz¬
nih priložnostih pozdigni k Bogu svoje
srce v kratkih hipnih molitvicah.
Lepo je n. pr. da sam pri sebi rečeš,
kadar bije ura: Spet eno uro bližje smrti!

— in dostaviš:

Sveta Marija, Mati božja, prosi
za nas i. t. d.

V vrsto takih vzdihljajev spadajo stare
krščanske navade,  n. pr. znamenje
svetega križa, krščanski pozdrav, krop¬
ljenje z blagoslovljeno vodo, češčenje
svetih podob, razne domače pobožnosti,
kakor tudi branje pobožnih knjig in sveto
petje.

Kratke molitve in vzdihljaji.

1. Znamenje sv. križa. Glej

stran 21.

Starodavna prav katoliška navada je

— kakor lepo popisuje četrta lavantinska

sinoda, pogosto zaznamovati sebe, druge
in razne stvari z znamenjem svetega
križa. Kadar moreš, stori to: Zjutraj,

zvečer, pred jedjo, po jedi, pred delom,
po delu, v skušnjavah, v nevarnostih,
grede mimo cerkve i. t. d, Pokriža se kup

39 »

žita, testo, kruh, preden se načne, zemlja
z otko, preden se orje, pismo preden se
piše. Križec kristjan tudi vedno nosi
seboj.

2. Druga starodavna navada je K r O p-
ljenjezblagoslovljenovodo.

Stori to, ko greš iz hiše ali prideš
nazaj, enako v cerkvi, pred kakim ime¬
nitnim delom, v skušnjavah. Kropč se
hiša, njive, gorice, polje, mrlič i. t. d.

Krščanski pozdrav.

Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Vekomaj. Amen.

(50 dni odpustka prejme vsakikrat,

kdor pozdravi in kdor odzdravi. — Kle¬
ment XIII. 5. sept. 1759.)

S tem lepim pozdravom nagovori, kogar
srečaš ali kamor v kako hišo prideš. Na
večer, ko se luč prižge, se pokrižaj in ta
pozdrav izreci.

Drugi vzdih 1 j a j i.

V zahvalo za dar: Bogu hvala, ali
Bog povrni.

Ob ločitvi: Gospod s teboj, ali
Bog te ohrani.

Glede prihodnjih dogodkov: Ako Bog
hoče,

* 40 *

V bridkostih: Bog se nas usmili,
ali Bog obvaruj.

Za mrtvega: Naj počiva v miru

Kadar greš mimo križa.

Molimo te, Kristus, in te hva¬
limo, ker si s svojim križem svet
odrešil.

Pozdrav presv. Rešnjemu
T elesu.

Kadar greš mimo cerkve, ali stopiš

vanjo, ali srečaš duhovnika š presvetim

Rešnjim Telesom, reci:

Hvaljen in češčen bodi najsve¬
tejši Zakrament zdaj in vekomaj!
Amen.

Ce imaš več časa, dostavi :

Svet, svet, svet si ti, o Gospod,
Bog vojnih čet. Polna so nebesa
in zemlja tvoje slave. Čast bodi
Očetu. . .

Češčen in zahvaljen bodi vsak
čas presveti božji Zakrament!

(100 dni odpustka enkrat na dan. -

Pij VI. 24. maja 1776.)

Kadar srečaš duhovnika, ki nese sveto
popotnico, poklekni, ako se da, na obe

* 41  »

koleni, že preden pride do tebe, in po¬
navljaj večkrat pozdrav: »Svet, svet . . .
Prejmi pobožno sveti blagoslov; kakor
v cerkvi, potem pa še kleče zmoli očenaš
in češčenamarijo za bolnika. Ako greš
za duhovnikom, moraš spotoma moliti.

Vzdihljaji k Jezusu.

Sladko Srce Jezusovo, bodi moja
ljubezen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. -

Leon XIII. 21. maja 1892.)

Jezus, moj Bog, ljubim te nadvse.

(50 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

7. maja 1854.)

Moj Jezus, usmiljenje.

(100 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

24. sept. 1846.)

Jezus krotki in iz srca ponižni,
upodobi moje srce po svojem Srcu.

(300 dni odpustka enkrat na dan. -

Pij IX. 25. j ari. 1868.)

Presladki Jezus, ne bodi mi
sodnik, ampak odrešenik.

(50 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

11. avg. 1851.)

* 42 »

Vzdiljaji k Mariji.

Sladko Srce Marijino, bodi moje
rešenje.

(300 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

30. sept. 1852.)

Češčeno bodi sveto in brezma¬
dežno spočetje preblažene Device
Marije, Matere božje.

(300 dni odpustka vsakikrat. -

Leon XIII. 10. sept. 1878.)

Marija, pribežališče grešnikov,
prosi za nas.

Vzdihljaj k sv. Jožefu.

Sveti Jožef, zgled in varih častiv-
cev presvetega Srca Jezusovega,
prosi za nas.

(100 dni odpustka enkrat na dan. -

Leon XIII. 19. dec. 1891.)

Vzdihljaji k sv. družini.

Jezus, Marija, Jožef! Vam po¬
darim svoje srce in svojo dušo.

Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi
na strani v zadnjem boju.

#S 43 ®

Jezus, Marija, Jožef! Naj združen
z vami mirno izdihnem svojo dušo.

(800 dni odpustka vsakikrat, ako se
molijo vsi trije vzdildjaji; 100 dni vsaki¬
krat, ako se moli le eden. — Pij Vil.
28. apr. 1807.)

2. Roke pri delu.

..Človek je rojen sa delo“  (Job 5 7).
„ V potu svojega obrasa boš svoj kruh
jedel“.  je Bog Adamu dejal (I. Moz. 3,
17.); zato je bilo nekdaj delo po¬
kora in kazen za greh. Gospod Jezus je
to pokoro voljno nase vzel, pridno z Ma¬
rijo in Jožefom delal in tako delo zopet
posvetil. Tudi delo je molitev, ako ga
opravljamo z dobrim namenom.

Delo je različno: duševno ali telesno.

Bodisi, da se učiš ali druga dela oprav¬
ljaš, drži se teh-le navodil:

1. Začni vsako delo z dobrim  na¬
menom. Sv. Peter je v imenu Jezusovem
mrežo vrgel in je toliko rib vjel, da se
mu je mreža trgala (Luk. 5, 6. 7.). Naše
delo je prazen ribji, lov, če ga ne storimo
Bogu v čast. »Z Bogom začni vsako delo,
in bo dober tek imelo«.

2. Začni tudi vsako delo o pravem
času,  naj se ti ljubi ali ne. Delo naj
ne čaka tebe, ampak čakaj ga ti. Naj-
prvo stori to, kar je dolžnost. Kar

44 >>»

moreš storiti danes, ne odlagaj na jutri.
Učenec, nauči se, brž, ko se moreš, in
naredi nalogo, brž, ko jo dobiš, in brž,
ko se da. Enako tudi vsi posli. Lenuhi
in počasneži so Bogu in ljudem na poti.

3. Delaj hitro in vstrajno,  pa
tudi zvesto, naj te kdo gleda ali ne; Bog
te vidi! Služabnik božji si in Bog bo
tvoj plačnik; njega ne moreš goljufati. —
Ne jezi se pri delu; težje in sitnejše ko
je, manj ko se ti priznava, lepše bo tvoje
plačilo v nebesih. »Nobeno delo nam ne
sme biti pretežko, noben čas predolg,
s katerim si moremo zaslužiti srečno
večnost. (Sv. Greg.) Tukaj je setev, tam¬
kaj bo žetev.

4. Ko delo končaš, ga hvaležno iz¬
roči Bogu. Bogu bodi hvala! ..Delajte,
dokler je dan : pride noč. ko ne bo
več delati moč.“  (Jan. 9, 4).

I. Dobri namen.

Vse k večji časti božji.

O Jezus, vse iz ljubezni do tebe!

Moj Bog! Tebi v čast bodi vse,
kar bom mislil in govoril, delal
in trpel. Zato združim vse to z
namenom in zasluženjem fezusa,
Marije in vseh svetnikov in tako
združeno tebi darujem. Amen.

m  45 ®

2. Pred poukom.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca
svojih vernih in užgi v njih ogenj
svoje ljubezni.

V. Pošlji svojega Duha, in pre¬
rojeni bomo.

O. In prenovil boš obličje zemlje.

Molimo. O Bog, ki si srca vernih
po razsvetljenju Svetega Duha učil,
daj nam, da bomo v istem Duhu
spoznali, kaj je prav, in se vedno
veselili njegove tolažbe. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast
bodi.

3. Po pouku.

O Bog, ki si neizmerno usmiljen
in neskončno dobrotljiv, zahvalimo
te za nauk, ki smo ga zdaj po
tvoji milosti prejeli. Prosimo te, daj
nam, da nikdar ne bomo pozabili
resnic svete vere, temveč da bomo
zvesto po njih živeli in dosegli
večno plačilo. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

« 46 ®

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi.

4. Zahvala po krščanskem
nauku.

Zahvalimo te, o Bog za vse te
svete nauke našega zveličanja. Pro¬
simo te, daj nam po njih živeti in
umreti, po smrti se pa v nebesih
vekomaj veseliti. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi.

3. O zaužitku.

»Človek ne živi, da bi jedel, ampak
jč, da živi«, in da si ohrani čvrsto telo in
in ljubo zdravje. Da boš mogel z zdravim
telesom., in vedrim duhom Bogu služiti,
se navadi tudi pri uživanju modrega reda.

1. Pojdi o pravem času k mizi, pa moli
pred jedjo in po jedi, kakor je delal
Gospod in njegovi apostoli. „Ali jeste
ali pijete, . , . vse k časti boSji delajte.“

2. Premagaj se in uživaj — če nisi
bolan — od vsake jedi. „jfejte“,  veli Je¬
zus, „kar se pred vas postavi“  (Luk.
10 , 8 ).

3. Skleni odločno biti zmeren in tre¬
zen. Požrešniki in pijanci ne bodo po-

¥A  47 ®

sedli nebeškega kraljestva. Zadostuj za
toliko ljudi, ki žive v nezmernosti in pi¬
janosti; pritrgaj si semtertja iz ljubezni
do Zveličarja kak požirek ; zauživaj redno
le toliko, da bi ti nekaj še dišalo. »Jej
tako, da boš lahko potem molil in bral
(Sv. Hieronim). Če te tudi morda postna
zapoved (III. cerkvena) v tvojih letih
tako ostro še ne veže, vendar se je
začni zarana vaditi; zadeni zgodaj, nase
jarem Kristusov.

i. Pred jedjo.

(Ivar je drobno tiskano, sc lahko izpušča.)

Vseli oči se ozirajo na tebe, Gospod,
in ti jim daješ hrano o pravem času;
odpiraš svojo roko, in vse, kar živi, na¬
polnjuješ z blagoslovom.

Čast bodi Očetu . . .

Gospod usmili se nas.

Kristus, usmili se nas. Gospod, usmili
se nas.

Oče naš. Češčena Marija.

Blagoslovi, Gospod, nas in te
svoje d ari, ki jih bomo po tvoji
dobroti prejeli. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

2. Po jedi.

Zahvalimo te, vsemogočni Bog,
za vse tvoje dobrote. Ki živiš in

kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi.

Daljša molitev :

Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za
vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Čast bodi Očetu . . .

Gospod, usmili se nas.

Kristus, usmili se nas, Gospod, usmili
se nas.

Oče naš. Češčena Marija.

Povrni milostno, Gospod, vsem, ki
nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega
store, z večnim življenjem. Amen.

(300 dni odpustka dvakrat na dan. - Leon XIII.

17. dec. 1892.)

3. V skušnjavah.

Bog je ustvaril človeka, da . . . ga
ljubi in mu služi. (Kat.) Ne le z molitvijo,
z delom in zmernim zauživanjem, — tudi
v skušnjavah, ki pridejo vsak dan črez te,
moraš Bogu služiti. Skušnjave prihajajo
zdaj iz lastne hude poželjivosti, zdaj od
hudobnih ljudi, zdaj zopet od hudega
duha. Bog jih pripušča, da nas ohrani
ponižne in čujoče, da nas skuša in pomno-
žuje zasluženje. „Blagor človeku, ki
prenese skušnjavo; ker skušen bo pr e-

M  49 *

jel krono življenja, ki jo je Bog tistim
obljubil, ki ga ljubijo (Jak. 1, 12). Za¬
torej ostani stanoviten in neomahljiv in
zdihuj tako-le:

l. Pri težkem delu, v bo¬
leznih in t r p lj e n j u.

O Jezus, vse iz ljubezni do tebe.

V grešnih skušnjavah pa zvesto rabi
razne pomočke, ki ti jih podaje lastna
pamet, katekizem, tvoj spovednik i. t. d.
Zlasti pa »čuj in moli!«

2. V skušnjavah.

Raje umreti, kakor grešiti.

Jezus, Marija!

O Gospa moja, o Mati moja,
spomni se, da sem tvoj. Varuj me,
brani me, kakor svojo last in posest.
(40 dni odpustka, kolikorkrat se moli

v skušnjavah. - Pij IX. 5. avg. 1851.)

4

C. Na večer — daj račun ...

Slaba in škodljiva navada je, zvečer
brez potrebe dolgo bedeti, zjutraj pa do
dneva poležavati. Do takih ljudi ima skuš¬
njava posebno oblast. »Zvečer hitro spat,
zjutraj zgodaj vstat’, če hočeš biti zdrav in
mlad!«

Ko se torej nagne dan, hiti z delom da
boš mogel kmalu k počitku.  Preden
pa greš k pokoju, moraš opraviti v e-
černo molitev.  Najlepše je, če jo cela
družina takoj po večerji skupno opravi.

Sv. Ignacij in drugi sveti učeniki uče,
da mora večerna molitev imeti tri dele:
1. hvaležen spomin na prejete dobrote in
zahvalo za nje; 2. račun s svojo vestjo,
t. j. prošnjo za spoznanje grehov, vsaj
kratko izpraševanje vesti, in popoln kes.
(Tak kes, ki izvira iz ljubezni do Boga,
in pa trdni sklep poboljšanja, rešita našo
dušo večnega pogubljenja, če bi kje na-
gloma umrli in bi se ne mogli spovedati.)
3. Naposled se nam je izročiti  pri  ve¬
černi molitvi v božje roke  tako, kakor

m  51 •>;<-

da bi nam bilo še isto noč umreti, -- in
pa prositi zlasti sv. družino pomoči in
varstva zase in za druge. Vse to najdeš
kratko in lepo v naslednji večerni molitvi.

i. Večerna molitev.

-j- Angel Gospodov ... (če že nisi
zmolil, ko je zvonilo »Zdravo Marijo«.)

Moj Gospod in moj Bog!
Molim te in zahvalim za vse do¬
brote, ki si mi jih tudi danes skazal
na duši in na telesu. Ali sem pa
tudi vsako prav porabil! Ali sem
izpolnjeval tvoje zapovedi? Poma¬
gaj mi, da o tem dobro izprašam
svojo vest.

Ali sem opravil dobra dela, kakor
mi je velevala vest? - Ali sem se va¬
roval greha v mislih - v besedah - v
dejanju? - Kako sem se ogibal onega
greha, ki mi je prišel že v navado? -
Ali sem zvesto dopolnil vse dolžnosti
svojega stanu? - Vzdihni in reci:

O moj Bog! Ti in vsi moji
grehi so mi resnično žal, ker
sem z njimi zaslužil, da me po vsej
pravici kaznuješ. Zal so mi, ker

4 *

® 52 ®

sem tebe, svojega najboljšega Očeta

največjo in preljubeznivo do¬
broto z njimi razžalil. Trdno skle¬
nem, s tvojo milostjo svoje živ¬
ljenje poboljšati, bližnje prilož¬
nosti v greh se varovati in nič več
ne grešiti.

V tvoje roke, o Bog, izročim
svoje telo in svojo dušo; tebi
priporočim tudi svoje stariše, so¬
rodnike in dobrotnike, žive in
mrtve.

Obišči, prosimo te, Gospod, to
prebivališče in odženi od njega
vsa zalezovanja hudega duha; -
tvoji sveti angeli naj v njem sta¬
nujejo ter nas varujejo v miru,
in tvoj blagoslov bodi vedno nad
nami. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

(100 dni odpustka enkrat na dan. -

Leon XIII. 15. marca 1884.)

Jezus, Marija, Jožef! Vam po¬
darim svoje srce in svojo dušo.

m  53  m

Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi
na strani v zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef! Naj združen
z vami mirno izdihnem svojo dušo.

(300 dni odpustka vsakikrat, ako se
molijo vsi trije vzdihljaji; 100 dni vsa¬
kikrat, ako se moli le eden. - Pij VII.
28. apr. 1807.)

Opomin:  Vsaj kratke večerne

molitve ne opusti nikoli. Kadar bolj
utegneš, moli tudi naslednje molitve
št. 16, 17, 18 in del rožnega venca;
ako moliš le zgornjo večerno molitev,
pristavi Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi Očetu.

2. Pred podobo sv. družine.

O preljubeznivi Jezus, ki si na
zemlji izvoljeno družino posvetil
z neizrekljivimi čednostmi in zgledi
svojega domačega življenja, ozri
se milostno na to našo družino, -
ki kleče pred teboj prosi tvoje
milosti. Spomni se, da je ta dru¬
žina tvoja, ker se je tebi posebno
posvetila in darovala. Varuj jo
milostno, reši jo nevarnosti, pridi

* 54 S£

ji na pomoč, da v posnemanju
tvoje svete družine ostane stano¬
vitna, tako, da ti bo na zemlji
zvesto služila in te ljubila, potem
pa v nebesih večno hvalila.

O Marija, presladka Mati, pro¬
simo te, varuj nas, ki trdno za¬
upamo, da bo tvoj edinorojeni Sin
uslišal tvoje prošnje.

In tudi ti, častitljivi očak, sveti
Jožef, - pridi nam na pomoč s
svojim mogočnim varstvom - in
izroči po Mariji naše prošnje Je¬
zusu. Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat 7 .a ude
družbe krščanskih družin. - Leon XIII.
20. jun. 1892.)

3. „Spomni se.“

Spomni se, o premila Devica
Marija, da še nikdar ni bilo sli¬
šati, da bi bila koga zapustila,
ki je pod tvoje varstvo pribežal,
tebe pomoči prosil in se tvoji pri¬
prošnji priporočal.

« 55 S#

S tein zaupanjem navdan hitim
k tel>i, o devic Devica in Mati;
k tebi pridem, in pred teboj vzdi¬
hujoč grešnik stojim; - nikar ne
zavrzi, o Mati Besede, mojih besed,
temveč milostno me poslušaj in
usliši. Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat. - Pij IX.

11. dec. 1846.)

4. Za papeža, škofa, stariše,
dobrotnike in za verne duše v
vicah.

Molimo za našega papeža I.
Ohrani ga, Gospod, poživljaj in
osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga
v roke njegovih sovražnikov.

Molimo za našega škofa I. Go¬
spod, ohrani in varuj ga vsega hu¬
dega.

Molimo za svoje (stariše in vse)
dobrotnike. Povrni milostno, Go¬
spod vsem, ki nam zavoljo tvojega
imena kaj dobrega store, z večnim
življenjem.

® 56 S*

Molimo za verne duše v vicah.
Gospod, daj jim večni mir in pokoj;
in večna luč naj jim sveti! Naj po¬
čivajo v miru. Amen.

Opomba.  Kdor se privadi notranje
molitve, si prebere po večerni molitvi
predmet za premišljevanje prihodnjega
jutra in si določi sad. Glej str. 6.

a)  Ko opraviš svoje delo, pojdi hitro
počivat. Nikoli ne boš lahko vstajal, če
se ne navadiš o pravem času hoditi k po¬
čitku. b)  Sleci se sramežljivo, c)  pokropi
se z blagoslovljeno vodo, naredi tudi čez
posteljo sveti križ in lezi, rekoč:

-j- V imenu križanega Jezusa
ležem, ki me je odrešil s svojo
krvjo.

č)  Poljubi še Marijino svetinjico kakor
zjutraj in govori te-le vzdihljaje.

Marija, moja ljuba mati, na tvo¬
jem srcu mi daj zaspati. Preljubi
angel varih moj, varuj me nocoj.

Bog daj dušam v vicah sveti raj,
in večna luč jim sveti naj. Amen.

Kadar ne moreš zaspati, premišljuj
kaj svetega, n. pr. štiri poslednje reči, ali
moli sveti rožni venec za verne duše.

IV. Pobožnosti za posamezne
dni med tednom.

jan, ki mu srce gori za božjo
;t in slavo, kateri vneto časti
rijo Devico, svete angele in
:tnike, porabi vsako priložnost,
:era se mu ponudi v ta namen.
Zlasti tisti, kateri radi hodijo k sveti maši,
iščejo vedno duhovne paše za svoje duše.
Vsem takim priporoča sveta Cerkev, po¬
božne vaje na posamezne dni med ted¬
nom lepo razdeliti. Obhajaj s sveto Cerk¬
vijo skrivnost ali god dotičnega dne;
zlasti je zelo priporočljiva naslednja vaja.

A. Ob pondeljkih.

Ta dan obrni v češčenje vseh svetih
angelov, zlasti svojega angela varilia.
Beri ali premišljuj, moli in stori, kar le
moreš, njemu v čast; zlasti mnogokrat
čez dan opravi kratko molitvico, str. 35,
36.

m  58  m

B. Ob torkih

premišljuj, kolikor 'si zmožen, življenje,
delovanje, trpljenje in smrt svetili a po¬
st o 1 o v Petra, Pavla in drugih, kakor tudi
svetih mučencev in rnučenk. Koliko so
pretrpeli za Kristusa! Kako jili hočeš
posnemati ti?

Moli in stori, kar ti pamet in srce
svetujeta.

Ob torkih verniki tudi sv. Antona
P. posebno časte.

C. Ob sredah

naj tvoje srce ljubljenca božjega svetega
Jožefa  posebno časti in se mu za
srečno zadnjo uro priporoča. Pobožnost
do prečistega ženina Marijinega je Bog
že večkrat očividno poplačal. Tudi dru¬
gih svetih spoznavavcev se v sredo po¬
božno spominjaj.

Vzdihljaje in mclitve glej str. 42. in
med cerkvenim letom.

Č. Ob četrtkih

se z največjo hvaležnostjo spominjaj, da
je Jezus postavil zakrament presv. Reš¬
il j ega Telesa, sv. obhajilo, sv. mašo.
Obišči Zveličarja v svetem zakramentu,
z živo vero ga moli, se mu zahvaljuj,
mu zadostuj in prosi ga potrebnih mi¬
losti. Se od doma se proti farni cerkvi
semtertja obrni in prikloni Gospodu. Ker

® 59  »

je naš predobrotljivi Zveličar ta dan
krvavi pot potil, — (to desetko molijo
nekateri zvečer), — zato se oglasi po ve¬
černem zvonjenju veliki zvon, ki nas opo¬
minja moliti naslednjo molitev.

V spomin Kristusovih
smrtnili bridkosti.

1. Oče, če hočeš, vzemi ta kelih
od mene; vendar ne moja, ampak
tvoja volja se zgodi. Oče naš.

2 .  Moja duša je žalostna do smrti.
Oče naš.

3. In njegov pot je bil kakor
kaplje krvi tekoče na zemljo. Oče
naš.

V. Svojemu lastnemu Sinu Bog
ni prizanesel.

O. Temveč daroval gaje za nas
vse.

Molimo. Ozri se milostno, pro¬
simo te, Gospod, na svojo družino,
za katero se naš Gospod Jezus Kri¬
stus ni pomišljal, izročiti se v roke
sovražnikom in sprejeti trpljenje na
križu. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

m  60  *

D. Ob petkih

skušaj, kolikor moreš, misliti na svojega
trpečega Zveličarja  in ta dan z njim
v duhu preživeti na gori Kalvariji. Če mo¬
reš, beri in premišljuj kaj malega o Kri¬
stusovem trpljenju, moli s sočutjem ža¬
lostni del svetega rožnega venca, kadar
se da, tudi sveti križev pot; ali vzemi v
roke sveti križ in pregleduj in poljubuj
svete rane Jezusove; daruj božjemu Srcu
daritev svete maše v zahvalo in spravo;
lepo je prejeti zlasti prvi petek spravno
sveto obhajilo. Ne pozabi moliti, kadar
zvoni naslednjo molitev.

V spomin Kristusove smrtne
ure.

1. Od šeste do devete ure je
bila tema po celi zemlji. Oče naš.

2. In ob deveti uri je zaklical
Jezus z močnim glasom: Moj Bog,
moj Bog, zakaj .si me zapustil:
Oče naš.

3. Jezus je spet zaklical z močnim
glasom in je izdihnil svojo dušo.
Oče naš.

V. Kristus je bil za nas pokoren
do smrti.

* 61 ®

O. Do smrti na križu.

Molimo. Gospod Jezus Kristus,
ki si se za odrešenje sveta dal sra¬
motno križati in si prelil svojo
dragoceno kri v odpuščenje naših
grehov, ponižno te prosimo, daj
nam po smrti veselo priti v ne¬
beški raj. Ki živiš in kraljuješ od
vekomaj do vekomaj. Amen.

E. Sobota.

Pred vsemi angeli in svetniki častimo
in na pomoč kličemo preblaženo Devico
Marijo, 1. ker je mati božja; 2. ker po
svoji milosti in svetosti presega vse an¬
gele in svetnike in 3. ker njena priprošnja
največ premore pri Bogu. Sobota je
Mariji posvečen dan;  zato Marijini
vneti častivci ta dan radi pred Marijino po¬
dobo lučico prižigajo, si kaj v jedi pri-
trgajo, vbogajme dajo, s posebno po¬
božnostjo angelsko češčenje, — na večer
sveti rožni venec in druge take molitve
molijo i. t. d. Saj je Marijino če"ščenje po¬
sebno znamenje zveličanja.

Vsled naročila četrte lavantinske si¬
node se ob sobotah ob deveti uri z ve¬
likim zvonom zvoni. Verniki naj tedaj — če
mogoče pokleknejo ter molijo v čast

® 62  !*-

božjega Zveličarja in v slavo njegove
Matere Marije, zatiravke krivili ver — za
ohranjenje svete v vere: Oče naš.
Češ če n a Marija. Čast bodi.

(50 lini odp. vsakikrat.)

!. Molitev za ohranjenje
svete vere.

O Jezus, moj Zveličar in Od¬
rešenik, Sin živega Boga, glej, mi
klečimo pred teboj ter te prosimo
odpuščenja in hočemo zadostiti za
vsa preklinjanja tvojega svetega
imena, za vse skrunitve, ki se go¬
dijo tebi v najsvetejšem zakra¬
mentu, za vsa onečeščenja tvoje
brezmadežne deviške Matere, za
vsa obrekovanja in zaničevanja
tvoje neveste, svete katoliške
Cerkve.

O Jezus, ki si rekel: Česarkoli
boste Očeta prosili v mojem imenu,
to bom storil , mi ponižno prosimo
za svoje brate, ki so v nevarnosti,
da greše; obvaruj jih skušnjav k od¬
padu od prave vere; reši nje, ki

* 63 »li¬

že stoje na robu brezna; daj vsem
luč in spoznanje resnice, pogum
in moč v boju zoper hudo, stano¬
vitnost v veri in dejansko ljubezen !

Za to prosimo, o najdobrotljivejši
Jezus, v tvojem imenu Boga Očeta,
s katerim živiš in kraljuješ v edi¬
nosti Svetega Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan.)

2. Sveti rožni venec.

I. Veseli del,

ki se moli zlasti od adventa do posta.

Vera. Oče naš. Trikrat Ceščena
Marija s prošnjami:

1. ki nam poživi vero.

2. ki nam utrdi upanje.

3. ki nam užgi ljubezen.*

* Te prošnje se lahko ponavljajo
pred vsakim delom rožnega venca. Za
žalostni in častitljivi del so pri nas v
navadi posebne prošnje, ki se pa izpu¬
ščajo, kadar se molijo vsi trije deli sku¬
paj. Odpustkov smo deležni tudi brez teh
prošenj.

¥A  64  ®

Oče naš. Desetkrat Češčena
Marija s premišljevanjem skrivnosti.
Čast bodi.

Skrivnosti :

1. ki si ga Devica od Svetega
Duha spočela.

Kakor angel Gabriel lepo pozdravljaj
Brezmadežno in prosi jo čistosti in
ponižnosti srca.

2. ki si ga Devica v obiskanju
Elizabete nosila.

Prosi za pravo ljubezen do bližnjega,
ki jo Jezus naravnost zapoveduje.

3. ki si ga Devica rodila.

Moli ponižno Jezusa v jaslicah; spo¬
štuj sveto uboštvo.

4. ki si ga Devica v templju daro¬
vala.

Daruj se tudi ti Bogu, pa vprašaj se,
kako izpolnjuješ cerkvene zapovedi?

5. ki si ga Devica v templju našla.
Obilno naukov za te: Jezus ljubi
božjo hišo, skrbno posluša učenike,
moli, dela, je pokoren v Nazaretu;
kako ga posnemaš ?

¥A  65 »

II. Žalostni del,
ki se moli zlasti v postu.
Prošnje:

1. ki nam utrdi spomin.

2. ki nam razsvetli pamet.

3. ki nam omeči voljo.

Skrivnosti:

1. ki je za nas krvavi pot polil.

■ Uči se od Jezusa na oljiski gori prave
molitve; kake lastnosti mora imeti?
Glej str. 4..

2. ki je za nas bičan bil.

Strašno bičanje Jezusovo naj te nagne,
da boš sramežljiv, da boš zatajeval
samega sebe. Kako je s teboj?

3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
Premisli strašne bolečine. Bodi po¬
nižen ; ali zatiraš svoj napuh ?

4. ki je za nas težki križ nesel.

Ako kdo hoče priti za menoj, naj za¬
taji samega sebe, naj vzame svoj križ
in hodi za menoj. (Mat. 16, 24).

5. ki je za nas križan bil.

Poljubi svete rane. Spomni se sed¬
merih besed na križu; koliko naukov
iz njih !

5

* 66

Ul. častitljivi del,
ki se moli zlasti od velike noči do
adventa.

Prošnje:

1. ki nam vodi naše misli.

2. ki nam vodi naše besede.

3. ki nam vodi naše dejanje.

Skrivnosti :

1. ki je od mrtvih vstal.

Brž se vzdigni iz groba pregreh, da
vstaneš sodni dan poveličan.

2. ki je v nebesa šel.

Obudi hrepenenje po Jezusu in po
svetih nebesih.

3. ki je Svetega Duha poslal.

Prosi Boga Svetega Duha za njegovih
sedmero darov.

4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
Tu se spomni, da si dolžan posnemati
in nasledovati Marijo. Vzdihni tudi za
srečno smrt.

5. ki je tebe, Devica, v nebesih
kronal.

Raduj se Marijine slave; prosi jo sta¬
novitnosti v dobrem.

(Za vsakim delom pristavljati Oče
naš in desetkrat Češčena Marija s proš-

njo:  ki se naj usmili vernih

duš v vicah- za odpustke ni po¬
trebno ; za duše v vicah se lahko da¬
ruje ves rožni venec.)

F. Nedelja.

Gospodov dan je posvečen presveti
Trojici. »Posvečuj praznik«, je zapovedal
Bog med gromom in bliskom na gori
sinajski (lil. bož. zap.). »Bodi ob nede¬
ljah in zapovedanih praznikih s spodobno
pobožnostjo pri sveti maši«, zapoveduje
sv. Cerkev.

Slušaj ta glas in obrni Gospodov dan
presveti Trojici, svojemu Stvarniku, Od¬
rešeniku in Posvečevavcu v čast. Kako
lepo in vzpodbudno je gledati verno
ljudstvo, ki v nedeljo k božji službi ali
tudi k svetim zakramentom veselo hiti.
Nedeljski počitek je podoba večnega miru
v nebesih. Po delavniku tega življenja
pride veseli večni praznik.

1. Molitev ob nedeljah.

(V jutru, pred svetim opravilom.)

Oče nebeški! lepo te zahvalimo,
da si nam dal doživeti veseli Go¬
spodov dan, naj bi se naše telo
od dela spočilo, naša duša pa k

5 *

* 66  m

111. Častitljivi dri,
ki se moli zlasti od velike noči do
adventa.

Prošnje:

1. ki nam vodi naše misli.

2. ki nam vodi naše besede.

3. ki nam vodi naše dejanje.

Skrivnosti:

1. ki je od mrtvih vstal.

Brž se vzdigni iz groba pregreh, da
vstaneš sodni dan poveličan.

2. ki je v nebesa šel.

Obudi hrepenenje po Jezusu in po
svetih nebesih.

3. ki je Svetega Duha poslal.

Prosi Boga Svetega Duha za njegovih
sedmero darov..

4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
Tu se spomni, da si dolžan posnemati
in nasledovati Marijo. Vzdihni tudi za
srečno smrt.

5. ki je tebe, Devica, v nebesih
kronal.

Raduj se Marijine slave; prosi jo sta¬
novitnosti v dobrem.

(Za vsakim delom pristavljati Oče
naš in desetkrat Češčena Marija s proš-

njo:  ki sc naj usmili vernih

duš v vicah- za odpustke ni po¬
trebno ; za duše v vicah se lahko da¬
ruje ves rožni venec.)

F. Nedelja.

Gospodov dan je posvečen presveti
Trojici. »Posvečuj praznik«, je zapovedal
Bog med gromom in bliskom na gori
sinajski (II]. bož. zap.). »Bodi ob nede¬
ljah in zapovedanih praznikih s spodobno
pobožnostjo pri sveti maši«, zapoveduje
sv. Cerkev.

Slušaj ta glas in obrni Gospodov dan
presveti Trojici, svojemu Stvarniku, Od¬
rešeniku in Posvečevavcu v čast. Kako
lepo in vzpodbudno je gledati verno
ljudstvo, ki v nedeljo k božji službi ali
tudi k svetim zakramentom veselo hiti.
Nedeljski počitek je podoba večnega miru
v nebesih. Po delavniku tega življenja
pride veseli večni praznik.

1. Molitev ob nedeljah.

(V jutru, pred svetim opravilom.)

Oče nebeški! lepo te zahvalimo,
da si nam dal doživeti veseli Go¬
spodov dan, naj bi se naše telo
od dela spočilo, naša duša pa k

5 *

* 68 *

tebi povzdignila in se nasitila zve-
ličanskih naukov in dobrot.

Daši je tvoja sveta volja in
naša dolžnost, da te vsak dan
spoznavamo in častimo, te ljubimo
in ti služimo, vendar se le preradi
v časno zamislimo in tebe in več¬
nost pozabimo. Popraviti hočemo
vsaj danes, kar smo ob delavnikih
zamudili, in nadomestiti želimo čast,
ki smo ti jo kratili.

Očisti torej,  dobrotljivi Oče
nebeški, naše srce vseh ničemurnih,
grešnih in stranskih misli, da bomo
s spodobnopobožnostjopri
sveti maši;  da te bomo v sveti
daritvi s tvojim ljubim Sinom Je¬
zusom vredno častili in molili, te
zahvaljevali, ti zadostovali in te
milosti prosili.

V znamenje svoje otroške lju¬
bezni do tebe hočemo zvesto poslu¬
šati božjo besedo, ki se v pridigi
in krščanskem nauku oznanjuje in
razlaga; saj ti sam najbolj veš,
kako je treba, nas slabotne po-

* 69  m

gostoma opominjati in spodbujati
k dobremu ter odvračati od hudega.
Razsvetli nam pamet in užgi nam
srce, da bo tvoja beseda obrodila
dober sad.

Ves današnji dan hočemo obrniti
k tvoji večji časti in storiti želimo
obilo dobrih del v zveličanje svoje
duše in blagor svojega bližnjega.

Presuni nas, o Bog, s svojim
svetim strahom, da se bomo varo¬
vali vsakega greha, posebno pa
tistih, s katerimi se tvoji dnevi
najbolj skrunijo in" se tebi dela
največja nečast.

Potrdi te naše sklepe," sveti Go¬
spod, nebeški Oče, ki s svojim
Sinom in Svetim Duhom enaki Bog
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

2. Tri božje čednosti.

(Kratka molitev.)

Verujem v tebe, ker si neskončno
resničen; upam v tebe, ker si vse¬
mogočen, neskončno dobrotljiv in

* 70  *

zvest; ljubim te nad vse, ker si
neskončno popoln in vse ljubezni
vreden.

Daljša molitev.

Vera.

Verujem v tebe, pravi, trojedini
Bog, - Oče, Sin in Sveti Duh, - ki
si vse ustvaril, - ki vse ohranjuješ
in vladaš, ki dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. - Verujem, da seje
Sin božji učlovečil, da nas je s
svojo smrtjo na križu odrešil, in
da nas Sveti Duh s svojo milostjo
posvečuje. Verujem in trdim vse,
kar si ti, o Bog razodel ter nam
po sveti katoliški Cerkvi zapove¬
duješ verovati. - Vse to verujem,
ker si ti, o Bog, sam na sebi res¬
nica, in torej ne moreš ne golju¬
fati ne goljufan biti. - V tej veri
hočem živeti in umreti. - O Bog,
poživi mojo vero!

Upanje.

Upam in trdno pričakujem, o
Bog,-da mi boš po zasluženju Je-

¥A  71  ®

zusa Krisusa dal večno zveličanje, -
ki si ga obljubil vsem, kateri iz¬
polnjujejo tvoje zapovedi. - Zato
tudi upam od tebe odpuščenja svojih
grehov - in vseh drugih milosti, -
katerih potrebujem, da si zaslužim
večno zveličanje. Vse to upam od
tebe, - ker si vsemogočen, neskon¬
čno dobrotljiv, usmiljen in zvest, -
in torej moreš in hočeš izpolniti,
kar si obljubil. - V tem upanju ho¬
čem živeti in umreti. O Bog, utrdi
moje upanje!

Ljubezen.

O moj Bog! Ljubim te nadvse, -
ker si največja dobrota in neskončno
popoln, in torej zavoljo samega
sebe vreden vse ljubezni. In ker
ljubim tebe, - ljubim tudi svojega
bližnjega, prijatelja in neprijatelja, -
in ga hočem ljubiti, kakor samega
sebe. - V tej ljubezni do tebe ho¬
čem živeti in umreti; rajši hočem
dati vse, - kakor tebe in tvojo lju¬
bezen s kakim grehom izgubiti.

® 72 ®

O Bog, vnemaj bolj in bolj mojo
ljubezen do tebe. Amen.

(Sedem let in sedem kvadragen od¬
pustka vsakikrat. — Benedikt XIV.

28. jan. 1756.)

3. Molitev za duhovnike.

Po zaobljubi četrte lavantinske sinode
se bode vse čase ob nedeljah ob šesti uri
zvečer v farnih cerkvah zvonilo in s tem
opominjalo vernike, naj jnolijo Oče naš,
Ceščena Marija in Čast bodi,  da
bi naši škofiji nikoli ne zmanjkalo
dobrih duhovnikov.  (50 dni odp.
vsakikrat.)

Verno ljudstvo naj močno skrbi in
rado moli za vzgojo mašnikov, delavcev
v vinogradu Gospodovem. Večje vredno
dobrega duhovnika za oltar vzrediti, kot
dragocen oltar postaviti.

Molitev

za dni, ko se deli mašniško posvečenje.

O Bog, posvečevavec in varo-
vavec svoje svete Cerkve, vzbudi
po svojem Svetem Duhu v njej
vredne in zveste oskrbnike svojih
svetih skrivnosti, da bo krščansko
ljudstvo s tvojo pomočjo in po

m  73 s#

njili službi in zgledu vojeno. po
potu zveličanja!

O Bog, ki si svojim služabnikom
učencem zapovedal, da naj Pavla
in Barnaba, ki si ju sprejel v svojo
službo, ločijo od ostale občine in
ju posvetijo za njun sveti poklic,
bodi svoji sveti Cerkvi v teh časih,
ko te v molitvi in postu prosi, s
svojo milostjo posebno blizu; ti
poznaš srca vseh ljudi, pokaži in
pripelji nam one, ki si jih izvolil
za svojo sveto službo. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem! Amen.

(50 dni odp. vsakikrat.)


Drugi del.

I. Kratek pouk

o daritvi svete maše.

ed zakladi, ki jih je Jezus Kri¬
stus zapustil svoji nevesti sveti
Cerkvi, je daritev svete maše
najsvetejši iu najdražji. »Sveta
maša je vedna daritev nove za¬
veze, pri kateri se Jezus Kristus nekrvavo
daruje svojemu nebeškemu Očetu pod
podobama kruha in vina«. Ker je sveta
maša resnična obnovitev |ezusove krvave
daritve na križu, in ker je pri sveti maši
Jezus Kristus, sam nevidni duhovnik, k i
daruje, in je obenem on sam tisti dar,
k i g a daruje — zato ni nikakor mogoče
prešteti obilice milosti, ki celemu svetu
po sveti maši dotekajo, in ni moč našteti

* 75 ®

vseli duhovnih dobrot in sadov, ki se
nam vsak dan po njej naklanjajo.

Sv. Frančišek Salezij piše: »Sveta maša
je solnce vseh duhovnih opravil, središče
krščanske vere, duša pobožnosti, neiz¬
rekljivo skrivnost, ki obsega brezdno
božje ljubezni«.

Hodi torej prav rad k sveti maši ob
nedeljah in praznikih, ko ti to naroča
zapoved, pa tudi ob delavnikih, kadar le
mogoče. Pri sveti maši si boš izprosil
odpuščenje grehov, gotovo uslišanje svo¬
jih molitev, časni blagoslov in večno
življenje.

Kako se je treba v cerkvi vesti?

(Učencem in odraslim v pouk.)

1. Vtisni si za vsekdar globoko v
srce, da je cerkev, kjer se opravlja da¬
ritev svete maše, sila svet kraj, ki ga je
torej imeti v najvišji časti in ga varovati
kakoršnega koli onečaščenja. Tem ča-
stitljivejše so še tiste hiše božje, kjer se
shranjuje presveto Rešnje Telo in torej
gori v njih noč in dan večna luč. O taki
cerkvi resnično velja beseda: »Kako stra¬
šen je ta kraj ! Tukaj ni drugega, kakor
hiša božja in vrata nebeška«. (I. Moz.)

2. Kadarkoli torej hočeš id k službi
božji, obleci se prav spodobno. Že učenci,
ki zahajajo k šolarskim svetim opravilom
naj se resnobno navadijo snage in se že

* 76 *

iz mladega nauče seboj jemati molitvenik
in rožni venec.

3. Že na mašni poti se moraš vesti
vzgledno in vzpodbudno, tem bolj pa še
v hiši božji.

Zunaj cerkve ostajajo le slabi kristjan!
in po stranskih krajih se pomikajo mlačni
verniki, ki jim ni za službo božjo. Ti pa,
ko prideš do cerkve, stopi s svetim spo¬
štovanjem nemudoma vanjo, pokropi in
pokrižaj se, pa pozdravi lepo hišnega
gospodarja Gospoda Jezusa, rekoč:

Hvaljen in češčen . . . glej str. 40.

Pojdi tiho na primeren prostor, čim
bliže velikega oltarja tem bolje, poklekni
proti presvetemu Rešnjemu Telesu in
moli s četo angelov, ki obdajajo taber¬
nakelj :

Svet, svet, svet . . . str. 40.

4. Zdaj pripravi skrbno svojega duha na
službo božjo in napravi dober namen. Pri¬
merne molitve za to najdeš str. 19. 67. 79.

V lavantinski škofiji je zapovedano,
ob nedeljah in praznikih, ko se verniki
zbirajo, glasno moliti del svetega rožnega
venca.

2. K a k o n a j se kristjan vede pri
sveti maši?

1. Mora dobro paziti na poglavitne
dele svete maše: pri evangeliju naj stoji;

od povzdigovanja do obhajila (do pov-
žitja presvete Rešnje Krvi) naj, če le
mogoče, kleči; sicer (pri drugih delili)
pa lahko sedi ali stoji; če je sveto Rešnje
Telo izpostavljeno, je pa treba klečati,
kolikor mogoče.

2. Pri sveti maši naj se premišljuje
ali moli žalostni del rožnega venca. Mašne
molitve so najboljše tiste, katere duhovnik
moli. Prepogosto mašne ali molitvene
bukvice menjati ni dobro; najbolje je,
ako iste molitve tako dolgo moliš, da se
jih na pamet naučiš.

3. Kdor ima grlo za petje, naj mašne
pesmi poje s pevci vred, zlasti pa pesem
k blagoslovu in k pridigi. Lepo petje je
dvojna pobožnost.

3. Kaj je storiti doma,

ako v nedeljo ali praznik ne moreš k sveti
maši?

Tudi doma si dolžen obhajati sveto
mašo z verniki, ki so v cerkvi, in sicer
tako-le:

1. Ko pride čas svetega opravila, obrni
se in poglej k farni cerkvi, ter stopi v
duhu v sredo med zbrane vernike.

2. Vzemi v roke rožni venec ali mo¬
litvene bukvice in opravi mašne molitve.
Če slišiš z zvonom naznanjati glavne
dele svete maše, je tem bolje.

® 78  m

3. Ko pridejo ljudje od službe božje
domov, prosi jih, naj ti povedo kaj od
pridige. Tako si tudi doma izpolnil drugo
cerkveno zapoved, kolikor si mogel. Ravno
to naj storijo tisti, ki so ob takšnih dne¬
vih na potovanju, ali na planinah pri
svojih čredah. — (Iz navodila IV. lavan¬
tinske sinode.)

* 83  m

mi milost, to sveto vero pred sve¬
tom spoznavati ter po njej živeti
in umreti. Amen.

Bog sam nam oznanjuje
Življenja srečno pot,

Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjanje, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči,

Po njem se vsi ravnajmo,

Da raj nam dodeli.

Vera.

To verjem, Bog nebeški,

Da ti si stvarnik moj,

Da rešil rod človeški
Je Sin edini tvoj
V nas Sveti Duh prebiva,

Od Jezusa poslan,

Dari njegove^uživa

Na zemlji vsak kristjan.

4. Pri darovanju.

(Ko mašnik daruje hostijo.)

Nebeški Oče, darujem ti po
mašnikovih rokah in po njegovem

6 *

K 84 ®

namenu kruh in vino, ki se
bosta spremenila v telo in kri Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina. S
Srcem božjega Zveličarja združim
tudi svoje srce - in se tako tebi da-

Darovanje.

MA  85 *

rujem z dušo in telesom. Sprejmi,
Gospod, to daritev v hvalo in
čast svojemu imenu, nam v bla¬
gor in na korist svoji sveti Cerkvi.
Amen.

Sprejmi, Bog, Oče večni,

Od nas prečisti dar,

Ki grešniki nesrečni
Ga damo na oltar.

Naj grehe vse izrnije,

Ki dušo nam teže,

Naj milost tvojo vlije

V očiščeno srce.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospodu se”~' izročimo,

Prosimo ga srčno:

Naj bo mu v počeščenje,

V zahvalo in spomin,
l)a je za nas življenje

Dal večni božji Sin.

5. Svet.

Svet, svet, - svet si ti, o Go¬
spod, Bog vojnih čet. Polna šo

* 86  *

nebesa in zemlja tvoje slave.
Hosana na višavah. Blagoslovljen,
ki pride v imenu Gospodovem.
Hosana na višavah.

(Poklekni, ko odzvoni za Sanctus ali
vsaj, ko se da znamenje za povzdigo¬
vanje.)

Svet, svet, svet, Bog nebeški!
Nad vsem imaš oblast.

Ves svet in' rod človeški
Ti daje hvalo, čast.

Naj vedno bode hvaljen,
Ceščen, poviševali,

Ki bil je z grehom žaljen,

Za spravo v smrt izdan.

6. Pri povzdigovanju.

Molim te, presveto RešnjeTelo
Jezusovo, zame darovano na križu!

Jezus, verujem v te.

Jezus, upam v te.

Jezus, ljubim te nad vse.

Bodi milostljiv meni ubogemu
grešniku. Amen.

(Zdaj imaš priložnost izprositi si naj¬
večjih milosti.)

VA  87 m

Povzdigovanje.

Molim te, presveta Rešnj  a Kri
Jezusova, zame prelita na križu!
Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.

Očisti me, Gospod, s svojo krvjo
in usmili se vernih duš v vicah.
Amen.

Večni oče, darujem ti pregrago
kri Jezusa Kristusa - v zadoščenje
za svoje grehe - in za potrebe svete
katoliške Cerkve. Amen.

(100 dni odpustka vsakikrat. Pij VII.
22. sept. 1817.)

(Ne vstajaj po povzdigovanju, dokler
ni povžita presveta Rešnja Kri.)

O angelci, hitite,

In pridite'”'iz nebes;

Presveti kruh molite,

. Ki je naš Bog zares.

Čutilom si telesa

Sam Jezus tukaj skrit,

Naj pridemo v nebesa
Te gledat in častit.

7. Pri obhajilu.

Gospod, - nisem vreden, da greš
pod mojo streho, - ampak reci le
z besedo in ozdravljena bo moja
duša. (Trikrat.)

® 89  *

Obhajilo.

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si
v zakramentu presvetega Rešnjega
Telesa resnično pričujoč, in te
ponižno molim. - Ljubim te nad

* 90 m

vse in zato obžajujem vse svoje
grehe. Rajši hočem vse pretrpeti,
kakor tebe kdaj z grehom izgu¬
biti. Moja duša hrepeni po tebi,
moj Bog. Ker te pa zdaj v za¬
kramentu ne morem prejeti, pridi
v moje srce vsaj s svojo milostjo.
Pridi, sprejmem te kakor v resnici
pričujočega in se popolnoma skle¬
nem s teboj. Ne dopusti, da bi
se kdaj ločil od tebe. Amen.

Moj Jezus, tebe “ užiti
Iz srca hrepenim,

Bojim se k tebi priti,

Ker tolikrat grešim.

Odpusti grehe moje,

Zedini se z menoj,

V srce me sprejmi svoje,

Da bodem vedno tvoj.

O Jezus, pridi, pridi,

Preženi grehov noč,

Naj duša moja vidi
Ljubezni tvoje moč.

Ostani vedno v meni,

* 91  ®

V slabosti me krepčaj,

Z menoj se trdno skleni,

Svoj sladki mir mi daj.

8. Pri blagoslovu.

Ko mašnik reče: »Ite, missa est«,
poklekni, in ko blagoslavlja ljudstvo, reci:

Blagoslovi nas vsemogočni Bog
j- Oče in j- Sin in Sveti j- Duh.
Amen.

Zahvala.

Daritev smo končali,

Odpeli čast Bogu,

Očetu darovali
Edinega Sinu.

Dodeli živim spravo,

Mir večni mrtvim daj;

Daj v raju tvojo slavo
Nam zreti vekomaj!

Hvala tebi, nebeški Oče, za
vse milosti te svete maše. Sprejmi
jo v svojo čast in moje zveličapje.
Tvoj sveti blagoslov naj me spremlja
po vseh mojih potih in naj me
vodi v večno življenje.

* 92 i>»

Zadnji blagoslov.

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu, kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in ve¬
komaj. Amen.

® 93 ®

9. Molitev po tihi sveti maši,

ki se opravljajo po naročilu sv. očeta
Leona XIII. od dne 16. prosinca 1884 —
klečč in glasno z mašiiikom. (300 odpustka
vsakikrat.)

Češčena Marija . . . (trikrat.)

Češčena bodi, Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpi¬
jemo zapuščeni Evini otroci;
k tebi vzdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. - Obrni
torej, naša pomočnica, svoje milost¬
ljive oči v nas - in pokaži nam po
tem revnem življenju Jezusa, blago¬
slovljeni sad svojega telesa. - O
milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica.

O.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  O Bog, naše pribe¬
žališče in naša moč, ozri se mi¬
lostno na ljudstvo k tebi vpijoče; -

8S 94 ®

in na priprošnjo častitljive in brez¬
madežne Device Marije, božje Po¬
rodnice, svetega Jožefa, njenega
ženina, svojih svetih apostolov,
Petra in Pavla, in vseh svetnikov,
usliši milostno in dobrotno naše
prošnje za spreobrnjenje grešnikov,
za prostost in povišanje matere
svete Cerkve. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

*

Sveti nadangel Mihael, brani nas
v boju ; bodi nam v pomoč zoper
zlobnost in zalezovanje hudega
duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno
za to prosimo. - In ti, vodnik ne¬
beške vojne, satana in druge hu¬
dobne duhove, ki hodijo po svetu
v pogubo duš, z božjo močjo v pe¬
kel pahni. Amen.

(300 dni odpustka. — Leon XIII. 6. ja¬
nuarja 1884.)

* .

Presveto Srce Jezusovo, usmili
se nas!

«' 97 ®

Vera.

Da resnice prav poznamo
Tn zvesto .po njih ravnamo,

Ti pomoč nam svojo daj;

Naj na zemlji te častimo
In po smrti zadobimo
Z angeli nebeški raj!

D aro vanj  e.

1 . '

Kaj bi, Oče, si izbrali,

In ti v hvalo darovali?

Kar imamo, tvoje je;

Vse dejanje in življenje,

Vse veselje in trpljenje,

Tebi, Oče, damo vse !

2 .

Kar prijetnega poznamo,

Iz srca ti radi damo,

Glej nas, Oče, milostno.

Hudega nas vedno brani,

Da le tebi večno vdani
V raj se k tebi snidemo.

7  X

® 98 *

Svet.

Sveto pesem povzdignimo,
Z angelci se oglasimo:

Sveti, sveti, sveti Bog!
Vsi ljudje naj te spoznajo,
Vse stvari ti hvalo dajo,
Oče, 'usliši glas otrok!


Jezus, tebi živim.

(V ljudski pesmarici št. 78. — Se lahko
zapoje po povzdigovanju.)

Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.
Amen.


III. Druga sv. maša.

(Pripravna za zborno molitev.")

e kratke mašne molitve se lahko
semtertja molijo zboroma, da se
šolarji priuče razločevati dele sv.
maše. Oddelek na moški strani
začne n. pr. prvi odstavek — na ženski
nadaljujejo z drugim i. t. d. Oddelek, ki
utihne, pa medtem v duhu tihoma moli.
Moliti se mora vedno z istim glasom, po¬
časi slovesno, prav pobožno in častitljivo;
ne preglasno, ne pretiho, ampak kakor je
prav. Pri vsakem ločilu: vejici, pomiš-
Ijaju i. t. d. se malo postoji.

Sčasoma se lahko tretji del svete
maše tiho zase moli.

Prvi del;

pripravljanje in evangelij.

Začetek.  — Mašnik moli pred stop-
njicami.

7 ’

« 100  ®

imenu Očeta in Sina in
Svetega Duha. Amen.
Nebeški Oče, želim se
združiti s tvojim ljubim Si¬
nom, ki se bo v tej sveti maši po
rokah mašnikovih tebi daroval. O
da bi ne bil nevreden te velike
milosti! Moj Bog, obžalujem vse,
karkoli sem storil proti tvoji sveti
volji, in trdno sklenem, tebe nikdar
več ne žaliti. Sveta Marija in vsi
božji angeli in svetniki, prosite
zame, da mi Bog odpusti in se
milostljivo ozre na moje prošnje
pri tej sveti maši. Amen.

Namen.  Večni Oče, darujem
ti prav tisto daritev, ki jo je tvoj
ljubljeni Sin opravil na križu in jo
ponavlja zdaj na tem oltarju. Da¬
rujem ti jo v imenu vseh stvari z
vsemi mašami vred, ki so se po
vsem svetu že opravile in se bodo
še opravljale:

da te s tem molim in ti skažem
tako čast, ki se tebi spodobi;

* 101  ®

da ti dam dolžno zahvalo za
tvoje neštevilne dobrote;

da potolažim tvojo jezo, ki smo
jo zbudili in razvneli s svojimi to¬
likimi grehi, in da ti po dolžnosti
zanje zadostim;

in slednjič tudi, da prosim tvo¬
jega usmiljenja zase, za sveto Cer¬
kev, za vesoljni svet in za verne
duše v vicah.

(Odpustek treli let enkrat na dan. —
Pij IX. 11. aprila 1860.)

Uvod.  - Mašnik na listni strani bere
iz knjige.

Češčen bodi trojedini Bog, ki
nam je skazal svojo milost. Večna
hvala in zahvala bodi Očetu, ki
nas je ustvaril, in Sinu, ki nas je
odrešil, in Svetemu Duhu, ki nas
je posvetil. Čast bodi Očetu in
Sinu in Svetemu Duhu; kakor je
bilo v začetku, tako zdaj in vselej
in vekomaj. Amen.

Gospod, usmili  se. — Mašnik moli
v sredi oltarja.

m  102 ®

Večni Bog, veličasten si v svoji
svetosti in bojim se zavoljo svoje
nevrednosti, bližati se k sveti da¬
ritvi brezmadežnega Jagnjeta. Zato
kličem in prosim:

Gospod, usmili se! Kristus, usmili
se ! Gospod, usmili se!

'Usmili se me, o Bog, po svojem
obilnem usmiljenju; skesanega in
ponižnega srca ne zavrzi!

Slava.* — Bog je neskončno veli¬
časten tudi v dobrotljivosti. Zaupaj, da
ti je greh odpustil, in povzdigni svoje
srce k hrepenenju, da bi z angeli vred
spodobno počastil večnega Boga.

Slava Bogu na višavah in mir
ljudem na zemlji ki so blage volje!
Gospod Jezus Kristus, ti sam si
svet, ti sam Gospod, ti sam naj¬
višji. Tebe naj časte vse tvoje
stvari.

Cisti angeli nebeški ti prepevajo
slavo in dobri ljudje na zemlji

* Slava  se izpušča, kadar je mašnik
v vijolični ali črni mašni opravi.

« 103  *

razširjajo tvojo čast: daj mi svojo
milost, da te bom z njimi vred tudi
jaz častil, hvalil in ljubil, dokler
se ne pridružim tvojim svetnikom
v nebesih. Amen.

Zbirna molitev. — Mašnik moli iz
knjige na listni strani.

O Bog, varih vseh, ki v tebe
upajo, podeli nam svojo obilno
usmiljenje in vodi nas, da bomo
tako uživali časne dobrote, da ne
izgubimo večnih. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti Svetega Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Berilo ali list.  — Mašnik bere v be¬
sedah svetega pisma večne resnice, ka¬
terih si v sveti katoliški Cerkvi tudi ti

deležen. Obudi hvaležnost do Boga.

O moj Bog, iz srca se ti zahva¬
lim za neprecenljivo srečo, da sem
poučen v pravi veri. Sveta vera
nam daje moč, da se moremo greha
varovati; vliva nam v srce blagi

* 104  *

mir, in lajša nam zemeljsko trp¬
ljenje, dokler se ne preselimo v
nebeško domovino. Večni Bog mi¬
nile bodo vse dobrote, ki jih daje
svet, umolknili bodo tudi vsi so¬
vražniki svete vere, neminljive pa
so resnice, ki nas vodijo v večno
življenje.

Evangelij. — Mašnik v sredi oltarja
prosi božjega blagoslova, nato gre na
evangelijsko stran, kjer bere evangelij.

■f  Gospod Jezus Kristus, v niko¬
mer drugem ni zveličanja kakor
v tebi. Poslal si svoje apostole po
vsem svetu, učit vse narode, in si
jim rekel: »Kdor bo veroval in bo
krščen, bo zveličan, kdor ne bo
veroval, bo pogubljen«. Moj Go¬
spod, ti imaš besede večnega živ¬
ljenja. Trdno in živo verujem, kar
si nam razodel in nam po kato¬
liški Cerkvi zapoveduješ verovati.
O Jezus, naš edini učenik in naš
dobri pastir, ki si dal življenje za
svoje ovce, utrdi me v sveti veri,
da jo bom pred vsem svetom spo-

znaval in po njej živel do smrti.
Amen.

Vera.  — Ob nedeljah in večjih prazni¬
kih moli mašnik veroizpoved ; moli takrat
apostolsko vero.

Drugi del:

darovanje.

Darovanje k r u h a i n vina.  — Mašnik
odkrije kelih. V imenu Jezusom in v imenu
ljudstva daruje nebeškemu Očetu kruh
in vino, ki se bosta po Jezusovi vse¬
mogočni besedi izpremenila v njegovo
presveto telo in kri. - Združi s to daritvijo
tudi ti svoje srce.

Sprejmi, sveti Oče, vsemogočni
večni Bog, ta neomadeževani dar,
ki ga po mašnikovih rokah da¬
rujem tebi, svojemu pravemu in
živemu Bogu za neštevilne grehe,
žalitve in zamude; in za vse pri¬
čujoče, tudi za vse verne kristjane,
žive in mrtve, da bo meni in njim
koristil v zveličanje in večno živ¬
ljenje. _ _ ; 'd  J

»Preljubeznivi moj Jezus, daru¬
jem se danes iznova in brez pri-

* 106 *

držka tvojemu božjemu Srcu. Po¬
svetim ti svoje telo z vsemi nje¬
govimi čutili, svojo dušo z vsemi
njenimi zmožnostmi in sebe vsega
z vsem, kar sem in imam. Tebi
darujem vse svoje misli, svoje be¬
sede in svoja dela, svoje trpljenje
in težave, vse svoje upanje, to¬
lažbo in veselje; prav posebno pa
ti posvetim to svoje revno srce, naj
le tebe samega ljubi in se použije
kot žrtev v plamenih tvoje ljubezni.

Sprejmi milostno, o Jezus, moj
preljubeznivi ženin, moje željno
hrepenenje, da bi tvoje Srce tolažil
in da bi bil za zmerom tvoj.

Vzemi me tako v posest, da ne
bom imel odslej nobene druge pro¬
stosti več, kakor tebe ljubiti; in
nobenega drugega življenja, kakor
zate trpeti in umreti«.

(Iz molitve potrjene po Leonu XIII.
dne 11. dec. 1902.)

Tiha molitev.

Brezmadežna daritev naj nas
očiti, Gospod; in naj podeli naši

* 107  »

duši življenje nadnaravne milosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kri¬
stusu.

Predglasje in »Svet«. — Kakor je
Jezus pri zadnji večerji pred posvečenjem
kruha zahvalil nebeškega Očeta, tako
tudi mašnik pred izpremenjenjem svetih
darov Boga zahvaljuje ter z angelskim
slavospevom poveličuje. - Povzdigni tudi
ti svoje srce in veseli se veličastva bož-
jega.

Spodobi se in pravično je, pri¬
merno in zveličavno, da se ti za¬
hvaljujemo vedno in povsod : sveti
Gospod, vsemogočni Oče, večni
Bog: po Kristusu, Gospodu našem.
Po katerem tvoje veličastvo hvalijo
angeli, molijo gospostva, v trepetu
poveličujejo oblasti; nebesa in ne¬
beške moči in blaženi serafi z zdru¬
ženim veseljem preslavljajo. Do¬
voli, prosimo, naj z njimi združimo
tudi mi svoje glasove, in naj ti v
globoki ponižnosti kličemo:

Svet,  svet, svet si ti, o Gospod,
Bog vojnih čet. Polna so nebesa
in zemlja tvoje slave. Hosana na

* 108  ®

višavah. Blagoslovljen, ki pride v
imenu Gospodovem*. Hosana na
višavah!

Tretji del:

povzdigovanj e.

Pred  i z p r e m i n j e v a n j e m.

Tebe, premilostljivi Oče, ponižno
prosimo po Jezusu, tvojem Sinu,
sprejmi in posveti te prečiste da¬
rove, ki ti jih darujemo za tvojo
sveto katoliško Cerkev; podeli ji
mir in varuj jo po vsem svetu. Pro¬
simo tudi za tvojega služabnika, na¬
šega papeža I., našega škofa I.,
našega cesarja I. ter za vse pravo¬
verne kristjane.

Spomin za žive.  Spomni se,
Gospod, vseh, za katere sem dol¬
žan moliti, zlasti teh . . . (starišev
sorodnikov, dobrotnikov, prijate¬
ljev . . .) in vseh tu pričujočih.

Usliši naše molitve po priprošnji
blažene Device Marije, tvojih sve¬
tih apostolov in mučencev; daj

m  109 ®

nam v tvojem miru preživeti dni
našega življenja, reši nas večnega
pogubljenja in prištej nas v vrsto
svojih izvoljenih. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Izpreminj e vanj e in povzdigovanje.
- - O veličasten trenutek svete maše!
Mašnik izgovori nad darovi besede vse¬
mogočnega Boga, Jezusa Kristusa, in v
podobi kruha in vina stopi na oltar Jagnje,
ki je bilo darovano na križu, Jesus sam,
naš Odrešnik !

Molim  te,  presveto Rešuje Telo
Jezusovo, zame darovano na križu !
Jezus, verujem v te.

Jezus, upam v te.

Jezus, ljubim te nad vse.
Bodi milostljiv meni ubogemu
grešniku. Amen.

Prisrčno prosi Jezusa kake milosti.

« 110  *

Molim  te,  presveta Rešnja Kri
Jezusova, zame prelita na križu!
Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.
Očisti me, Gospod, s svojo krvjo,
in usmili se vernih duš v vicah.
Amen.

Po povzdigovanju.

Večni Oče, darujem  ti pre¬
drago kri Jezusa Kristusa, v zado¬
ščenje za svoje grehe in za po¬
trebe svete Cerkve. Amen.

(I00 dni odpustka vsakikrat. Pij VII.
22. sept. 1817.)

Spomin za mrtve.  Spomni
se tudi, Gospod, svojih služabni¬
kov in služabnic I. in I., . . . ki so
šli pred nami v večnost z zna¬
menjem vere in počivajo v miru.
Gospod, daj jim večni pokoj, in
večna luč naj jim sveti. Amen.

Tudi nam grešnikom,  ki
zaupamo v tvoje obilno usmiljenje,
daj milost, da se po smrti združimo

* 111  ®

s tvojimi apostoli, mučenci in vsemi
svetniki v nebesih, kjer te bomo
vekomaj ljubili in hvalili. Amen.

Četrti del:

obhajilo.

Oče naš. — Kadar utegneš, moli Oče
naš z razlago vred.

Po zveličavnih zapovedih opom¬
njeni in po božjem nauku poučeni
si upamo reči:

Oče naš, kateri si v nebe¬
sih.  Ustvaril si nas po svoji po¬
dolji, in pri svetem krstu si nas
sprejel za svoje otroke. O da bi
prišli k tebi v nebesa, kjer boš ti
sam naše plačilo!

Posvečeno  b o d i t v o j e i m e.
O da bi se tvoje ime nikdar ne
sramotilo, temveč častilo in hvalilo.
Vsi ljudje naj te poveličujejo s
krščanskim življenjem!

Pridi k nam tvoje kralje¬
stvo.  Pridi v naša srca kraljestvo
božjih čednosti: vere, upanja, lju-

«< 112  *

bežni. Razširjaj na zemlji svoje
kraljestvo, sveto katoliško Cerkev,
in sprejmi nas po smrti k sebi v
nebeško kraljestvo.

Zgodi se tvoja volja,  ka¬
kor  v n e b e s i h t a k o n a z e m 1 j i.
Želimo vselej izpolnjevati tvojo vo¬
ljo, kakor jo izpolnjujejo angeli in
svetniki v nebesih. Podpiraj nas,
da se bomo v tvojo voljo radi vdali
tudi v trpljenju in bridkostih.

Daj nam danes naš vsak¬
danji kruh.  Daj nam vsega,
česar vsak dan potrebujemo za
dušo in telo.

In odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo
s v o j i m d o 1 ž n ik o m. Gospod, od¬
pusti nam grehe, glej, tudi mi iz
srca odpustimo tistim, ki so nas
razžalili.

I n ne v p e 1 j i nas v skuš¬
njavo.  Obvaruj nas skušnjav, ali
daj nam vsaj milost, da bi jih pre¬
magali.

® 113  ®

Temveč reši nas hudega.
Obvaruj nas greha in večnega po¬
gubljenja. Varuj nas pa tudi časnih
nesreč, če je to dobro za našo
dušo. Amen.  Tako bodi. Bog,
usliši naše prošnje!

J agnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj nam svoj mir.

Molitev pred obhajilom.

Gospod Jezus Kristus, ne glej
na moje grehe, ampak na vero
svoje svete Cerkve: daj ji sveti
mir in utrdi jo v edinosti.

'Reši me s svojim presvetim te¬
lesom in svojo predeto krvjo vseh
mojih pregreh in vsega hudega.

Daj, da bom vedno zvesto iz¬
polnjeval tvoje zapovedi, in ne
dopusti, da bi se kdaj ločil od
tebe.

S

iH  114  »

Sveto obhaj ilo.

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja duša.
(Trikrat.)

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Mašnik prejme Jezusa v presvetem
zakramentu; kadar ga ne moreš tudi
ti, prejmi ga vsaj v duhu, to je s po¬
božnim hrepenenjem v duhovnem ob¬
hajilu.

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si
v zakramentu presvetega Rešnjega
Telesa resnično pričujoč, in te po¬
nižno molim.

Ljubim te nad vse in zato ob¬
žalujem vse svoje grehe. Rajši ho¬
čem vse pretrpeti, kakor tebe kdaj
z grehom izgubiti. Moja duša hre¬
peni po tebi, moj Bog. Ker te pa
zdaj v zakramentu ne morem pre¬
jeti, pridi v moje srce vsaj s svojo
milostjo . . . Pridi, sprejmem te ka-

115  ®

kor v resnici pričujočega in se
popolnoma sklenem s teboj. Ne
dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe.
Amen.

Poobhajilna molitev. — Mašnikbere
iz knjige, ki je zdaj spet na listni strani.

Gospod Jezus Kristus, ki nam
daješ časno uživati presveto Rešnje
Telo, daj nam, prosimo te ponižno,
da bomo deležni večnega življenja
v nebesih. Ki živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti Svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Blagoslov.  — Ko mašnik reče: »Ite
missa est«, poklekni; in ko blagoslovlja,
se pokrižaj rekoč:

Blagoslovi nas vsemogočni Bog
f Oče, in J- Sin in Sveti J- Duh.
Amen.

Zahvala.

Nebeški Oče, sprejmi opravljeno
sveto daritev in z njo tudi moje
življenje k svoji časti. Zahvalim se
ti iz srca za vse dobrote, ki sem
jih prejel po milosti Jezusa, tvo-

8 *

« 116  *

jega Sina in mojega Odrešenika.
Ua se ti hvaležnega skažem, sprej¬
mem radovoljno vse, kar mi bo
treba trpeti za tvoje ime in svoje
zveličanje. Rajši hočem izgubiti
vse, kakor tebe in tvojo ljubezen.


IV. Tretja sv. maša

za razne potrebe — s kratko razlago.

Pomni!

dvojnega namena je Gospod
Jezus pri zadnji večerji uposta-
vil daritve sv. maše: 1. da nam
v vseli časih predočuje svojo
krvavo daritev na križu; 2. da nam
naklanja sadove te svoje krvave daritve.
— Da bi bil ta dvojni Jezus namen tebi
v tem večji prid, imaš tu 1. ob kratkem
tako razloženo sveto mašo, da se ob enem
spominjaš njegovega bridkega trpljenja,
in 2. najdeš primerne molitve za vsako¬
vrstne potrebe.

Prvi glavni del — Priprava na daritev.

Začetek.  Mašnik pride k oltarju,
začne ob vznožju sv. mašo in moli pri¬
klonjen Očitno spoved.  — Spomni se,
kako gre Jezus od zadnje večerje na
Oljisko goro, in vzame tri apostole s se¬
boj v vrt Gezemani, ter trikrat moli in
poti krvavi pot; — naredi »Dobri na¬
men«  in obudi prisrčen kes nad grehi.

118  »

Opomba. Če imaš kake posebne
potrebe zase ali za druge, jih lahko tukaj
imenuješ. N a j p r v o moli:

Začetno molitev, str. 100.

Kes. Da bom pa vreden biti
pri tako sveti daritvi, obžalujem
vpričo živega Boga iz dna duše
vse svoje pregrehe, ki so umorile
mojega Zveličarja. Nikdar nočem
več grešiti! — O Marija in desni
angel moj, pomagajta mi s spodobno
pobožnostjo pri sveti maši biti.

Pri oltarju.  Mašnik poljubi oltar,
moli na listni strani Uvod  sv. maše, po¬
tem na sredi oltarja Kyrie,  navadno
tudi Gloria  in zopet na listni strani
Molitve in Berilo;  spomni se, kako
Jezusa s poljubom izdanega zvežejo, ga
tirajo pred Ana 'in Kajfa, ga po krivem
tožijo in vržejo do jutra vjječo. — Za¬
misli se, duša, v vse to trpljenje in moli
lepo te le molitve.

Uvod.  Gospod Jezus Kristus se
je ponižal in je bil pokoren do
smrti, do smrti na križu; zato ga
je tudi Bog povišal in mu dal ime,
katero je nad vsa imena. Fil. 2.

® 119  ®

Kvrie eleison. Bog Oče, ki
si nas vstvaril, usmili se nas! Bog
Sin, ki si nas odrešil, usmili se
nas! Bog Sveti Duh, ki si nas po¬
svetil, usmili se nas:

G lori  a. Čast bodi Očetu in
Sinu in Svetemu Duhu, kakor v
začetku, tako zdaj in vselej in
vekomaj. Amen.

Zbirne molitve.  Gospod,
Jezus Kristus, ki si se iz naročja
Očetovega iz nebes ponižal na
zemljo in prelil svojo drago Kri v
odpuščenje naših grehov : ponižno
te prosimo, daj nam zaslišati sodnji
dan oh tvoji desnici veseli glas:
Pridite izvoljeni mojega Očeta. Ka¬
teri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Vsemogočni večni Bog, naše za¬
vetje in naša moč! Ne zapusti
svojega ljudstva v velikih težavah,
ampak usliši milostno naše prošnje
zavoljo slave in časti svojega imena,
in podeli nam po svoji neskončni

m  120 ®

dobroti vse, kar nam je .potrebno
za časno srečo in večno zveličanje.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Opomba. Namestu teh dveh molitev
prav lahko vzameš ob praznikih, pri črnih
sv. mašah in drugih prilikah druge pri¬
merne kratke molitve iz Cerkvenega leta,
ali za posebne potrebe.

Berilo.  Ponižno te molim, Bog
Sveti Duh, ki si govoril po pre¬
rokih in apostolih in še zdaj vedno
govoriš po svoji sveti Cerkvi. S po¬
nižnim srcem sprejmem vse nauke,
katere mi daja sveta Cerkev po
svojih duhovnikih. Daj mi le, o
Bog, vero svetih očakov, gorečnost
prerokov, ljubezen apostolov in
zvestobo svetih devic, da mi bode
tvoja beseda k zveličanju. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

E v a n g el i j. Mašnik moli s ve ti evan¬
gelij;  — spomni se, s kako gorečnostjo
Jezus tri leta oznanjuje božjo besedo in
'jo nazadnje spričuje pred krivičnimi sod¬
niki Kajfom in Pilatom. Vstani in moli
iz dna duše, rekoč:

m  121 *

V imenu '[  Očeta in j -  Sina in
Svetega 7 Duha. Amen. Veselo
vstanem k svetemu evangeliju in
se ti tisočkrat zahvalim, moj božji
Zveličar, za to nezasluženo ljube¬
zen, da si ti sam prišel na zemljo
in nas učil spoznati pravega Boga,
spolnovati njegove zapovedi in
najti pot v večno življenje. Živo
verujem vse resnice svete katoliške
vere, ki si jih bil ti sam učil. Daj
mi pomoč, da bom tudi v resnici
tako živel, kakor me uči sveti evan¬
gelij. Prosim te, usmili se tudi
paganov, krivovercev, razkolnikov
in trdovratnih grešnikov; in pošlji
jim učenikov; razsvetli jim um,
da te bodo spoznali in omehčaj
jim srce, da bodo tebe, edino
pravega Boga, hvalili in molili.
Amen.

Z evangelijem je končan prv
glavni del sv. maše. V prvih časih krščan¬
stva je bila po evangeliju vsakikrat pri¬
diga, kakor še tudi zdaj tu in tam. Po
pridigi je verno ljudstvo molilo Čredo
— V e r uj  em. Moli tudi ti apostolsko vero.

m  122 m

Drugi glavni del — Darovanje.

Darovanje. Mašnik odkrije kelih,
daruje kruh in potem vino z betvico vode,
blagoslovi te darove, opomni ljudstvo k
molitvi (Orate fratres)  in si umije
roke. — Domisli se, kako Jezusa pripeljejo
od Heroda k Pilatu, ga slečejo, bičajo in
s trnjem kronajo ; Pilat postavi Kristusa
pred ljudstvo, si umije roke in obsodi
Gospoda v smrt. —Vino in voda pomenjata
božjo in človeško naravo Jezusovo in nas
spominjata, da sta iz njegove srčne rane
tekli kri' in voda.

Neskončno sveti Oče, vsemo¬
gočni Bog! Sicer ves nevreden,
pa vsaj skesan grešnik, čeprav si¬
romak, pa vendar bogat po Jezusu
Kristusu, stopim pred tvoje božje
veličastvo. V ponižnosti ti darujem
z mašnikom iste neomadeževane
darove kruha in vina, kakor tvoj
Sin Jezus pri zadnji večerji. Na te
darove položim v duhu neskočno
zasluženje njegovega življenja, pre-
britkega trpljenja in grenke smrti;
vse zasluge njegove in naše pre¬
ljube Matere Marije in vseh svet¬
nikov; pa tudi naše vzdihljaje,

® 123 ®

vse potrebe svete katoliške Cerkve,
vesoljnega človeškega rodu in ver¬
nih duš v vicah; krepko jih dvig¬
nem po mašnikovih rokah pred
tvoj sveti obraz in se trdno zanesem,
da boš uslišal moje prošnje.

Orate fratre  s. Sprejmi torej,
ljubi Oče nebeški, to daritev iz
mašnikovih rok v hvalo in čast
svojega imena, tudi našo korist in
v korist vse svoje svete Cerkve.

Sprejmi pa tudi v dar, o Gospod,
vso mojo prostost. Sprejmi moj
spomin, moj razum in vso mojo
voljo. Vse karkoli imam ali pre¬
morem, si mi podaril ti; vse to ti
vrnem in izročim, naj nad vsem
popolnoma vlada tvoja volja. Daj
mi le ljubezen do tebe in tvojo
milost, in bogat bom zadosti in ne
bom prosil nič drugega več. Amen.

(300 dni odpust, enkrat na dan. Leon XIII-
26. maja 1883.)

Predglasje.  Mašnik moli glasno
Prcdglasje in Sanctus. — Pomisli, s kako
častjo so Judje sprejeli Jezusa na cvetno

¥A  124 &

nedeljo, —'kako pa že na veliki petek
upijejo: »križaj ga!«

Hvaležni te častimo vsemogočni
večni Bog, ki si iz ljubezni do nas
poslal svojega edinorojenega Sina
na svet, da nas je rešil greha in
nam zopet odprl vrata nebeška. Po
njem, in združeni z vsemi angeli
in svetniki, te hvalimo in govorimo
z vso ponižnostjo:

Svet,  svet, svet si ti, o
Gospod, Bog vojnih čet. Polna so
nebesa in zemlja tvoje slave. Ho-
sana na višavah. Blagoslovljen, ki
pride v imenu Gospodovem. Hosana
na višavah.

S Sanktusom je končan drugi glavni
del svete maše.

Tretji glavni del — Povzdigovanje,

od sanktusa do očenasa.

Pred povzdigovanjem.  Mašnik
moli ves čas tiho; — Jezus sprejme tiho
smrtno obsodbo, zadene križ na rame in
ga nese na goro Kalvarijo. — Moli z
mašnikom za vesoljno sv. Cerkev in za
vse tiste, za katere si posebno dolžen
moliti.

« 125 ifc

Ponižno te prosimo, milostljivi
Oče nebeški, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem: posveti te prečiste
darove in sprejmi jih za svojo sveto
Cerkev, za svetega očeta papeža L,
za našega škofa I., za našega ce¬
sarja I., za naše dušne pastirje in
vso duhovsko in svetno gosposko.
Spomni se tudi mojih starišev in
sorodnikov, botrov in dobrotnikov,
prijateljev in sovražnikov, vseh tu
pričujočih in vseh vernih kristjanov.

Usliši prošnje svojih otrok po
priprošnji in zasluženju blažene
Device Marije in vseh tvojih apo¬
stolov in mučencev; daj nam v
tvojem miru preživeti svoje dni,
da se rešimo večnega pogubljenja
in pridemo v družbo tvojih izvo¬
ljenih. Po Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Mašnik stegne roke  nad daritev
ter jo petkrat prekriža — Jezusa pribi¬
jajo na križ. Premišljuj prav živo nje¬
gove nepopisljive muke, položi v duhu
svoje dolgove na oltar in jih izroči ne¬
beškemu Očetu.

* 126  •>£

Povzdigovanje. Jezus spremeni
po mašnikovi besedi kruh v svoje presveto
Rešnje Telo. Mašnik povzdigne presv.
Rešnje Telo, — Jezusa povzdignejo na
križu.

Molim te, presveto Rešnje Telo
Jezusovo, zame darovano na križu!

Jezus, verujem v te.

Jezus, upam v te.

Jezus, ljubim te nad vse.

Bodi milostljiv meni ubogemu
grešniku. Amen.

Jezus spremeni po mašnikovi besedi
vino v svojo presv. Rešnjo Kri. Mašnik po¬
vzdigne kelih, —Jezus preliva kri na križu.

Molim te, presveta Rešnja  Kri
Jezusova, zame prelita na križu!

Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.

Očisti me, Gospod, s svojo krvjo
in usmili se vernih duš v vicah.
Amen.

Večni Oče, darujem ti predrago
kri Jezusa Kristusa - v zadoščenje
za svoje grehe in za potrebe svete
katoliške Cerkve. Amen.

ZA  127

Po povzdigovanju. Mašnik moli
tiho; — Jezus visi tri ure v neznanskih
bolečinah na križu.

Ozri se zdaj duša moja, na sveti
oltar! Tu imaš najdražji dar, ceno
svojega odrešenja. Da, res! Zdaj
prav ti darujem, o Bog, nebeški
Oče, ta presveti dar, v hvaležen
spomin vseh skrivnosti, posebno
pa trpljenja in smrti, vstajenja in
vnebohoda tvojega Sina Jezusa Kri¬
stusa. Poglej, ljubi Oče, na svojega
Sina, ki se daruje na oltarju za
nas. Naj ti bo prijetna ta daritev
kakor ti je bila dopadljiva daritev
pravičnega Abela, Abrahama in
Melkizedeka. Naj jo ponesejo sveti
angeli na svojih rokah pred sedež
tvojega veličastva, na tvoj nebeški
oltar, da se bode od tamkaj razlila
na vse, ki se vdeležujemo te pre¬
svete daritve, obilnost milosti in
nebeškega blagoslova.

Usmili se, o Gospod, tudi ubogih
duš v vicah, posebno teh: . . . Za¬
voljo Rešnje Krvi Jezusove jim

¥A  128 *

odpri vrata njih temne ječe. Gospod,
daj jim večni mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti! Naj počivajo v
miru! Amen.

Tretji del svete maše konča mašnik
glasno, rekoč: »Per omnia saecula saecu-
lorum« ter se začne z Gospodovo molit¬
vijo pripravljati na

Četrti glavni del - Sveto obhajilo.

Oče naš.  Ko moli mašnik Pater
n oster,  moli pobožno ž njim: »Oče
n aš.«

Mašnik prelomi sveto hostijo in spusti
mal košček v kelih; — Jezusova duša se
loči iz telesa in gre v predpekel. — Trkaj
se na prsi, rekoč :

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas! (Trikrat.)

Obhajilo.  Mašnik trka na prsi in
zavžije presv. Rešnje Telo ; Jezusa po¬
lagajo v grob. — Ako ne moreš v res¬
nici k svetemu obhajilu, pa nikar ne za¬
mudi prejeti fezusa vsaj po duhovno.
Moli torej:

Duhovno obhajilo.  Gospod
nisem vreden da greš pod mojo
streho, pa reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

$ 129  *

O moj Jezus! Trdno verujem,
da si tukaj v podobi belega bruha
živ pričujoč, kot Bog in človek in
kralj nebes in zemlje; pripravljen
si v moje srce priti, da bi me po¬
trdil v dobrem in obogatil s svo¬
jimi milostmi.

Nad vse te ljubim,  in iz čiste
ljubezni do tebe prisrčno obža¬
lujem  svoje grehe. Ti ljubeznivi
Zveličar, ki v srce gledaš, tudi veš,
da s tvojo milostjo nočem grešiti
nikdar več.

Na vso moč te želim  v svoji
duši pričujočega imeti. Ker mi pa
zdaj nevrednemu siromaku to ni
mogoče, pa pridi vsaj po duhovno
z vsemi svojimi milostmi v moje
srce. Objamem te, o moj Jezus,
kakor da si vže v resnici v meni,
in se popolnoma sklenem s teboj.
Oh, ne dopusti, da bi se kdaj več
ločil od tebe! Amen.

Po svetem obhajilu. Mašnik moli
zadnje molitve; —domisli se, kako Jezus
vstane od mrtvih in se prikazuje učencem.

9

m  130 m

Vsemogočni večni Bog! Iz dna
svojega srca se ti zahvalim za vse
mi skazane milosti in dobrote; po¬
sebno še za to, ker si nam dal
svojega lastnega Sina v spravni
dar in njegovo telo in kri v hrano
našim dušam.

Pomagaj nam, da bomo odslej
živeli na tem svetu tako, da ne
bomo pozabili nebes, in da bomo
časne dobrote tako zavživali, da
večnih ne izgubimo; daj, da se
bodo med vsemi spremembami
minljivega življenja naša srca vedno
tja. obračala, kjer je večno veselje.
Za vse to te prosimo po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Zadnji blagoslov. Mašnik še bla¬
goslovi ljudstvo in moli zadnji evangelij;
— Jezus blagoslovi na Oljiski gori apo¬
stole in gre v nebesa. Ko mašnik naredi
križ, reci:

Blagoslovi nas vsemogočni Bog:
O f če, S f in in sveti J- Duh! Tvoj
blagoslov pridi in ostani pri nas
ter nas spremljaj pri vseh naših

® 131  »

delih, da jih bodemo opravljali tebi
v čast in hvalo in sebi v zveličanje.
Amen.

Molitev po sveti maši. Sprejmi,
presveta Trojica ta dar presvete
maše tako dopadljivo, kakor si
sprejela krvavo daritev Jezusa Kri¬
stusa na Kalvariji.

Ponižno te prosim, odpusti mi
vse slabosti in pregreške, katere
sem storil pri tem svetem opravilu
in ohrani v men! vse milosti, ka¬
tere sem prejel. Da ti nadomestim
svojo mlačnost, ti darujem pre-
ljubeznivo srce Jezusa, mojega Zve¬
ličarja, zasluženje blažene Device
Marije in vseh svetnikov. Po tej
sveti maši naj bo češčen trojedini
Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.

9 *

i. Kropljenje

z blagoslovljeno vodo.

A. Med letom.

red sveto maso za župljanje za¬
poje mašnik ob nedeljah pred
oltarjem antifono »Asperges
me«,  t. j. »Pokropi me«, in po¬
kropi oltar in sebe; medtem ko pevci na¬
daljujejo, moli mašnik potihem spokorni
50. psalm in kropi vernike po cerkvi. -
Kropljenje z blagoslovljeno vodo pomeni,
da moramo srce očistiti pred sveto darit¬
vijo, besede psalma pa obujajo v srcu spo¬
kornega duha. Verniki naj ta blagoslov
kleče prejmejo. Te molitve je dobro tudi
drugikrat! pred sveto mašo moliti.

A n t i f o n a.

Pokropi me, Gospod, s hisopom,
in očiščen bom; umij me, in bolj
bom bel kakor sneg.

« 133 ®

Psalm 50.

Usmili se me, o Bog, po svojem
velikem usmiljenju; in po obilih do¬
kazih svoje usmiljenosti izbriši mojo
pregreho.

Operi me čim dalje bolj moje pre¬
grehe, in hudobije moje me očisti.

Ker spoznam svojo krivico, in moj
greh je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil in hudo
sem storil pred teboj; da se izkažeš
pravičnega v svojih besedah, in zma¬
gaš, kadar te sodijo.

Zakaj glej, v hudobiji sem spočet,
in v grehih me je spočela mati moja.

Glej, saj resnico ljubiš; kar je ne¬
znano in skrivno v tvoji modrosti,
si mi razodel.

Pokropi me s hisopom, in očiščen
bom; umij me, in bolj bom bel kakor
sneg.

Daj mi slišati veselje in radost, in
potrte kosti bodo od veselja poska¬
kovale.

* 134  *

Obrni svoj obraz proč od mojih
grehov, in izbriši vse moje hudo¬
bije.

Cisto srce vstvari v meni, o Bog;
in pravega duha ponovi v mojem
osrčju.

Ne zavrzi me izpred svojega obličja;
in svojega svetega duha ne vzemi
od mene.

Povrni mi veselje svojega zveli¬
čanja ; in z močnim duhom me po¬
trdi.

Hudobneže bom učil tvoja pota;
in brezbožniki s k tebi povrnejo.

Keši me dolgov krvi, o Bog, Bo
mojega zveličanja, n moj jezik bo
veseljem hvalil tvojo pravičnost.

Gospod, odpri moje ustnice; in
moja usta bodo oznanjala tvojo
hvalo.

Zakaj ako bi bil hotel daritev, bi
ti jo bil pač opravil; (toda) nad
žgavnimi darovi nimaš veselja.

N TO

m  135 Sfc

Daritev Bogu je potrt duh; ske¬
sanega' in ponižnega srca, o Bog, ne
za vržeš.

Stori milost, o Gospod, Sionu v
svoji dobri volji; da se sezidajo jeru¬
zalemski zidovi.

Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vičnosti, darila in žgavne darove;
tedaj bodo na tvoj oltar , pokladali
teleta.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

Poje se:

Asperges me,
Domine, hyss6po
et mundabor;* la-
vabisme, et super
nivem dealbabor.

Miserere mei,
Deus,* secundum
magnam rniseri-
cordiam tuam.

Pokropi  me,
Gospod, s hiso-
pom, in očiščen
bom; * umij me,
in bolj bom bel
kakor sneg.

Usmili se me, o
Bog, * po svojem
velikem usmilje¬
nju.

Gloria Patri et
Filio * et Spiritui
Sancto.

Sicuterat inprin-
cipio, et nune et
semper* et in sae-
cula saeculorum.
Amen.

Asperges me, etc.
V.  Ostende nobis,
Domine, mise-
ricordiamtuam.
R.  Et salut-are tu-
um da nobis.

V.  Domine, exau-
di orationem
meam.

R.  Et clamormeus
ad te veniat.

V.  Dominus vo-
biseum.

R.  Et cum špiritu
tuo.

Slava Očetu in
Sinu * in Svetemu
Duhu.

Kakor je bilo v
začetku, tako zdaj
in vselej * in ve¬
komaj. Amen.

Pokropi me, itd.
Pokaži nam, Go¬
spod, svoje
usmiljenje.

In svoje zveli¬
čanje nam po¬
deli.

Gospod,usliši mo¬
jo molitev.

In moje klicanje
naj pride k tebi.
Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

* 137


O r e m u s.

Exaudi nos, Do¬
mine sancte, Pater
omnipotens,
aeterne Deus, et
mittere digneris
sanctum angelum
tuum de coelis,
qui custodiat, f6^
veat, protegat, vi-
sitet atque defen-
dat omnes habi-
tantes in hoc ha-
bitaculo. PerChri-
stum, Dominum
nostrum. Amen.

Moli  ni o.

Usliši nas, sveti
Gospod, vsemo¬
gočni Oče, večni
Bog, in pošlji nam
dobrotljivo iz ne¬
bes svojega sve¬
tega angela, ki naj
čuva, podpira, va¬
ruje, obiskuje in
brani vse, ki bi¬
vajo v tem hra¬
mu. Po Kristusu,
Gospodu našem.
Amen.

B. O velikonočnem času.

Mašnik prične peti »Vidi aquam«;  na¬
mesto spokornega psalma moli zahvalo
za rešenje, ki jo izraža psalm 117.

A n t i f o n a.

Videl sem vodo tekočo od templja,
od desne strani, aleluja: in vsi, h

katerim je dospela ta voda, so se
zveličali, in bodo govorili aleluja,
aleluja.

m  138 ®

Iz psalma 1 17.

Slavite Gospoda, ker je dober,
ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Reci zdaj Izrael: On je dober,
ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Reci zdaj hiša Aronova:
ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.
Naj reko zdaj vsi, kateri se boje
Gospoda:

ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Kamen, ki so ga zavrgli zidavci,
ta je postal vogelni kamen.

Po Gospodu se je to zgodilo,
in čudovito je v naših očeh.

To je dan, ki ga je naredil Go¬
spod,

radujmo in veselimo so v njem.

Slavite Gospoda, ker je dober,
ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj
in vselej

in vekomaj. Amen.

* 139  *

Poje se:

Y i d i a q u a m
egredientem de
templo, a latere
de.\tro, alleluja :
etomnes,adquos
pervenit aqua
ista, salvi facti
sunt, et dicent,
alleluja, alleluja.
Confitemini Do¬
mino, quoniam bo¬
nus, * quoniam in
saeculum miseri-
cdrdia eius.
Gloria Patri etc.
Vidi aquam etc.
V.  Ostende nobis,
Domine, mise-
ricordiam tu-
am. Alleluja.
B.  Etsalutare tu-
um da nobis.
Alleluja.

Videl semvo-
d o, tekočo od
templja, od desne
strani, aleluja:

in vsi, h katerim
je dospela ta voda,
so se zveličali, in
bodo govorili ale¬
luja, aleluja.
Slavite Gospoda,
ker je dober, * ker
vekomaj traja nje¬
govo usmiljenje.

Slava Očetu itd.
Videl sem itd.
Pokaži nam, Go¬
spod, svoje
usmiljenje. A-
leluja.

In svoje zveličanje
nam podeli.
Aleluja.

in molitvijo

Druge vrste z odgovori
so kakor med letom.

m  ho ®

2. Četrta sveta maša

v čast presvetemu Rešnjemu Telesu.

Opazka.  Najlepše mašne molitve so
tiste, ki jih opravlja mašnik pri sveti da¬
ritvi. Nekatere izmed njih so vsak dan
enake, druge se pa spreminjajo časom in
godovom primerno. V tej knjižici je sveta
maša za praznik presv. Rešnjega Telesa.
Molitve, ki so z zvezdico *zaznameno vatle,
so druge dni drugačne, a ti lahko vselej
te moliš. Povzete so iz sinodalne knjige.

Latinske molitvice z vsporednim pre¬
vodom so privzete pred vsem zato, da
bi verniki razumeli in pobožno v duhu
spremljali vzvišeno zborno,(koralno! petje,
koder je že vpeljano. Mladeničem, ki se
uče latinščine, bodo tudi uvodne mo¬
litve dobro došle.

Nikakor naj te ne moti, če ne moreš
zmoliti vseh molitev. Moli rajši bolj po¬
časi tiste molitve (odstavke), pri katerih
najdeš prve besede razprto tiskane.

Prvi del:

pripravljanje in evangelij.

Pristopne molitve: Pred stopnjicami.

-j- In nomine Pa- f V i m e n u Oče-
tris etFilii etSpiri- ta in Sina in Sve¬
tu« Sancti. Amen. tegaDuha. Amen.

«<• 141 i#

M.  Introibo ad
altare Dei.

#  Sir.  Ad Deum,
qui laetificat ju-
ventutem meam.

M.  Ps. 42. Iu-
dica me, Deus, et
discerne causam
meam de gente
nonsancta; abho-
mineim'quo et do-
loso erue me.

Str.  Quia tu es
Deus, fortitudo
mea; quare me re-
pulisti et quare
tristis incedo,dum
atfligit me inimi-

CllS?

M.  Emftte lucern
tuam et veritatem
tuam: ipsamede-
duxerunt et ad-
duxerunt in mon-
tcm sanctum tu-

Stopil bom k ol¬
tarju božjemu.

K Bogu, ki raz¬
veseljuje mojo
mladost.

Ps. 42.Sodi me,
Bog, in razsodi
mojo pravdo zo¬
per nesveto ljud¬
stvo; krivičnega
in zvijačnega člo¬
veka me reši.

Ker si ti moja
moč, o Bog, zakaj
si me zavrgel? In
zakaj hodim ža¬
losten, ko me sti¬
ska sovražnik?

Pošlji svojo luč
in svojo resnico:
da me popeljeta in
pripeljeta na tvo¬
jo sveto goro in
v tvoje šotore.

® 142  »


um et in taber-
nacula tua.

Str.  Et introibo
ad altare Dei: ad
Deum, qui laeti-
ticat juventutem
meam.

M.  Confitebor
tibiincithara, De-
us, Deus meus:
quare tristis es,
anima mea, et
quare conturbas
me ?

Str.  Spera in
Deo, quoniam ad-
hucconfiteborilli,
salutare vultus
mei et Deus meus.

M.  Gloria Patri
et Filio et Spiri-
tui Sancto.

Str.  Sicut erat
in princfpio, et

In stopil bom k
oltarju božjemu;
k Bogu, ki razve¬
seljuje mojo mla-
dQst.

Hvalil te bom s
citrami, Bog, moj
Bog! Zakaj si ža¬
lostna, moja duša,
in zakaj me vzne¬
mirjaš?

Upaj v Boga,
zakaj še ga bom
hvalil; on je po¬
moč mojega oblič¬
ja in moj Bog.

Slava Očetu in
Sinu in Svetemu
Duhu.

Kakor je bilo v
začetku, tako zdaj

SK 143 *

nulic et semper et
in saecula saecu-
lorum. Amen.

M.  Introibo ad
altare Dei.

Str.  Ad Deuin,
tjui laetificat ju-
ventutem meam.

M.  Adjutorium
nostrum in ndmi-
ne -}• Domini.

Str.  Qui fecit
coelum et terram.

Mašnik globoko
sam »

Str.  Misereatur
tui omnipotens
Deus, et dimissis
peccatis tuis per-
ducat te in vitam
aeternam.

M.  Amen.

Str.  Confiteor
Deo omnipotenti,

beatae Mariae

in vselej in veko¬
maj. Amen.

Stopil bom k
oltarju božjemu.

K Bogu, ki
razveseljuje mojo
mladost.

Naša pomoč je
v imenu j  Gospo¬
dovem.

Ki je ustvaril
nebo in zemljo.

Usmili se te vse¬
mogočni Bog, od¬
pusti ti grehe in te
privedi v večno
življenje.

Amen.

Spovem  se Bo¬
gu vsemogočne¬
mu, blaženi Mariji

pripognjen moli najprvo
Confiteor«:

semper Virgini,
beatoMichaeliAr-
changelo, beato
Joanni Baptistae,
sanctis apostolis
Petro et Paulo,
omnibus sanctis,
et tibi Pater, quia
peccavi nimis co-
gitatione,verbo et
opere: meaculpa,
mea culpa, mea
maxima culpa.
Ideo precor bea-
taiu Mariam sem¬
per Virginem, be-
atum Michaelem
Archangelum,be-
atumjoannem Ba-
ptistam, sanctos
apostolos Petram
et Paulum, omnes
sanctos et te Pa¬
ter, orare pro me
ad Dominam De¬
ani nostrum.

vedno devici, bla¬
ženemu Mihaelu
nadangelu, blaže-
nemujanezu Krst¬
niku,svetima apo¬
stoloma Petru in
Pavlu, vsem svet¬
nikom, in tebi,
oče, da sem grešil
veliko v misli, vbe-
sedi in v dejanju:
moj greh, moj
greh, moj preve¬
liki greh! - Zato
prosim blaženo
Marijo vedno de¬
vico, blaženega
Mihaela nadange¬
la, blaženega Ja¬
neza Krstnika,
sveta apostola Pe¬
tra in Pavla, vse
svetnike in tebe,
oče, molite zame
pri Gospodu, na¬
šem Bogu.

¥.<  145  &

M.  Misereatur
vestri omnipotens
Deus, et dimissis
peccatis vestris,
perducat vos ad
Vitam aeternam.

Sfr.  Amen.

M.  Indulgen-
tiam, -J- absoluti-
onem et remissi-
onem peccatorum
nostrorum tribuat
nobis omnipotens
et misericors Do-
minus.

Sir.  Amen.

A/.Deus,tueon-
versus vivificabis
nos.

Sir.  Et plebs
tua laetdbitur in
te.

M.  Ostende no¬
bis, Domine, mise-
ricordiam tuam.

Usmili se vas
vsemogočni Bog,
odpusti vam vaše
grehe in vas pri¬
vedi v večno živ¬
ljenje.

Amen.

O p r o š č e n j e,
-j- odvezo in odpu-
ščenje naših gre¬
hov nam daj vse¬
mogočni in usmi¬
ljeni Bog.

Amen.

O Bog, obrni
se k nam in po¬
živil nas boš.

In tvoje ljud¬
stvo se bo rado-
valo v tebi.

Pokaži nam,
Gospod, svoje
usmiljenje.

10

Str.  Et salut&re
tuum da nobis.

M.  Domine,
exaudi orationem
meara.

Str.  Et clamor
meus ad teveniat.

M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum
špiritu tuo.

In podeli nam
svoje zveličanje..-

Gospod, usliši
mojo molitev.

In moje klican¬
je naj pride k
tebi.

Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom.

K oltarju grede moli:

Molimo. Odvzemi  od nas, pro¬
simo, Gospod, naše grehe, da bomo
vredni, s čistimi srci stopiti k pre¬
svetemu mestu. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Poljubi oltar in moli:

Prosimo te, Gospod,  po zasluže-
nju tvojih svetnikov, katerih svetinje so
tukaj, in vseh svetnikov, odpusti mi¬
lostno vse moje grehe. Amen.

m  14 ? $

Introitus - Vstop.

Na listni strani.

Ps. 80. f Z naj boljšo pšenico j ih
je nahranil, aleluja; in z medom
iz skale tekočim jih je napasel, ale¬
luja, aleluja.

Veselite se pred Bogom, našim
pomočnikom, in hvalite Boga Jako¬
bovega. Slava Očetu in Sinu in
Svetemu Duhu, kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in veko¬
maj. Amen.

V sredi oltarja.

K y r i e, e 1 e i-
s o n.

M.  Kyrie, eleison.

N/r.Kyrie,eleison.

M.  Kyrie, eleison.

Str.  Christe, elei¬
son.

M.  Christe, elei¬
son.

Str.  Christe, elei¬
son.

Gospod, usmili
se.

Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.
Kristus, usmili se.

Kristus, usmili se.

Kristus, usmili se.

10

M.  Kyrie, eleison.
/SVr.Kyrie,eleison,
M.  Kyrie, eleison.

G 1 o r i a. ,

M.  Gloria in
excelsis Deo. Etin
terra pax homini-
bus bonae volun-
tatis. Laudamus
te. Benedicimus
te. Adoramus te.
Glorificamus te.
Gratias agibus ti¬
hi propter inag-
nam gloriam tu-
am. Domine Deus,
Rex coelestis, De¬
us Pater omnipo-
tens. Domine Fili
unigenite, Jesu
Christe. Domine
Deus, Agnus Dei,
Filius Patris. Qui
tollis peccata
mundi, miserere

Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.

Slava.

Slava Bogu na
višavah, in na
zemlji mir ljudem,
ki so blage volje.
Hvalimo te, sla¬
vimo te, molimo
te, poveličujemo
te, hvalo ti da¬
je m o za vo 1 j o t v oj e
velike slave. Go¬
spod Bog, kralj
nebeški, Bog Oče
vsemogočni. Go¬
spod, edinorojeni
Sin, Jezus Kristus.
Gospod Bog, Ja¬
gnje božje, Sin
Očetov. Ki odjem-
Iješ grehe sveta,
usmili se nas. Ki
odjemlješ grehe

* 149 »K-

nobis. Qui tol 1 is
peccata mundi,
suscipe depreca-
tionem nostram.
Qui sedes ad,dex-
teram Patris, mi-
serere nobis.Quo-
niam tu sol us san-
ctus. Tu solus Do-
minus. Tu solus
Altissimus, Jesu
Christe.Cum San-
cto -j- Špiritu in
gloria l)ei Patris.
Amen.

Poljubi oltar in se

M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

Na listni
C o 11 e c t a.

M.  Oremus.
Deus, qui liobis
sub Sacramento

sveta, sprejmi na¬
šo prošnjo. Ki se¬
diš na desnici O-
četovi, usmili se
nas. Zakaj ti sam
si svet, ti sam Go¬
spod, ti sam naj-
višji, Jezus Kri¬
stus s Svetim -j-
Duhom v časti
Boga Očeta. A-
men.

obrne k ljudstvu:
Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom,
strani:

Zbirna moli-
t e v.

Moli  m o. O
Bog, ki si nam v

150  *

mirabili passionis
tuae memoriam
relicpiisti; tribue,
quaesumus, ita
nos Corporis et
Sanguiniš tui sa-
cra mysteria ve-
nerari,ut redeinp-
tionis tuae fruc-
tum in nobis iugi-
ter sentiamus.Qui
vivis et regnas
cum Deo Patre in
unitate Spiritus
Sancti, Deus per
omnia saecula
saeculorum.

Str.  Amen.

čudežnem zakra¬
mentu spomin
svojega trpljenja
zapustil, daj nam,
te prosimo, svete
skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi
tako častiti, da bo¬
mo sad tvojega
odrešenja vedno v
sebi č tili. Ki ži¬
viš in kraljuješ z
Bogom Očetom v
edinosti Svetega
Duha, Bog od ve¬
komaj do veko¬
maj.

Amen.

* L e c t i o - Berilo.

M.  Berilo lista blaženega apostola
Pavla do Korinčanov. (I. Kor. 11,
24 — 29 .)

Bratje, jaz sem prejel od Gospoda,
kar sem izročil tudi vam, da je Go¬
spod Jezus tisto noč, v kateri je

VA  151  »

bil izdan, vzel kruh in se zahvalil,
ga razlomil in rekel: Vzemite in
jejte, to je moje telo, katero bo za
vas dano; to delajte v moj spo¬
min ! Ravno tako (je vzel) tudi ke¬
lih po večerji, rekoč: Ta kelih je
nova zaveza v moji krvi; to delajte,
kolikorkrat boste pili, v moj spomin !
Zakaj, kolikorkrat boste jedli ta
kruh in pili ta kelih, boste smrt Go¬
spodovo oznanjevali,dokler ne pride.
Kdor koli bo torej nevredno jedel
ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo
kriv telesa in krvi Gospodove. Naj
pa presodi človek samega sebe, in
tako naj je od tega kruha, in pije
od tega keliha. Zakaj, kdor je in
pije nevredno, si sodbo je in pije,
ker ne razloči telesa Gospodovega.

<S'<r.Deo gratias. Bogu hvala.

* Graduale - Stopinjska
molitev.

M.  Ps. 144. Vseh oči se ozirajo
na tebe, Gospod, in ti jim daješ
hrano o pravem času; odpiraš svo-

jo roko in vse, kar živi, napolnju¬
ješ z blagoslovom. Aleluja, aleluja.

Jan. 6. - Moje meso je res jed
in moja kri je res pijača; kdor je
moje meso in pije mojo kri, ostane
v meni in jaz v njem.

* Se q u e n t i a - Slavospev.

»Lauda Sion« - »Hvali Sion.«

Hvali, Sion, Rešenika,

Hvali zvestega vodnika,

Slavospev naj mu doni!

Kar le moreš, daj v zahvalo,

Zanj bo slave še premalo,

Tvoje hvale dosti ni.

Danes se poveličuje
Živi kruh, ki oživljuje,

Rajska hrana vernikov,

Ki jo pri večerji sveti
Prvikrat je smel prejeti
Srečni zbor apostolov.

»Kar sem jaz med vami storil«,
Je Zveličar jim govoril,

»V moj spomin naj se vrši!«
Naročilo se spolnjuje,

Kruli in vino se daruje
Za rušenje vseh ljudi.

Vedno čudež ta še traja:

Kruh v telo Sinu prehaja,

Vino v sveto Rešnjo Kri.

Kar ne vidiš, kar ne slutiš,

Kar s počutkom ne občutiš,

Trdna vera te uči.

Grešnik - z dobrim vred prejema,
Tisti Bog se da obema,

A enak njun delež ni:

Grešnikom je v pogubljenje,

Dobrim v rajsko pa življenje.

Po zaslugi vsak dobi.

Ko se sveto tajstvo lomi,

Glej z razumom, in ne dvomi,

Da je pod drobtino vsako,

Kar je pod podobo vso:

Bistvo ne izpremeni se,

Znamenje samo deli se:

Vse ostane še enako
Pod podobo lomljeno.

Glej, to angelska je hrana,
Revnim potnikom podana,

m  154 ®

Božjih je sinov kruh pravi,

Le otrokom razodet.

Predpodboda mu je bila
Izaka daritev mila,

Čisto jagnjiče v puščavi
In nebeške mane jed.

Dobri naš pastir, kruh pravi,
Jezus, reši nas v težavi!

Ti nas pasi, v raj nas pelji,
Gledati nam daj v veselji
Tvoje slave srečni kraj !

Ti, ki vse ti je mogoče,

Paseš tu nas umrjoče,

Tam nas k svoji mizi vzemi,
Združi nas s svetniki vsemi,

V svojo slavo vekomaj. Amen.

E v a n g e 1 i u m - Evangelij.

Xa evangelijski strani.

M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

M.  f * Secjuentia
sancti Evange-

Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom.

j- Nadaljevanje
svetega evan-

lii secundum gelija po Ja-

Joannem. Jo- nezu. Jan. 6,

an. 6, 56 — 59. 56 — 59.

Tisti čas je rekel  Jezus judov¬
skim množicam : Moje meso je res
jed, in moja kri je res pijača. Kdor
je moje meso, in pije mojo kri,
ostane v meni in jaz v njem. Ka¬
kor je mene poslal živi Oče, in jaz
živim zavoljo Očeta, tako bo tudi
tisti, kateri mene je, živel zavoljo
mene. To je kruh, ki je iz nebes
prišel, ne kakor mana, ki so jo
vaši očetje jedli in so umrli. Kdor
je ta kruh, bo živel vekomaj.

Str.  Laus tihi, Hvala tebi, Kri-
Christe. stus.

Ko poljubi knjigo, reče:

M.  Po evangelijskih besedah naj
se nam odpuste naši grehi.

V sredi oltarja:

Čredo. Verujem.

.1/. C r e d o in Verujem  v

unum Deum, Pa- enega Boga, O-

« 156  >»

trem omnipoten-
tem,factorem coe-
li et terrae, visi-
bilium onmium et
invisibllium.

Et in unum
Dominum Jesum
Christum, Filium
Dei unigenitum.
Et ex Patre liatum
ante omnia sae-
cula. Deum de
Deo, lumen de
lumine, Deum ve-
rum de Deo vero.
Genitum, nonfac-
tum, consubštan-
tialem Patri: per
quem omnia facta
sunt. Qui propter
nos homines et
propter nostram
salutem descendit
de coelis. (Hicge-
nuflectitur.) Et in-
carnatus est de

četa vsemogočne¬
ga, stvarnika ne- 'j
bes inzemlje,Vseh
vidnih innevidnih
stvari.

In v enega Go¬
spoda Jezusa Kri¬
stusa, edinoroje-
nega Sinu bož¬
jega. Ki je rojen
iž Očeta od ve- '
komaj in je Bog
od Boga, luč od
luči, pravi Bog od
pravega Boga. Ki
je rojen in ne u-
stvarjen, ter je z
Očetom enega bi¬
stva: po katerem
je vse ustvarjeno.
Ki je zavoljo nas
ljudi in zavoljo
našega zveličanja
prišel iz nebes.
(Tu še poklekne.) In
se je učlovečil po

48  157  ®

Špiritu Saricto ex
Maria Virgine: et
bomo factus est.
Crucifixus etiam
pro nobis: suh

Pontio Pilato pas-
sus et sepultus est.
Et resurrexit ter-
tia die, secundum
Scripturas. Et as-
cendit in eoelmn:
sedet addexteram
Patris. Et iterum
venturus est cum
gloria, iudicare
vi vos et mortuos:
cuius regni non
erit finis.

Et in Spiritum
Sanctum, Domi-
num, et vivifican-
tem : qui ex Patre
Filioqueprocedit.
Qui cum Patre et
Filio simul ado-

Svetem Duhu v/.
Marije Device: in
postal človek. Bil
je tudi križan za
nas, pod Ponci-
jem Pilatom je tr¬
pel in bil v grob
položen. In tretji
dan je vstal od
mrtvih, po priče¬
vanju Pisma. In
je šel v nebesa:
sedi na desnici
Očetovi. In bo
zopet prišel v ve¬
ličastvu, soditžive
in mrtve: in nje¬
govega kraljestva
ne bo konca.

In v Svetega
Duha, Gospoda in
oživljavca, ki iz¬
haja iz Očeta in
Sina. Ki ga z O-
četom in Sinom
vred molimo in

* 158  m

ratur, et conglo-
riticatur: qui lo-
cutus est per pro-
phetas. Et unam,
sanctam, catholi-
cam et apostoli-
cam Ecclesiam.
Confiteor unum
baptismainremis-
sionem peccato-
rum. Et exspecto
resurrectionem
mortuorum. Etvi-
tam venturi sae-
culf. Amen.

slavimo : ki je go¬
voril po prero¬
kih.

In v eno, sve¬
to, katoliško in a-
postolsko Cerkev.
Priznavam en krst
v odpuščenje gre¬
hov.

In pričakujem
vstajenja mrtvih
in življenja v pri¬
hodnjem veku. A-
men.

Drugi del:

darovanje.

O f f er torium

M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

Al.  Oremus.

- Darovanje.
Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom.

Molimo.

VA  159  ®

* Levit. 21. - Mašniki Gospodovi
bodo darovali Bogu kadilo in kruli;
in zato bodo sveti svojemu Bogu
in ne bodo omadeževali njegovega
imena, aleluja.

Pri darovanju kruha:

Sprejmi,  sveti Oče, vsemo¬
gočni večni Bog, ta neomadežani
dar, ki ga jaz, tvoj nevredni slu¬
žabnik, darujem tebi, svojemu žive¬
mu in pravemu Bogu, za svoje
brezštevilne grehe, žalitve in za¬
mude, in za vse pričujoče, tudi za
vse verne kristjane, žive in mrtve,
da bo meni in njim koristil v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Pri vlivanju vode v vino:

O Bog, ki si dostojanstvo člo¬
veškega bitja čudovito ustvaril -J- in
še čudoviteje prenovil, daj nam po
skrivnosti te vode in tega vina, da
bomo deležni božje narave Njega,
ki se je ponižal in udeležil naše
človeške narave, Jezus Kristus, tvoj
Sin, naš Gospod, ki s teboj živi

¥A  160 *

in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri darovanju keliha z \ inom:

Darujemo  ti, Gospod, kelih
zveličanja in prosimo 'tvojo usmi¬
ljenost, naj se vzdigne v prijetni
vonjavi pred tvoje božje veličastvo
v naše in vsega sveta zveličanje.
Amen.

Nizko priklonjen moli:

V duhu ponižnosti  in s po¬
trtim srcem stojimo pred teboj, Go¬
spod; naj se opravi naša daritev
danes pred tvojimi očmi tako, da
ti bo prijetna, Gospod Bog.

Oči in roke povzdigne.

Pridi,  Posvečevavec, vsemo¬
gočni večni Bog, in -j- blagoslovi to
daritev, pripravljeno tvojemu sve¬
temu imenu!

Pri umivanju rok (L a vab o. Psalm 25.)

Omil bom med nedolžnimi svoje
roke, in stal bom pred tvojim ol¬
tarjem, Gospod.

m  i6i ®

l)a bom šlišal glas tvoje hvale
in oznanjal vsa tvoja čuda.

Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše
in kraj, kjer prebiva tvoje veli¬
častvo.

Ne pogubi, o Bog, s hudobneži
moje duše, in s krvoželjnimi ljudmi
mojega življenja.

V njih rokah je krivica, njih des¬
nica pa je napolnjena z darili.

Jaz pa hodim v svoji nedolžnosti,
reši me in usmili se me.

Moja noga stoji na pravi poti;
v zborih te bom hvalil, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

V sredi oltarja:

S p r e j m i, sveta Trojica, to da¬
ritev, ki ti jo darujemo v spomin
trpljenja, vstajenja in vnebohoda
Jezusa Kristusa, Gospoda našega,
in v čast blažene Marije vedno de¬
vice, svetega Janeza Krstnika, sve¬
ti

@ 162 Ki¬

tih apostolov Petra in Pavla in teh,
(katerih svetinje so na oltarju), in
vseh syetnikov. Naj bo njim v čast,
nam pa v zveličanje,. in naj pro¬
sijo za nas v nebesih oni, katerih
spomin obhajamo na zemlji. Po
istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Or at e, fratres. - Molite,
bratje.

M.  Orate, fra¬
tres, ut meum ac
vestnim sacrifici-
um acceptabile
fiat apud Deum
Patrem omnipo-
tentem.

Molite, bratje,
da bo moja in
vaša daritev pri¬
jetna pri Bogu,
vsemogočnem
Očetu.

Str.  Suscipiat
Dominus sacrifi-
cium de manibus
tuis ad laudem et
gloriam nominis
sui, ad utilitatem
quoque nostram,

Naj sprejme
Gospod daritev iz
tvojih rok v hvalo
in čast svojega
imena, tudi v na¬
šo korist in v ko¬
rist vse svoje

® 163  *

totiusque Eccle-
siae suae sanctae.
M.  Amen.

svete Cerkve.

Amen.

* S e c r e t a. - Tiha molitev.

V sredi oltarja z razprostrtimi rokami:

Prosimo, Gospod, podeli milostno
svoji Cerkvi darove edinosti in
miru, ki jih darovane reči skriv¬
nostno pomenijo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu tvojem Sinu,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog.

Praefatio. Predglasje.
M.  Per omnia Od vekomaj do
saecula sae- vekomaj,
culorum.

Str.  Amen.

M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

M.  Sursum cor-
da!

Str.  Habemus ad
Dominum.

Amen.

Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom.

Kvišku srca!

Imamo jih pri Go¬
spodu.

11 *

* 164  ®

M.  Gratias agii-
mus Domino
Deo nostro.

'Str.  Dignum et
iustum est.

Al.  Vere dig¬
num et iustum est,
aecjuum et salu-
tare, nos tibi sem-
per,etubique gra¬
tias agere: Do¬
mine sanete, Pa¬
ter omnipotens,
aeterne Deus.

* Quia per in-
carnatiVerbi my-
sterium, nova
mentis nostrae 6-
culis lux tuae cla-
ritatis infulsit; ut
dum visibiliter
Deum cognosci-
mus, per hunc in
invisibilium amo-
rem rapiamur. Et
ideo cum Angelis

Zahvalimo se Go¬
spodu, našemu
Bogu.

Spodobno in pra¬
vično je.

Res je spodob- ■;
no in pravično,
primerno in zve¬
ličavno, da se ti
zahvaljujemo ved¬
no in povsod: sveti
Gospod, vsemo¬
gočni Oče, večni
Bog.

* Zakaj po
skrivnosti učlo¬
večene Besede je
nova luč zasvetila
očem naše duše,
da se povzdiguje¬
mo do ljubezni ne¬
vidnih stvari med¬
tem, ko Boga na
vidni način spo¬
znavamo. Zatorej
prepevamo z an-

* 165  *

et Archangelis,
cum Thronis et
Dominationibus
cumque omni mi-
litia coelestis e-
xercitus hymnum
gloriae tuae eani-
mus, sine fine di-
centes:

Sanctus,San-
ctus, Sanctus
Dominus DeusSa-
baoth. Pleni sunt
coeli et terra glo-
ria tua. Hosanna
in excelsis. Bene-
clictus, qui venit
in nomine Domi¬
ni. Hosanna in
excelsis!

geli in nadangeli,
s prestoli in go¬
spostvi in z vso
množico nebeških
čet tvojemu veli¬
častvu slavospev,
rekoč :

Svet, svet,
svet  si ti, o Go¬
spod, Bog vojnih
čet. Polna so ne¬
besa in zemlja
tvoje slave. Ho-
sana na višavah.
Blagoslovljen, ki
pride v imenu Go¬
spodovem. Hosa-
na na višavah !

Tretji del:

povzdigovanje.

Tiha maša. (Kanon.)

P r e d i z p r e m i n j e v a n j e m.
Tebe torej, premilostljivi Oče,

« 166  ®

po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
Gospodu našem, ponižno molimo
in prosimo, sprejmi in posveti te
J- darove, ta J- darila, te J- svete in
prečiste žrtve, ki ti jih darujemo
pred vsem za tvojo sveto katoliško
Cerkev: kateri daj mir, jo ohrani,
zedini in vladaj po vsem svetu; pro¬
simo tudi za tvojega služabnika,
našega papeža I., našega škofa I.
in za našega cesarja I., in za vse
pravoverne kristjane in spozna-
vavce-katoliške ter apostolske vere.

Molitev sa sive. (Memento.)

Spomni  se, Gospod, svojih
služabnikov in služabnic I. in L in
vseh pričujočih, katerih vero po¬
znaš in veš za njih pobožnost, za
katere ti darujemo, ali kateri ti da¬
rujejo to hvalno daritev zase in za
vse svoje, za odrešenje svojih duš,
za upanje zveličanja in svojega
zdravja, in svoje prošnje pošiljajo
tebi večnemu, živemu in pravemu
Bogu —

® 167  »

Združeni v občestvo obhajamo
spomin zlasti častitljive vedno de¬
vice Marije, Matere Boga in na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa, pa
tudi tvojih svetih apostolov in mu¬
čencev: Petra in Pavla, Andreja,
Jakoba, Janeza, Tomaža, Filipa,
Jerneja, Mateja, Simona in Tadeja,
Lina, Kleta, Klementa, Ksista, Kor¬
nelija, Ciprijana, Lavrencija, Kri-
zogona, Janeza in Pavla, Kozina in
Damijana in vseh tvojih svetnikov;
po njih zasluženju in prošnjah daj,
da bomo v vsem utrjeni s pomočjo
tvojega varstva. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Mašnik drži nad darovi roke razpro¬
strte ter govori:

Prosimo torej, Gospod, sprejmi
potolažen to daritev svojih služab¬
nikov in vse svoje družine; daj
nam v tvojem miru preživeti dni
našega življenja, reši nas večnega
pogubljenja in prištej nas v vrsto
svojih izvoljenih. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

* 168

Stori, o Bog, da bo ta daritev
v vsem f  blagoslovljena, J- sprejeta,
-j- potrjena, dostojna in prijetna,
da se izpremeni v j- telo in f kri
tvojega preljubljenega Sina, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa.

1 z p r e m i n j e v a n j e i n povzdi¬
govanje. 1

Izpreminjevanje je delo Jezusove vse¬
mogočnosti: mašnik izgovori presvete

besede v imenu Jezusovem, in kruh se
izpremeni v Jezusovo telo in vino v Je¬
zusovo kri. Ko mašnik poklekne, da po¬
časti Boga na oltarju pričujočega, moli
tudi ti v globoki ponižnosti:

K presvetemu Rešnjemu Telesu:

Molim  te,  presveto Rešnje
Telo Jezusovo, zame darovano na
križu.

Jezus, verujem v te.

Jezus, upam v te.

Jezus, ljubim te nad vse.

Bodi milostljiv  meni ul to¬
gemu grešniku. Amen.

1  Najsvetejših besed ljudstvo ne more izgovarjati,
zato so tukaj drugačne molitve, kakor jih ima obredna
maša.

® 169 *

K presveti Rešnji Krvi:

Moli  m t e, presveta Rešnja Kri
Jezusova, zame prelita na križu.

Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ in mrtev.

Očisti  me, Gospod, s svojo

krvjo, in usmili se vernih duš v
vicah. Amen.

Po povzdigovanju.

(Od tukaj dalje najdeš zopet vse mo¬
litve, kakor jih moli mašnik. Po posve-
čevalnih besedah izreče mašnik Jezusovo
naročilo: »To' delajte v moj spomin.«

Nato nadaljuje:)

Po tem povelju  se torej spomin¬
jamo mi tvoji služabniki in tvoje
sveto ljudstvo, o Gospod, svetega
trpljenja, vstajenja in častitljivega
vnebohoda istega Kristusa, tvojega
Sinu, našega Gospoda, in daru¬
jemo tvojemu prevzvišenemu veli¬
častvu od tvojih darov in daril čisti
"f  dar, sveti -j- dar, brezmadežni f
dar, sveti j- kruh večnega življenja
in kelih J- večnega zveličanja.

« 170  »4

Ozri  se  na te darove s poto¬
laženim in milostljivim obličjem,
in naj ti sveta daritev in brezma¬
dežna žrtev ugaja tako, kakor so
ti bili prijetni darovi tvojega slu¬
žabnika, pravičnega Abela, in da¬
ritev našega očaka Abrahama, in
katero je daroval tvoj veliki du¬
hovnik Melkizedek.

Mašnik nizko priklonjen drži sklenjene
roke na oltarju in moli:

Ponižno te prosimo, vsemogočni
Bog, veli, naj se ti darovi prineso
po rokah tvojega svetega angela
na tvoj prevzvišeni oltar, pred tvoje
božje veličastvo, da bomo vsi, kar
se nas bo udeležilo te daritve in
zaužilo presveto j- telo in j- kri
tvojega Sina, napolnjeni z vsem
nebeškim blagoslovom in z milo¬
stjo. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Molitev sa rajnike. (Memento.)

Spomni  se tudi, Gospod, svo¬
jih služabnikov in služabnic I. in

¥A  171 *

I., ki so šli pred nami v večnost
z znamenjem vere in počivajo v
miru. Te in vse, kateri počivajo
v Kristusu, deni, prosimo te, Go¬
spod, na kraj hladu, luči in miru.
Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Mašnik se udari na prsi in moli:

Tudi  nam  grešnikom, tvojim
služabnikom, ki zaupamo v tvoje
obilno usmiljenje, daj delež in
družbo svojih svetih apostolov in
mučencev, Janeza, Štefana, Ma¬
tija, Barnaba, Ignacija, Aleksandra,
Marcela, Petra, Felicite, Perpetue,
Agate, Lucije, Neže, Cecilije, Ana¬
stazije in vseh svojih svetnikov;
sprejmi nas v njih družbo ne za¬
voljo naših zaslug, ampak zavoljo
svojega usmiljenja. Po Kristusu,
Gospodu našem; po katerem vse
te dobrote, o Gospod, vedno ustvar¬
jaš, j- posvečuješ, f oživljaš, f bla¬
goslavljaš in nam deliš.

Po -j- njem, z -j- njim in v -f njem
je tebi, Bogu, Očetu f vsemogoč-

172  *

nemu v edinosti Svetega Duha
vsa čast in slava -

M.  Per omnia Od vekomaj do
saecula sae- vekomaj,
culorum.

Str.  Amen. Amen.

Četrti del:

obhajilo.

M.  O r e m u s.
Praeceptis saluta-
ribus moniti et
divina institutione
formati audemus
dicere:

Paternoster,
([ui es in coelis;
sanctificetur no-
raen tuum; ad-
veniat regnum
tuum;  fiat vo-
liintas tua, sicut
in coelo et in
terra. Panem no-
strum quotidia-

Molimo.  Po
zveličavnih zapo¬
vedih opomnjeni
in po božjem na¬
uku poučeni si
upamo reči:

Oče naš,  ka¬
teri si v nebesih;
posvečeno bodi
tvoje ime; pridi
k nam tvoje kra¬
ljestvo; zgodi se
tvoja volja, kakor
v nebesih tako na
zemlji. Daj nam
danes naš vsak-

® 173  *

nuni da nobis ho-
die; et dimitte no¬
bis debita nostra,
sicut et nos dimit-
timus debitoribus
nostris; et ne nos
inducas in tenta-
tionem.

Str.  Sed libera

danji kruh; in
odpusti nam naše
dolge, kakor tudi
mi odpuščamo
svojim dolžnikom;
in ne vpelji nas
v skušnjavo.

Temveč reši

nos a malo. nas hudega.

M.  Amen. Reši nas,  pro¬
simo, Gospod, vsega hudega, pre¬
teklega, sedanjega in prihodnjega,
in po priprošnji blažene in častit¬
ljive vedno device in božje porod¬
nice Marije in svojih svetih apo¬
stolov Petra in Pavla in Andreja
in vseh svetnikov daj milostljivo
mir v naših dneh, da bomo s po¬
močjo tvojega usmiljenja vedno
greha prosti in obvarovani vsake
zmote.

Mašnih prelomi sveto hostijo.

Po istem Gospodu našem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj

* 17t •£-

živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Bog (od tu dalje glasno muli
ali poje):

M.  Per omnia Od vekomaj do
saecula sae- vekomaj,
culorum.

Str.  Amen. Amen.

Mašnik trikrat prekriža kelih s ko
ščkom svete hostije in moli ali poje:

M.  Pax j- Domini
sit j- semper

j- vohiscum.
Str.  Et eum špi¬
ritu tuo.

Mir f Gospodov
bodi f vedno
z 7 vami.

I11 s tvojim du¬
hom.

Mašnik izpusti odlomek svete hostije
v kelih, rekoč:

To združenje in posvečenje te¬
lesa in krvi Gospoda našega Jezusa
Kristusa bodi nam, ki ga pre¬
jemamo, v večno življenje. Amen.

Agnus D e i.

Jagnje božje.

M.  Agnus Dei,
qui tollis peccata
mundi, miserere
nobis.

Jagnje  božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, usmili
se nas.

« 175  »:<-

Agnus Dei,
qui .tollis peccata
mundi, miserere
nobis.

Agnus Dei,
qui tollis peccata
mundi, dona no¬
bis pacem.

Jagnje  božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, usmili
se nas.

Jagnje  božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, daj nam
(svoj) mir.

Tri molitve predobhajilom.

Gospod Jezus Kristus, ki si re¬
kel svojim apostolom : »Mir vam

zapustim, svoj mir vam dam«, ne
glej na moje pregrehe, ampak na
vero svoje Cerkve, in utrdi jo po
svoji volji v miru in edinosti. Ki
živiš in kraljuješ Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Gospod  Jezus Kristus! Sin ži¬
vega Boga, ki si po Očetovi volji
s pomočjo Svetega Duha svet oživil
s svojo smrtjo, reši me s tem svo¬
jim presvetim telesom in krvjo vseh
mojih pregreh in vsega hudega;
in daj, da bom vselej zvesto iz¬
polnjeval tvoje zapovedi, in ne do-

» 176  ®

pusti, da bi se kdaj ločil od tebe.
Ki z istim Bogom Očetom in Sve¬
tim Duhom živiš in kraljuješ, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Gospod  Jezus Kristus! Tvoje
telo, ki se ga jaz nevredni drznem
prejeti, naj mi ne bo v sodbo in
pogubljenje, ampak naj mi bo po
tvoji milosti v hrambo in zdravilo
za dušo in telo. Ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

C o m m u n i o. O b h a j i 1 o.

Kruh nebeški bom prejel in kli¬
cal bom ime Gospodovo.

Gospod  nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja duša.
(Trikrat.)

Telo Gospoda  našega Jezusa f
Kristusa naj ohrani mojo dušo za
večno življenje. Amen.

^ 177  %

Prejme presveto telo Gospodovo.

Kaj naj povrnem Gospodu za
vse, kar mi je dal? Kelih zveličanja
bom vzel in klical ime Gospodovo.
Hvalil in klical bom Gospoda, in
varen bom pred svojimi sovražniki.

Kri Gospoda našega Jezusa -f  Kri¬
stusa ohrani mojo dušo za večno
življenje. Amen.

Prejme presveto kri Gospodovo.

Kar smo z usti prejeli, o Gospod,
naj zaužijemo s čistim srcem, in
iz časnega daru nam bodi večno
zdravilo.

Tvoje telo, Gospod, ki sem ga
zaužil, in tvoja kri, ki sem jo pil,
naj se sklene z mojim srcem, in
daj, da ne ostane v meni noben
madež greha, ker so me okrepčale
čiste in svete skrivnosti. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

(Po obhajilu — na listni strani.)

* Kolikorkrat boste jedli ta kruh
in pili ta kelih; boste smrt Gospo-

12

m  178 *

dovo oznanjevali, dokler ne pride;
kdorkoli bo torej nevredno ta kruh
jedel ali kelih Gospodov pil, bo

kriv telesa in krvi
luja.

V sredi
M.  Dominus vo-
biscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

Na listni

Po s tc o m m u n i o.

M.  Oremus.*
Fac, nos, quae-
sumusDomine,3i-
vinitatistuaesem-
piterna fruitione
repleri, quampre-
tiosi Corporis et
Sangunis tui tem-
poralis percčptio
praefigurat. Qui
vivis et regnas,
cum Deo Patre
in unitate Spiri-

Gospodove.

Itarja:

Gospod z vami.

In s tvojim du¬
hom’,
strani:

P o o b h a j i 1 n a
molitev.
Moli  m o.*
Stori, prosimo
Gospod, da bomo
z večnim uživa¬
njem tvoje božje
narave nasičeni,
katero pomeni
časno prejemanje
dragega telesa in
krvi tvoje. Ki ži¬
viš in kraljuješ z
Begom Očetom v
edinosti Svetega

#S 179 *

tus Sancti, Deus Duha. Bog od ve¬
per omniasaecula komaj do veko-
saeculorum. maj.

Str.  Amen. Amen.

V sredi oltarja:

M.  Dominus vo- Gospod z vami.
biscum.

Str.  Et cum spi- In s tvojim du-
ritu tuo. duhom.

M.  (ali dijakon:) Idite, maša je
Ite, missa e.st. minila.

Str.  Deo gratias. Bogu hvala.

M.  Bodi ti ljubo, sveta Tro¬
jica, opravilo moje službe in daj,
da bo daritev, ki sem jo nevreden
daroval očem tvojega veličastva,
tebi prijetna, in meni in vsem, za
katere sem jo daroval, po tvojem
usmiljenju spravna. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Benedictio. Blagoslov.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog
t Ode in Sin in Sveti Duh.

Sir.  Amen.

12 *

?A  180 *

Z a d n j i e

M.  Dominus vo-
blscum.

Str.  Et cum špi¬
ritu tuo.

M  -j- Initium san-
cti Evangelii
secundum Jo-
annem.

Str.  Gloria tilii,
Domine.

angelij.

Gospod z vami.

In s tvojim du-
dom.

-j- Začetek sve¬
tega evangelija
po Janezu.

Slava tebi, Go¬
spod.

M.  V začetku je bila Beseda,
in Beseda je bila pri Bogu, in Bog
je bila Beseda. Ta je bila v za¬
četku pri Bogu. Vse je bilo po
njej storjeno, in brez nje ni bilo
nič storjenega, kar je storjenega.
V njej je bilo življenje in življenje
je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi,
pa tema je ni razumela.

Bil je človek od Boga poslan,
ki mu je bilo ime Janez. Ta je
prišel v pričevanje, da je pričeval
o luči, da bi vsi verovali po njem;
on ni bil luč, ampak je prišel, da

^ 181  'M

je pričeval o luči. Bila je prava
luč, katera razsvetljuje vsakega
človeka, ki pride na ta svet. Na
svetu je bil in svet -je po njem
storjen, pa svet ga ni spoznal.
V svojo lastnino je prišel, pa nje¬
govi ga niso sprejeli. Kolikor jih
ga je pa sprejelo, tem je dal oblast,
postati otroci božji, njim, kateri
verujejo v njegovo ime, ki niso
rojeni iz krvi, ne iz volje mesa,
ne iz volje moža, ampak iz Boga.
In Beseda je mesto postala
(tukaj se poklekne) in med nami pre¬
bivala, in videli smo njeno čast,
kakor čast Edinorojenega od Očeta,
polna milosti in resnice.

VI. Sveta maša

v čast brezmadežni Devici.

(Moli se vse kakor v tretji maši, le
namesto onih molitev, ki so tam zazna¬
movane z zvezdico (*), se molijo naslednje.
Kdor moli samo te, naj razven tega pazi
na glavne dele svete maše, kakor uči prva
maša.)

Vstop.

se močno v Gospodu,
jja duša se raduje v
n Bogu: zakaj oblekel
me je z oblačili zveličanja in obdal
z ogrinjalom pravičnosti, kakor ne¬
vesto, kije ozaljšana s svojim lepo-
tičjem.

Hvalila te lj>om, Gospod, ker si
me sprejel, in nisi dal mojim so¬
vražnikom zmage nad menoj. Slava
Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,

* 183  *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

Veselim se močno ... (do »Hva¬
lila te bom«.)

Zbirna molitev.

Molimo.  O Bog, ki si z brez¬
madežnim spočetjem Device pri¬
pravil vredno prebivališče svojemu
Sinu, prosimo te, ki si jo zavoljo
smrti istega svojega Sina obvaroval
vsakega madeža, daj tudi nam, da
po njeni priprošnji čisti k tebi pri¬
demo. Po istem Gospodu našem
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki
s teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. - Amen.

Berilo.

Berilo iz knjige modrosti. (Preg. 8.)

Gospod me je imel (v lasti) od
začetka svojih potov, preden je kaj
storil, od začetka. Od vekomaj sem
postavljena, in izdavna, preden je
bila zemlja. Ni še bilo brezden, in

* 184  »

jaz sem bila že spočeta; tudi stu¬
denci voda še niso izvirali, tudi
gore s silno. težo še niso stale;
preden so bili hribje, sem se jaz
rodila; ni še bil naredil zemlje, ne
rek, ne tečajev zemskega kroga.
Ko je narejal nebesa, sem bila
zraven ; ko je s stanovitno postavo
in z okrogom ograjal brezdna, ko
je zgoraj utrjal hlipiše in tehtal
studence voda; ko je okoli morja
postavljal meje, in vodam dajal
postavo, da naj ne prestopajo svo¬
jih bregov; ko je zemlji dno po-
kladal: sem pri njem bila in vse
z njim ravnala, in sem se veselila
vsak dan, in sem ves čas pred
njim igrala, igrala na krogu zemlje,
in moje veselje je, bivati s člo¬
veškimi otroki.

Zdaj torej, otroci, poslušajte me;
blagor njim, kateri se držijo mojih
potov! Poslušajte nauk in bodite
modri, in nikar ga ne zametujte!
Blagor človeku, ki me posluša in
čuje pri mojih vratih vsak dan, in

m  185  ®

name pazi pri podbojih mojih duri.
Kdor mene najde, najde življenje
in prejme zveličanje od Gospoda.

Stopinjska molitev.

Blagoslovljena si ti, Devica Ma¬
rija, od Gospoda, Boga visokega,
bolj, kakor vse žene na zemlji.

Ti slava Jeruzalema, ti radost
Izraelova, ti čast našega ljudstva.

Aleluja, aleluja.

Vsa si lepa, Marija, in madeža
izvirnega greha ni na tebi. Aleluja.

Evangelij.

Tisti čas je bil poslan angel Ga¬
briel od Boga v galilejsko mesto,
ki mu je ime Nazaret, k devici,
zaročeni možu, ki mu je bilo ime
Jožef, iz hiše Davidove; in devici
je bilo ime Marija.

In angel pride k njej in ji reče:
»Zdrava, milosti polna, Gospod s
teboj, blagoslovljena ti med že¬
nami.«

Verujem . . . (glej stran 155.)

D aro vanj  e.

Zdrava, Marija, milosti polna.
Gospod s teboj, blagoslovljena ti
med ženami. Aleluja.

Tiha molitev.

Sprejmi, Gospod, zveličavno da¬
ritev, ki ti jo darujemo ob sloves¬
nosti brezmadežnega spočetja bla¬
žene Device Marije, in daj, da se
tako z njeno priprošnjo rešimo vseh
grehov, kakor o njej priznavamo,
da je bila s tvojo milostjo obva¬
rovana vsakega madeža. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, tvo¬
jem Sinu, ki s teboj živi in kraljuje
v edinosti Svetega Duha, Bog -

Predglasje.

Od vekomaj do vekomaj.

Amen.

Gospod z vami.

In s tvolim duhom.

Kvišku srca!

Imamo jih pri Gospodu.

« 187  »

Zahvalimo se Gospodu, našemu
Bogu.

Spodobno in pravično je.

Res je spodobno in pravično,
primerno in zveličavno, da se ti
zahvaljujemo vedno in povsod,
sveti Gospod, vsemogočni Oče,
večni Bog! In da te o brezmadež¬
nem spočetju blažene Marije vedno
Device hvalimo, slavimo in pove¬
ličujemo. Ki je tudi tvojega edino-
rdjenega Sinu po obsenčenju Sve¬
tega Duha spočela, in na deviški
časti neoškodovana svetu podelila
večno luč, Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našega. Po katerem tvoje
veličastvo hvalijo angeli, molijo
gospostva, v trepetu poveličujejo
oblasti; nebesa in nebeške moči
in blaženi serafi z združenim ve¬
seljem preslavljajo. Dovoli, pro¬
simo, naj z njimi združimo tudi mi
svoje glasove, in naj ti v globoki
ponižnosti kličemo:

Svet, svet, svet  si ti, o Go¬
spod, Bog vojnih čet. Polna so ne-

'* 188  ®

besa in zemlja tvoje slave. Rosana
na višavah. Blagoslovljen, ki pride
v imenu Gospodovem. Hosana na
višavah!

Po obhajilu.

Veličastno se govori o tebi, Ma¬
rija: zakaj velike reči ti je storil
On, .ki je mogočen.

P o o b h a j i 1 n a molitev.

Molimo.  Gospod, naš Bog, naj
Zakrament, ki smo ga prejeli, v
nas zaceli rane onega greha, pred
katerim si brezmadežno spočetje
blažene Marije po posebni milosti
obvaroval. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki
s teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

***

■»Ir

VII. Sveta maša

za verne mrtve.

>litve za verne mrtve so pri
sveti maši izvečine tiste, kakor
v četrti maši. Izpušča se: psalm
Sodi me, Slava, Aleluja,
»Veli, Gospod,  blagosloviti«
z naslednjo molitvijo. Verujem,  po
umivanju rok Slava Očetu,  pred
obhajilom prva molitev Gospodjezus
Kristus.  Pri klicu | a gn j e b o ž j e se
pristavlja prošnja za mir vernim mrtvim.
Namesto Ite missa  est  mašnik reče
Requiescant in pace — Naj poči¬
vajo v miru.  Namesto molitev za praz¬
nik Srca Jezusovega, ki so v četrti maši
zaznamovane z zezdico (*), se molijo
naslednje molitve za verne mrtve.

Verniki, kateri ne morejo prebrati vseh
molitev, lahko molijo pri črnih mašah
samo te molitve, le da razven tega pa¬
zijo na glavne dele svete maše, kakor
uči naprimer v tej knjigi prva sveta maša.

® 190 ®

I n troitus.

M.  Requiemae-
ternam dona eis,
Domine: et lux

perpetua luceat
eis.

Ps. 64. Te cle-
cethymnus,Deus,
in Sion, et tibi
reddetur votum in
Jerusalem: exau-
di orationem me-
am, ad te omnis
earo veniet.

Requiem aeter-
nam dona eis,
Domine, et lux
perpetua luceat
eis.

V stop.

Gospod, daj jim
večni mir in po-.
koj, in večna luč
naj jim sveti.

Tebi se spo¬
dobi hvalna pe¬
sem, o Bog, na
Sijonu, in tebi
naj se dopolni
obljuba v Jeru¬
zalemu: usliši mo¬
jo molitev, k tebi
naj pride vse člo¬
veštvo.

Gospod, daj jim
večni mir in po¬
koj, in večna luč
naj jim sveti.

Zbirna m 61  i t e v.

Molimo. O Bog, Stvarnik in
Odrešenik vseh vernih, podeli du¬
šam svojih služabnikov in služab-

¥A  191 *

nic odpuščenje vseh grehov, da
usmiljenje, ki so ga vedno želele,
s pobožnimi prošnjami dosežejo.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom v edinosti Svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Berilo.

Berilo iz knjige Skrivnega razo¬
detja blaženega apostola Janeza.
(Pojil. 14.)

V tistih dneh: sem slišal glas z
neba, ki mi je rekel: Zapiši: Bla¬
gor mrtvim, kateri Gospodu umi¬
jejo ! Odslej, reče Duh, naj poči¬
vajo od svojega truda, zakaj njih
dela gredo za njimi.

Stopinjska molitev.

Gospod, daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti.

V večnem spominu bo pravični,
ne bo se bal, da bi kaj hudega
slišal.

Reši, Gospod, duše vseh mrtvih
vsake vezi njih grehov.

K 192 ®

In s pomočjo tvoje milosti naj
bodo vredne, rešiti se sodbe mašče¬
vanja in uživati blaženost večne
luči.

Sequentia.

1. Dies irae ,
dies illa, * Solvet
saeclum in fa-
viHa: * Teste Da¬
vid cum Sihylla.

2. Quantus tre-
mor est futurus, *
Ouando iudex est
venturus, * Cim¬
eta striete dis-
cussurus!

3. Tubamirum
spargens sonum *
Per sepulehra re-
gionum, * Coget
omnes ante tliro-
num.

4. Mors stupe-
l)it et natura, *
Cum resurgetere-

Pesem.

1. Strašen dan bo
dan plačila,*Zem-
lja v prah se bo
zdrobila, * Priča
David in Šibila.

2. Grozen strah
bo svet obdajal, *
Kadar bo sodnik
prihajal, * K ostri
sodbi človek vsta¬
jal.

3. Jela bo tro¬
benta peti, * Mrt¬
vim po grobeh gr¬
meti : * Naj gredo
vsi k sodili sveti.

4. Smrt v naravi
bo strmela,‘Kadar
stvar bo oživela,*

atura, * Iudicanti
responsura.

5. Recordare,
lesu pie, * Quod
sum causa tuae
viae: * Ne me
perdas illa die.

6. Ingemisco
tamquam reus : *
Culpa rubet vul-
tus meus; * Sup-

plicanti parce,
Deus.

7. Oro supplex,
et acclinis, * Cor

contrltum quasi
cinis: * Gere cu-
ram mei finis.

Pred sodnika tja
hitela.

5. Spomni s«-,
o Jezus mili, * Da
so zame teumo¬
rili, * Prosim, tisti
dan se~usmili!

6. Da sem kriv,
to sam spričuj em,*
Grehov svojih se
sramujem,* »Pri¬
zanesi, Bog!«

vzdihujem.

7. V prahu k
tebi, Bog, vzdihu¬
jem, * Srce strto ti
darujem, * Konec
ti priporočujem.

K v a n g elij.

Tisti čas je rekel Jezus judov¬
skim množicam: Jaz sem živi kruh,
ki sem iz nebes prišel. Ako kdo
je od tega kruha, bo živel vekomaj;
in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje
meso za življenja sveta. Judje so

13

m  194 s®

se tedaj prepirali med seboj, rekoč: J
Kako nam more ta svoje meso dati
jesti? Jezus jim je tedaj rekel:
Resnično, resnično vam povem:
Ako ne boste jedli mesa Sinu
človekovega in pili njegove krvi,
ne boste imeli življenja v sebi.
Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ima večno življenje, in jaz ga
bom obudil poslednji dan.

Offertorium.

Domine lesu Cri-
ste, rex gloriae,
libera animas
omnium fidelium
defunctorum de
poenis interni, et
de profundo lacu:
libera eas de ore
leonis, ne absor-
beat eas tartarus,
ne cadant in ob-
scurum, sed signi-
fer sanctus Mi¬
hael repraesentet

Darovanje.

Gospod Jezus
Kristus, kralj ve¬
ličastva, reši duše
vseh vernih mrt¬
vih peklenskih ka¬
zni in globokega
jezera; obvaruj jih
žrelalevovega, da
jih ne požre pe¬
kel, da ne padejo
v temo; temveč
nositelj (nebeške)
zastave sveti Mi¬
hael naj jih pri-

® 195  *

eas in lucern san-
ctam: quam olim
Abrachae promi-
sisti et semini
eius.

Hostias tihi, Do¬
mine, laudis offe-
rimus: tu suscipe
pro animabus illis,
quarum hodie me-
moriam facimus:
fac eas, Domine,
de morte transire
ad vitam. Quam
olim Abrachae
promisisti et se¬
mini eius.

vede v večno luč:
ki si jo nekdaj ob¬
ljubil Abrahamu
in njegovemu za¬
rodu.

Daritve in proš¬
nje tebi, Gospod,
v hvalo prinaša¬
mo : ti jih sprejmi
za one duše, ka¬
terih se danes spo¬
minjamo; daj, Go¬
spod, da se iz
smrti preselijo v
življenje, ki si ga
nekdaj obljubil
Abrahamu in nje¬
govemu zarodu.

Tiha molitev.

Prosimo, Gospod, ozri se milost¬
ljivo na daritve, ki ti jih za duše
tvojih služabnikov in služabnic da¬
rujemo : da, ki si jim dal krščanske
vere zasluženje, podariš tudi pla¬
čilo. Po Gospodu našem Jezusu

13 *

« 1% i#

Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Bog

Predglasj e.

Od vekomaj do vekomaj.

Amen.

Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

Kvišku srca!

Imamo jih pri Gospodu.

Zahvalimo se Gospodu, našemu
Bogu.

Spodobno in pravično je.

Kes je spopobno in pravično,
primerno in zveličavno, da se ti
zahvaljujemo vedno in povsod,
sveti Gospod, vsemogočni Oče,
večni Bog: po Kristusu Gospodu
našem. Po katerem tvoje veličastvo
hvalijo angeli, molijo gospostva,
v trepetu slavijo oblasti; nebesa in
nebeške moči in blaženi serafi z
združenim veseljem prestavljajo.
Dovoli, prosimo, naj z njimi zdru-

« 197 m

žimo tudi mi svoje glasove in naj
ti v globoki ponižnosti kličemo:

Svet, svet, svet  si ti, o Go¬
spod, Bog vojnih čet. Polna so ne¬
besa in zemlja tvoje slave. Hosana
na višavah. Blagoslovljen, ki pride
v imenu Gospodovem. Hosana na
višavah!

Agnus Del.
Agnus Dei, qui
tollis peccata
mundi, dona eis
requiem,

Agnus Dei, qui
tollis peccata
mundi, dona eis
requiem.

Agnus Dei, qui
tollis peccata
mundi, dona eis
requiem sempi-
ternam.

C o mirni ni o.

Lux aeterna
liiceat cis, Do-

Jagnje božje.

Jagnje božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, daj jim
svoj mir.

Jagnje božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, daj jim
svoj mir.

Jagnje _ božje,
ki odjemlješ gre¬
he sveta, daj jim
svoj večni mir.

Po obhajilu.

Večna luč naj
jim sveti, Gospod:

m  198

mine: Cum san-
ctis tius in aeter-
num: quia pius es.

N. Requiem ae-
ternam dona eis,
Domine: et lux
perpetua luceat
eis. Cum sanctis
tu is in aeternum :
quia pius es.

s tvojimi svetniki
vekomaj : ker si

dober.

Gospod, daj jim
večni mir in po¬
koj : in večna luč
naj jim sveti.

S tvojimi svet¬
niki vekomaj: ker
si dober.

Poobhajilna molitev.

Molimo.  Dušam tvojih služabni¬
kov in služabnic, prosimo Gospod,
naj molitev ponižno prosečih ko¬
risti: da jih očistih vseh grehov in
jim daš delež svojega odrešenja.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.
Naj p o č i v a j o v m i r u. A m e n.


Tretji del.

Zakrament svetega krsta.

v

esta temeljna resnica svete vere
nas uči, daje m i 1 o s t h o ž j a
kzveliČanju  p o tr  eb  n a. Mi¬
lost božja je dvojna: dejanska
in posvečujoča. (IV. pogl. katek.)
Dejansko milost nam Bog podeljuje ob
raznih prilikah, posvečujočo pa nam po¬
deljuje in pomnožuje zlasti v svetih za¬
kramentih.

Prvi in najpotrebnejši sveti zakrament,
ki si ga prejel, in ki te je prerodil v
otroka božjega, je sveti krst.  »Pri krstu
si prejel ime svetnika, da bi ti bil varili
in vzornik; (molitev str. 36); dali so ti

« 200  ®

belo obleko v znamenje prejete ne¬
dolžnosti ; in gorečo svečo  v znamenje
vere in dobrih del. Posnemaj svojega
patrona; (vsakdo bi moral dobro poznati
življenjepis svojega patrona); ohrani si
nedolžnost in kaži svojo vero s krščan¬
skim življenjem.

Lepa je navada, da se krstno platno
in sveča prihranita otroku za slovesnost
prvega sv. obhajila.

O obljubi, ki smo jo naredili pri sve¬
tem krstu, veli katekizem: Da se ne iz¬
neverimo krstni obljubi, jo moramo več¬
krat ponavljati, zlasti na krstni in godovni
dan, na dan svete birme, svete spovedi
in svetega obhajila.

Ponovljenje krstne obljube.

O Bog, Oče Sin in Sveti Duh!
Jaz, tvoj otrok, -pokleknem v po¬
nižnosti pred tvoje božje veličastvo
in te molim z največjim spošto¬
vanjem.

Zahvalim te iz celega srca za vse
dobrote, katere si mi skazal, po¬
sebno pa te zahvalim za milost sve¬
tega krsta. - Čeprav se pri svojem
krstu nisem zavedal - kako sveto
zvezo si sklenil ti z menoj in jaz

* 201  *■

s teboj, - vendar zdaj to sveto zvezo
ponovim prostovoljno in s pri¬
srčno hvaležnostjo, in hočem ve¬
komaj biti in ostati tebi zvest in
pokoren otrok. Zato se odpovem
hudemu duhu in vsemu njegovemu
dejanju in vsemu njegovemu
napuhu.

Verujem v tebe, Bog Oče, vse¬
mogočni stvarnik nebes in zemlje.
Verujem v tebe, Jezus Kristus,
ki si pravi in edini Sin božji in
naš Gospod, ki si bil za nas rojen
iz Marije Device in si za nas trpel.
Verujem v tebe, Sveti Duh. Ve¬
rujem v eno, sveto, katoliško in
apostolsko Gerkev, občestvo svet¬
nikov, - odpuščenje grehov, vsta¬
jenje mesa in večno življenje.

Obljubim, moj Bog, da hočem
izpolnjevati tvoje svete zapovedi, -
prejemati svete zakramente in
rabiti druge zveličavne pripomočke,

ter živeti in umreti kot tvoj po¬
koren otrok. Daj mi milost, da
nikoli ne prelomim te svoje ob-

* 202 *

ljube, in da se precej zopet po¬
boljšam, če se kaj pregrešim, -
da tako dosežem večno življenje, -
ki si mi ga milostno obljubil.

Ljuba Mati Marija, podpiraj me!
Sveti angel varih, varuj me! Sveti
moj patron, prosi zame. Amen.

Zakrament svete birme.

ri svetem krstu nas je Bog spre¬
jel za svoje otroke in dediče
nebeškega kraljestva; da pa te
velike milosti ne zapravimo s
s svojo slabostjo, je postavil
poseben zakrament: sv. birmo.
Pripravljaj se skrbno za ta sveti za¬
krament, ako ga še nisi prejel. Uči se
rad krščanskega nauka, domajmdi sta-
rišem pokoren in moli goreče. Čimbolj sc

* 203 m

pripraviš, tem bogateje boš z nebeškimi
dobrotami obdarovan. Zadnje dni pred
sveto birmo opravljaj devetdnevnico, ki
jo jrotem vsako leto pred binkoštnim
praznikom ponavljaj, da bi milost svete
birme rodila vedno več sadu.

Devetdnevnica k

1. Veni,  San

1. Veni, Sancte
Spiritus,*et emit-
te coelitus * lucis
tuae radium.

2. Veni, pater
pauperum, * veni,
dator munerum, *
veni liimen cor-
dium.

3. Consolator
optime, * dulcis
hospes animae, *
dulcerefrigerium.

4. In labdre re-
cjuies, * in aestu
temperies * in Ko¬
tu solatium!

Svetemu Duhu.

:te Spiritus.

1. Pridi, Sveti
Duh, * in pošlji iz
nebes*žarek svoje
luči.

2. Pridi, oče
ubogih,* pridi, de¬
livec darov,* pri¬
di, luč naših src.

3. O najboljši
tolažnik, * sladki
gost duši, * sladko
krepilo.

4. V delu po¬
čitek, * v vročini
hladilo, * v joku
tolažba !

* 204 m

5. O lux beatis-
sima, * reple cor-
dis intima * tuo-
rum iidelium.

6. Sine tuo nu-
mine * nihil est in
homine,* nihil est
innoxium.

7. Lava, quod
est sordidum, * ri¬
ga, quod est ari-
dum, * sana, quod
est saucium!

8. Flecte, quod
estrigidum,*fove,
quodestfrigidum,
* rege, quod est
devium!

9. Da tuis tide-
lib.us, * in te con-
tidentibus * sac-
rum septenarium!

10. Da virtutis
meritum, * da sa-
lutis exitum, da

5,Opreblažena
luč, * napolni srca
* svojih vernih !

6. Brez tvoje
božje moči * nič
ni v človeku, * nič
ni neškodljivo.

7. Operi, kar
je omadeževano,*
namoči, kar je su¬
ho, * ozdravi, kar
je ranjeno!

8. Upogni, kar
je trdo,*.ogrej, kar
je mrzlo, * vodi,
kar je zašlo!

9. Daj svojim
vernim,* ki v tebe
zaupajo, * sedem
svetih darov!

10. Daj plačilo
čednosti,*daj izid
zveličanja, * daj

* 205  ®

perenne gaudi-
um! Amen.

V.  Emitte Spiri-
tum tuum, et
creabuntur.

R.  Etreno vabiš fa-
ciem terrae.

Oremus.

Deus, qui corda
fidelium Sancti
Spiritus  illu-
stratione docuisti;
da nobis, in eo-
dem Špiritu recta
sapere et de eius
semper consola-
tione gaudere.
PerChristum,D6-
minum nostrum.

R.  Amen.

2 .  Molitev za

večno radost!

Amen.

Pošlji svojega
Duha, in pre¬
rojeni bomo.

In prenovil boš
obličje zemlje.

Molimo.

O Bog, ki si srca
vernih po razsvet¬
ij enju Svetega
Duha učil, daj
nam, da bomo v
istem Duhu spo¬
znali, kaj je prav,
in se vedno vese¬
lili njegove to¬
lažbe. Po Kristu¬
su, Gospodu na¬
šem.

Amen.

sedem darov
Svetega Duha.

O Bog Sveti Duh, ozaljšaj mojo
dušo s posvečujočo milostjo. Pod-

« 206

piraj me z dejansko milostjo, da
bom sveto vero stanovitno pričal
in vedno po njej živel. Jezusu,
svojemu Zveličarju, obljubim zve¬
stobo do smrti.

Pridi, Sveti Duh, daj mi mo¬
drost,  da bom preziral minljive
stvari in hrepenel po dobroti več¬
nega življenja. Oče naš. Češčena
Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, daj mi umnost,
da bom natančno spoznaval pomen
verskih resnic. Oče naš. Češčena
Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, podpiraj me
s svetom,  da se bom v dvomih
in težavnih rečeh odločeval za to,
kar je Bogu ljubo. Oče naš. Če¬
ščena Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, daj mi moč,
da premagam težave, ki me ovirajo
na potu zveličanja. Oče naš. Če¬
ščena Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, uči me, da
dosežem trdno prepričanje o raz¬
odetih resnicah, in da spoznam,

® 207  ®

kaj na} storim ali opustim. Oče naš.
Češčena Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, daj mi po¬
božnost,  da bom do nebeškega
Očeta, do njegovega Sinu in do
tebe imel vedno otroško srce. Oče
naš. Ceščena Marija. Čast bodi.

Pridi, Sveti Duh, vlij mi v srce
strah božji,  da se bom iz spo¬
štovanja do božjega večastva ogi¬
bal vsakega greha. Oče naš. Če-
ščena Marija. Čast bodi.

O Bog vse tolažbe, Sveti Duh,
ne glej na mojo nevrednost, tem¬
več pridi in pomagaj mi. Prosim
te v imenu Jezusa, našega ljubega
Odrešenika, ki z Očetom in s te¬
boj živi in kraljuje, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

Dan svete birme.

Ako nisi že prejšnji dan očistil svoje
duše z odkritosrčno spovedjo, opravi jo
danes; zakaj nebeških darov ne more
prejeti, kdor ima dušo omadeževano s
smrtnim grehom.

m  208 ®

Zjutraj se lepo zahvali Bogu, ki ti je
dal dočakati tako srečnega dne. Darovi
vsega sveta niso niti senca v primeri
z dobroto, ki jo Bog podeli duši.

Obred svete birme je ob kratkem
naslednji:

1. Na dan svete birme gredo škof v
slovesni procesiji v cerkev opravijo da¬
ritev svete maše, med katero se pobožno
poje in med katero obhajajo škof ver¬
nike, in nazadnje podele sv. blagoslov s
presv. Rešnjim Telesom. Birmanci naj
molijo Kratke mašne molitve  —
str. 79 vmes še pa prav goreče opravijo
molitve, ki so jih opravljali za devet-
dnevnico.

2. Po sveti maši sledi pesem k pri¬
digi, pridiga, izpraševanje odraslih, in v
črnem oblačilu molitve za rajne župljane,
navadno pri stranskem oltarju. Medtem
se birmanci lepo uredč.

3. Škof odložijo črno obleko, si umi¬
jejo roke in vzamejo belo obleko. Birmanci
in botri pokleknejo ter vsi glasno molijo
naslednjo molitev (po lavant. obredniku).

Molitev pred sv. birmo.

Vsemogočni, večni Bog ! Ti si
nas, svoje otroke, pri sv. krstu po
vodi in Sv. Duliu na novo ustvaril,
si nam izbrisal vse naše grehe, da

m  209  ®

smo tvoji vredni otroci, bratje in
sestre Jezusa Kristusa, templji
Sv. Duha, posvečeni udje tvoje
sv. Cerkve in dediči nebeškega kra-
ljevstva. Bodi tebi čast in hvala!
Prosimo te, pošlji nam še Svetega
Duha, očeta ubogih in tolažnika
naših duš: Duha modrosti in za-
stopnosti, Duha dobrega sveta in
prave moči, Duha vednosti in svete
pobožnosti, Duha strahu božjega.
Naj nas napolni s sedmerimi da¬
rovi svoje milosti. Daj nam zna¬
menje svetega križa in potrdi nas
s sv. mazilom svojega zveličanja.

V imenu Oče f ta in -j- Sina in Sv. -j-
Duha. Amen.

4. Birmanci klečijo, imajo roke na
prsih sklenjene in škof molijo nad njimi
pri velikem oltarju molitve, na katere jim
duhovniki odgovarjajo. Moli jih z njimi
tako:

Sveti Duh naj pride nad nas,
in moč Najvišjega naj nas varuje
grehov. O. Amen.

V.  Naša pomoč je v imenu Go¬
lt

210  ®

spodovem. - 0.  Ki je ustvaril nebo
in zemljo.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

O.  In moje klicanje naj pride
k tebi.

V.  Gospod z vami. O.  In s tvo- .
jim duhom.

Ko škof stegnejo obe roki čez bir¬
mance, moli z njimi:

Molimo. Vsemogočni večni Bog!
ki si prerodil nas svoje služabnike
z vodo in Svetim Duhom in nam
podelil odpuščenje vseh grehov,
izlij tudi iz nebes semdol v nas
svojega Svetega Duh.' tolažnika in
njegovih sedem darov. - O.  Amen.

Duha modrosti in umnosti.

O. Amen.

Duha dobrega sveta in moči.

0. Amen.

Duha učenosti in pobožnosti.

0. Amen.

Napolni nas z Duhom svojega
strahu in milostno nas zaznamuj
z znamenjem svetega križa -j- Kri¬
stusovega za večno življenje. Bo

m  211 ®

istem Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu,svojem Sinu,kateri,. 0 .  Amen.

5. Škof gredo k vsakemu birmancu, in
ko vzame pred škofom gredoči duhovnik
birmancu listek iz rok, pove škofu ime;
in škof položijo birmancu levico na glavo
in z desnico ga s sveto krizmo trikrat po¬
križajo na čeiu rekoč:

J., zaznamenjam te z znamenjem
križa in potrdim te s krizmo zve¬
ličanja v imenu J- Očeta in -j- Sina
in Sveteta J- Duha.

Potem rahlo udarijo birmanca na lice,
rekoč:

Pax tecum Mir s teboj!

Dva druga duhovnika obrišeta bir¬
mancem čela.

6. P o m n i! Ko čakaš srečnega trenutka,
se ne oziraj okrog, temveč stoj mirno
in s sklenjenimi rokami. Po prejetem
zakramentu ostani v cerkvi, ali če moraš
zavoljo množice iti vun, vrni se o pravem
času in čakaj zadnjega blagoslova. —
Spominjaj se rad prejete milosti in živi
tako, kakor se spodobi vojaku Kristu¬
sovemu. »Ne sramuj se Kristusovega križa;
zato si namreč prejel to znamenje na čelo«.
(Sveti Avguštin.)

Med delitvijo svete birme se moli v
cerkvi glasno sveti rožni venec in vse
mora biti mirno.

14 *

® 212  ®

7. Ko si po maziljenju škof roke umi¬
vajo in molijo, moli tudi ti:

Ps. 67. (Confirma hoc, Deus. )
Potrdi to, Bog, kar si storil med
nami, iz svojega svetega templja.
Iti je v Jeruzalemu. Čast bodi
Očetu . . . Potrdi to, Bog . . •
(se ponovi.)

8. Škof odložijo škofovsko infulo in
molijo z duhovniki nad zbranimi kleče¬
čimi birmanci: »Ostende nobis . . .«

V.  Izkaži nam, Gospod, svoje
usmiljenje.

0.  In daj nam svoje zveličanje.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

0.  In moje klicanje naj pride
k tebi.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

Molimo.  O Bog, ki si svojim
apostolom Svetega Duha dal in
zapovedal, da naj ga oni in njih
namestniki zopet drugim dele, ozri
se milostno na našo ponižno službo
in podeli, da v naša srca, ki so
nam čela s sveto krizmo porna-
ziljena in z znamenjem svetega

m  213 s#

križa zaznamenovana, pride isti
Sveti Duh, nas spremeni v tempelj
svojega veličastva in milostno pre¬
biva v nas. Ki z Očetom in Sve¬
tim Duhom živiš in kraljuješ Beg
od vekomaj do vekomaj. O. Amen.

Glej, tako bo blagoslovljen vsak
človek, ki se boji Gospoda.

9. Ko škof blagoslovijo birmance, reci
z njimi:

Blagoslovi f nas, Gospod s Siona,
da bomo gledali srečo Jeruzalema
vse dni svojega življenja in do¬
segli večno zveličanje.

10. Škof z birmanci glasno v  molijo:
Verujem . . . Oče naš . . . Ceščena
Marija.

11. Duhovniki molijo očitno spoved,
in škof podele še enkrat sveti blagoslov
z odpustki.

Molitev po sv. birmi.

Preljubi Bog, dobrotljivi Oče!
Podelil si nam svojim otrokom,
Sv. Duha; po zakramentu sv. birme
si nas potrdil in močne storil, sveto
vero trdno spoznati, se hudega va-

«  214 m

rovati in dobro storiti; pravično
živeti in srečno umreti. Prelepo se
tebi iz srca zahvalimo za prejetih
sedem darov tvoje milosti. Ponižno
te prosimo, ohrani nas v svoji lju¬
bezni, da nas hudobni svet ne za¬
pelje; bodi naš Oče, mi p^ pridni
tvoji otroci. Naše telo naj bo tem¬
pelj Sv. Duha, naše srce naj bode
tron Jezusa Kristusa, naša duša
nevesta Jezusa; naj bodemo tvoji,
ti pa naš! Bog Šv. Duh, ti nas
vladaj vse žive dni, ti nas pod¬
piraj po potu sv. čednosti in nas pri¬
pelji v večno zveličanje. - Sveti
angel varih, ti nas varuj, naš sveti
patron, ti za nas prosi, da pre-
videni z božjimi darovi v dobrem
rastemo, ne samo na starosti, am¬
pak tudi na modrosti in ljubezni¬
vosti pri Bogu in pri ljudeh. O
Sveti Duh, daj nam pravično, sveto
živeti, srečno umreti in enkrat v
nebesih vekomaj hvaliti Boga Očeta
in Sina in tebe, Sveti Duh. Amen.

12. Skrbno pazi, da ne boš birmski

m  215

dan razposajen, ali celd pijan. Zapomni
si dan svete birme ter moli na obletnico
svete birme to zahvalo. Lepo je, ako se
dajo birmanci vpisati v bratovščino Sv.
Duha, ki nalaga prav lahke dolžnosti.

Zakrament svete pokore.

se pogosto in vselej tako,
ir bi bilo zadnjikrat v tvo-
življenju.

i vredno prejmemo zakra-
t svete pokore, je potrebno
. izpraševanje, vesti, 2. kes
ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved,
5. zadostovanje.

Prve tri reči se morajo opraviti pred
spovedjo. Lahko jih opraviš že doma,

* 216  ®

ako te nihče ne moti. Če pa ne najdeš
miru, kakršen je potreben za to sveto
in resno opravilo, pojdi v cerkev in se
tam pripravljaj.

Da prav opraviš, kar je potrebno,
pokliči na pomoč Svetega Duha. Po¬
klekni, pokrižaj se in moli prav goreče.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Ljubi Oče nebeški, ki ne želiš
smrti grešnikove, ampak hočeš, da
se spokori in živi: prosim te, usmili
se me, svojega nepokornega otroka!
Vzdignil se bom in pojdem nazaj
k tebi, svojemu Očetu, in porečem:
»Oče, grešil sem pred teboj; nisem
več vreden tvoj sin imenovan biti;
pa vzemi me vsaj za zadnjega slu¬
žabnika svojega! »Vest me peče,
ker vem, da sem te žalil in se
ustavljal tebi, najpopolnejša in
najljubeznivejša dobrota. Srce me
boli, ko premišljujem, kaj je moral
Jezus zaradi mojih grehov trpeti.
Strah me spreletava, ko vidim, da
sem izgubil pravico do nebes in
zaslužil večne kazni peklenske.
Prisrčno te zahvalim, da si me ča-

¥A  217  *

kal še tako dolgo! Odkritosrčno
se hočem spovedati. Ponižno in
trdno se zanesem, da mi boš vse
odpustil.

Pridi, Sveti Duh, razsvetli mi
um, da prav spoznam svoje grehe;
nagni mi voljo, da se jih resnično
kesam, odkritosrčno spovem, zanje
zadostujem in se resno poboljšam.

O Marija, usmiljena Mati, izprosi
mi milost, da vredno prejmem za¬
krament svete pokore.

Moj angel varih, moj sveti patron
in vsi svetniki, posebno vi, blaženi
spokorniki, ki ste zdaj po usmi¬
ljenju božjem pravični in srečni,
prosite zame grešnika.

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi.

i. Izpraševanje vesti.

Pri izpraševanju vesti je treba velike
skrbnosti, kakor pri vsakem imenitnem
opravilu ; ne smemo biti površni in lahko¬
miselni, pa tudi ne prebojazljivi.

Resno se izprašuj: Kdaj sem
bil zadnjič pri spovedi? - Ali sem

* 218 *

zamolčal kak smrtni greh? - Ali
sem se takrat resnično kesal svojih
grehov, in ali sem sklenil, da jih
več ne storim? Ali sem v smrtnem
grehu prejel sveto obhajilo? Ali se
je to zgodilo tudi o velikonočnem
času? Ali sem natančno opravil
naloženo pokoro? Ali sem po
svoji moči popravil škodo, ki sem
jo bil storil bližnjemu?

Potem se izprašuj (brez tiskanih
vprašanj), kaj si grešil od tistega
časa, ko si začel greh spoznavati,
ali od zadnje dobro opravljene
spovedi.

Premisli božje in cerkvene za¬
povedi in poglavitne grehe, in vpra¬
šaj se prav resno, kaj si grešil v
mislih, v željah, v besedah, v de¬
janju, ali z opuščanjem dobrega ...

Dalje še premisli, ali si se ude¬
ležil kakega tujega greha, in ali
si izpolnjeval dolžnosti svojega
stanu . . .

Če si smrtno grešil, izprašuj se
tudi o številu smrtnih grehov in o

m  219 *

takih okoliščinah, ki izpreminjajo
vrsto greha, ali ki iz sicer malega
greha narede smrtni greh. Premiš¬
ljuj, ali si storil smrtni greh vsak
dan, vsak teden, vsak mesec; in
kolikrat na dan, na teden, na
mesec . . .

Potem se še vprašaj, kateri greh
storiš največkrat, da spoznaš svojo
poglavitno napako. Da jo odpraviš,
ti hodi posebna skrb.

Potem še le vzemi, ako se ti zdi
potrebno, v roke tiskana vprašanja, da
se tem lažje spomniš kakega greha, ki si
ga res storil, pa morda pozabil.

I. O božjih zapovedih.

I. zapoved.  1. Ali sem radovoljno
dvomil o kaki verski resnici ? 2. Ali sem
rad poslušal govorjenje zoper vero? bral
veri sozražne spise? 3. Ali sem bil ne¬
maren za poduk v sveti veti? 4. Ali sem
mrmral zoper Boga? 5. Ali sem storil kaj
praznoverskega? 6. Ali sem raztreseno
molil? 7. Ali sem opustil vsakdanje mo¬
litve? 8. Ali sem opustil kako pobožnost,
ker me je bilo sram?

II. zapoved.  1. Ali sem se šalil
iz svetih reči? 2. Ali sem lahkomiselno

220  *

izgovarjal sveta imena? 3. Ali sem v jezi
izgovarjal sveta imena? Ali sem klel?
4. Ali sem kdaj brez potrebe ali po krivem
prisegel ?

III. zapoved.  1. Ali sem ob nedeljah
in praznikih brez potrebe opravljal hlap¬
čevska dela? 2. Ali sem ob nedeljah in
praznikih po lastni krivdi opustil sveto
mašo? 3. Ali sem prišel ob nedeljah in
praznikih po lastni krivdi znatno prepozno
k sveti maši? 4. Ali sem bil v cerkvi
raztresen ali pa sem se ondi nespodobno
vedel ?

IV. zapoved.  1. Ali sem bil do sta-
rišev ali predstojnikov trmast ali surov ?

2. Ali sem jim želel kaj hudega? 3. Ali
sem jih žalil? jezil? nisem molil zanje?
4. Ali jih kdaj nisem ubogal? 5. Ali sem
zasramoval stare ljudi?

V. zapoved.  1. Ali sem koga tepel
ali poškodoval? 2. Ali sem koga psoval?
mu želel kaj hudega? 3. Ali sem imel
v srcu srd in sovraštvo do koga? 4. Ali
sem koga zapeljal v kak greh? 5. Ali
sem trpinčil živali ?

VI. in IX. zapoved.  1. Ali sem rado-
voljno mislil kaj nesramežljivega? 2. Ali
sem radovoljno imel poželjenje, videti,
slišati, ali storiti kaj nesramežljivega?

3. Ali sem govoril kaj nesramežljivega
ali pel kake nesramežljive pesmi. 4. Ali
sem radovoljno poslušal kaj nesramež-

* 221  »

ljivega? kaj takega bral ali drugemu
dajal brati? 5. Ali sem prostovoljno gledal
kaj nesramežljivega? 6. Ali sem storil kaj
nesramežljivega? sam, ali z drugimi?
7. Ali sem dopustil kaj nesramežljivega
od drugih?

VII. in X. zapoved.  1. Ali sem vzel
starišem kaj jedil ali denarja? 2. Ali sem
drugim kaj vzel ? kaj in koliko ? 3. Ali
sem goljufal? 4. Ali sem obdržal najdene
ali posojene reči? 5. Ali sem poškodoval
tuje blago? 6. Ali sem sprejel kaj ukrade¬
nega? 7. Ali sem imel.namen krasti, če
tudi potem nisem ničesar ukradel?

VIII. zapoved.  1. Ali sem se lagal?
ali sem s tem drugim škodoval ? 2. Ali
sem pri drugih brez vzroka sumil kaj
hudega? 3. Ali sem koga po krivem dolžil
kake napake? 4. Ali sem brez potrebe
dalje pripovedoval napake drugih?

2. O cerkvenih zapovedih.

1. Ali sem zapovedane postne dni
jedel meso? 2. Ali sem opustil zapove¬
dano spoved in sveto obhajilo, zlasti o
velikonočnem času ?

3. O poglavitnih grehih.

1. Ali sem bil napuhnjen ali gizdav?
Ali sem koga zaničeval ? 2. Ali sem bil
skop? Ali sem bil trd do revežev? 3. Ali
sem bil nevoščljiv ali škodoželjen? 4. Ali

#S 222 *

sem bil nezmeren v jedi in pijači? 5. Ali
sem bil jezen? Ali sem bil prepirljiv?
6. Ali sem bil len pri delu? pri učenju?
za službo božjo?

4. O tujih grehih.

1. Ali sem se udeležil kakega tujega
greha? 2. Ali sem molčal o grehu drugih,
ko bi ga bil moral naznaniti starišem ali
katehetu?

Potem se vprašaj, kateri greh storiš
največkrat, da spoznaš svojo poglavitno
napako.

Ako si se resno trudil, da bi
svoje grehe prav spoznal, se potem
ne vznemirjaj, jeli si se vseh gre¬
hov spomnil; zakaj Bog odpušča
tudi pozabljenje grehe, če je srce
pripravljeno za spravo z Bogom.
Zato si najbolj prizadevaj, da v
sveti resnobi obudiš globoko žalost
nad svojimi grehi.

Tretji način notranje — zunanje mo¬
litve — po zapovedih. (Prim. str. 16
in 17.)

Način molitve,-ki ga podaja sv. Ignacij
prelepo služi za dobro izprašan j e
vesti, za spoznanje samega sebe

223

in resnobno poboljšanje življenja.
Zlasti ti ga priporočim, če želiš dobro
dolgo spoved opraviti.

Vaja: 1. Pojdi — če mogoče - v
cerkev ali na bolj tih kraj, postavi se
živo v p r ič u j o čn o s t trikrat svetega
Boga in pomisli, kaj hočeš zdaj delati?

2. Zdi h n i goreče k Bogu za spoznanje
samega sebe.

3. Začni po zapovedih: Najprvo dve

zapovedi ljubezni: Ljubi Gospoda

svojega Boga  itd. — 4. Potem vzemi
deset božjih  zapovedi: 1. Veruj v
enega samega Boga  . . . Zamisli se
v duha svetih zapovedi, tako, kakor jih
razlaga katekizem; pomudi se z vsako
zapovedjo za dobo kakih treh očenašev,
in vprašaj se prav resno, če ti kaj očita;
potem kratko obudi kes in moli v za¬
doščenje očenaš:  istotako tudi cerkvene
zapovedi, sedem poglavitnih, — devet
tujih grehov i. t. d. Če ti pri kateri zapo¬
vedi vest prav nič ne očita, zahvali po¬
nižno Boga, in preidi k nadalnji zapovedi.

Ker je kes najpotrebnejša reč pri za¬
kramentu svete pokore, skušaj obžalovati
svoje grehe tako, kakor kralj David,
ko ga prerok Natan opomni njegovih pre¬
greh; moli njegov 50. psalm, glej str. 133;
— poboljšaj se odločno, kakor zgub¬
ljeni sin;  — delaj pokoro, kakor ske¬
sani apostol Peter,

SK 224 ®

Kadar si vest izprašal obžaluj svoje
grehe in moli prav iz srca kes.

2. Kes ali obžalovanje.

Moj Bog, kako zadolžen stojim
pred teboj! Neštevilnokrat sem žalil
tebe, neskončno dobrote', in oma¬
deževal svojo dušo. Pomagaj mi s
svojo milostjo, da se rešim greha,
ki je največje hudo.

O Sveti Duh, razsvetli moj um
in gani moje srce, da bom svojo,
hudobijo prav spoznal in iz vsega
srca obžaloval. Marija, pribežališče
grešnikov, podpiraj me ubogega
grešnika, In ti, moj angel varih, ki
si bil priča mojih grehov, pokaži
mi vso njihovo'gnusobo, da se jih
bom iz srca kesal in spet našel
usmiljenje božje. Amen.

* 225  ®

Naslednjih premišljevanj in .molitev
nisi dolžan vseli opraviti pred vsako
spovedjo; Bog nam pri spovedi grehe
odpusti, ako se le vsaj iz enega nad¬
naravnega nagiba svojih grehov resnično
kesamo.

I. Premišljevanje o ostud¬
nosti greha.

Grešnik, pojdi vmislih na poko¬
pališče, ozri se v grob človekov.
Kakšna gnusoba! Prej lepo telo je
zdaj gnilo, lice razjedajo umazani
črvi, neznosen smrad se širi - glej,
to je storil greh; ako ne bi bilo
greha, ne bi bilo smrti. Že truplo v
grobu je zavoljo greha ostudno,
kolika grša je šele gnusoba v tvoji
duši, kjer je toliko grehov. Ti bi
ne mogel gledati v odprti grob
trohnobe, a glej, v tvojem srcu je
še večja gnusoba: greh, ki žali
dobrega Stvarnika.

Žalovanj  e.

Moj Bog, kaj sem storil! Moje
srce je omadeževano z ostudnimi

15

® 226  ®

grehi. Gnusi se mi gniloba trupla,
in še misliti ne morem od groze
na grde črve, ki razjedajo mrliča;
jaz sam pa sem po duši ostudnejši,
ker sem se vdal grehu. Moj Bog, 1
žal mi je, da sem grešil. Prizanesi
mi in očisti mi dušo, ki si jo ustvaril
po svoji podobi. Amen.

II. Premišljevanje o peklu.

Grešnik, pomisli, kako je v peklu.
Tu je grozna tema, ogenj, ki žge ;
pa ne sveti; tukaj trpe hudobni
duhovi in množice zavrženih greš¬
nikov. Sliši se neutolažljiv jok,
škripanje z zobmi, divja kletev.
Strašno je trpljenje pogubljenih:
muči jih žeja, grize jih vest, raz¬
jeda jih obup. Nikdar ne bodo
rešeni, nikdar ne bodo čutili po-
lajšave: njih ogenj ne ugasne in njih
črv ne umrje. O večnost, strašna
večnost v peklu 1 - In tam je tudi
zate prostor pripravljen, ako v smrt¬
nem grehu umrješ.

Žalovanje.

O neskončno pravični Bog! Nikar
me ne vrzi v strašni kraj trpljenja.
Prizanesi mi! Iz srca se kesam, da
sem te žalil. V prihodnje hočem
vse storiti, da se obvarujem smrt¬
nega greha in da se tako rešim
večnega pogubljenja. Amen.

III. Premišljevanje o nebesih.

Grešnik, povzdigni svoje oči in
zamisli se v nebesa. Preštej, če
moreš, množice izvoljenih. V družbi
Jezusa, Marije in božjih angelov
gledajo.večno Lepoto božjo. Bog
je obrisal solze z njih oči in smrti
ni več, tudi ne žalovanja, ne vptija,
ne bolečine. Oko ni videlo, uho
ni slišalo in v nobenega človeka
srce ni prišlo, kar je Bog pripravil
tem, ki ga ljubijo. In sredi teh
izvoljenih je bil pripravljen od za¬
četka sveta prostor tudi zate. Bil
je pripravljen, zdaj ni več, zapravil
si ga z grebom.

15 *

® 228  ®

Zalo vanj  e.

O jaz nesrečni grešnik! Nebesa
sem zavrgel zavoljo kratkega ve¬
selja v grehu. Kolika izguba! Go¬
spod, usmili se me! Ti nočeš smrti
grešnika, ampak, da se spokori in
živi. In srca so mi žal vsi moji
grehi. Daj mi spet nazaj izgubljeno
pravico do nebeškega veselja.
Amen.

IV. Premišljevanje o ljubezni

božji.

Premišljuj, o grešnik, dobrote
božje. Da si bil rojen med kristjani,
da si precej po rojstvu postal ud
katoliške Cerkve in otrok božji, je
neprecenljiva milost. Da bi mogel
ti priti v nebesa, je sam božji Sin
prišel iz nebes na zemljo; zate je
živel, zate trpel in slednjič umrl v
groznih bolečinah na križu. Ali
moreš misliti na Jezusa, da bi te
ne zabolelo, kaj si storil? In ni
morda dneva, da ne bi iznova žalil

¥A  229  ®

s v °jeg a  Odrešenika. O poglej ga
v bolečinah, ki jih je sprejel zate:
z ostrimi žeblji so prebodene nje¬
gove roke, trudne noge so pribite
na les, po svetem obličju teče kri
izpod trnjeve krone, vse telo je
pokrito z ranami. Kakor zveri proti
Nedolžnemu divjajo trdosrčni so¬
vražniki. Poslušaj, kako se pri¬
tožuje nad teboj tvoj umirajoči
Zveličar: Ako bi me preklinjali

samo moji sovražniki, bi še pre¬
našal; da si se pa zoper mene
vzdignil s svojimi grehi tudi ti,
moj otrok, moj prijatelj, to me peče.

Žalovanje.

O usmiljeni Bog, mene nevredno
stvar si ljubil, jaz pa sem te žalil.
Ne upam se povzdigniti k tebi svo¬
jih oči. Zaslužil sem, da mezavržeš.
Ali kam naj grem od tebe, moj
Odrešenik! Jezus, Sin Davidov,
usmili se me! Sprejmi me spet
nazaj v svojo ljubezen, glej, zdaj
resnično sklenem, da te bom ljubil

* 230  m

do smrti. Rajši hočem umreti, kakor
da bi še kdaj tebe žalil s smrtnim
grehom. Stori z menoj, kar hočeš,
samo odpusti mi. Amen.

3. Trdni sklep

S pravim kesanjem je že združen
trdni sklep; obudi pa pred vsako spo¬
vedjo še posebe trdni sklep, da bo tvoje
spreobrnjenje stanovitno. Najbolje je, če
za vsak večji greh posebe skleneš, da
se ga hočeš varovati, in če že naprej
določiš, kako  se ga boš ogibal; ogibati
se boš moral vsega, kar te pripravi v
veliko nevarnost, da bi grešil. Zlasti pa
skleni že pred spovedjo, da boš na¬
tančno vse izpolnjeval, kar ti spovednik
naroči. Ko tako obudiš posamezne sklepe
v srcu, moli še z besedami:

O moj Bog! Trdno sklenem, s
tvojo milostjo svoje življenje po¬
boljšati, bližnje priložnosti v greh
se varovati in nič več ne grešiti.
Odslej ti hočem zvesteje služiti. Daj
mi milost, da izpolnim ta svoj sklep.
Amen.

4. Spoved.

Ko si izprašal vest, obudil, kes in
trdni sklep, stopi k spovednici. Ce moraš

231 m

dolgo čakati, moli žalostni rožni venec,
ali "premišljuj Jezusovo trpljenje. Po¬
novi  tudi v mislih, kako se boš spo¬
vedal, in moli na tihem one molitve, ki'
jih moraš pri spovedi znati na pamet.

Ne sramuj  se,  odkritosrčno se spo¬
vedati. Pomisli, da se nisi sramoval gre¬
šiti vpričo Boga, ki vse vidi; pomisli,
da je bolje, spovedniku skrivaj povedati
svoje grehe, kakor v grehu nemirno ži¬
veti, nesrečno umreti in zato sodni dan
priti pred vsem svetom v sramoto. Veš
tudi, da je spovednik dolžan prej pre¬
trpeti mučeniško smrt, kakor najmanjšo
stvar razodeti iz spovedi. — Ako bi se
iz lastne krivde ne spovedal kakega
smrtnega greha, bi bila tvoja spoved
neveljavna, in bi iznova smrtno grešil.

Ko pride vrsta nate, poklekni k spo¬
vednici. Ko spovednik odpre vratiča, se
pokrižaj in reci:

f Prosim svetega blagoslova, da
se svojih grehov prav in čisto
spovem.

Jaz ubogi grešnik se spovem
Bogu vsemogočnemu, preblaženi
Devici Mariji, vsem ljubim svet¬
nikom in vam, častitemu mašniku,
božjemu namestniku, da sem po

232  m

svoji zadnji spovedi, ki sem jo
opravil — (tu se pove, kdaj) veliko¬
krat in obilno grešil; posebno pa
se obtožim -,

Spovej se zdaj svojih grehov. Skleni
spoved s tem, da še enkrat obudiš kes
ali obžalovanje, rekoč:

O moj Bog! - Ti in vsi moji
grehi so mi resničnožal,-  ker
sem z njimi zaslužil, da me po
vsej pravici kaznuješ. Zal so mi,
ker sem tem tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta, največjo in pre-
ljubeznivo dobroto, z njimi raz¬
žalil.

Trdno skl en em, s tvojo mi¬
lostjo svoje življenje poboljšati,
bližje priložnosti v greh se varo¬
vati in nič več ne grešiti.

Prosim, duhovni oče, zveličavne
pokore in svete odveze.

Pazljivo poslušaj spovednikove nauke
in sprejmi pokoro, ki ti jo naloži. Če te
te spovednik kaj vpraša, odgovori od¬
kritosrčno : če kake stvari nisi natančno
razumel, ali če potrebuješ kakega pouka,
pa vprašaj.

® 233  *

Skesano prejmi sveto odvezo, ki ti
jo spovednik podeli z besedami: »Od¬
vežem te od tvojih grehov v imenu Očeta
in Sina in Svetega Duha Amen.« (Med
spovednikovo molitvijo pred sveto od¬
vezo tudi lahko moliš zopet kesanje;
stori to zlasti takrat, kadar so te spo¬
vednikove besede ganile h globokejšemu
kesanju.) Ko naredi spovednik sveti križ,
se pobožno pokrižaj. 1

Če reče spovednik: »Hvaljen bodi

Jezus Kristus«, odgovori: »Vekomaj

Amen.«

Potem pojdi spoštljivo od spovednice,
zalivali Boga za prejeto milost in ga
prosi pomoči, da bi mogel stanovitno
izvršiti svoje sklepe. Ako bi bil kdaj tako
nesrečen, da bi te spovednik ne spoznal
vrednega svete obveze, ponižno sprejmi
njegovo sodbo in si tembolj prizadevaj,

1  Kadar vidiš, da mnogo ljudi čaka na
spoved, se pred spovednikom pokrižaj
ter reci: »Prosim svetega blagoslova, da
se svojih grehov prav in čisto spovem.«
Povej nato takoj, kdaj si bil zadnjič pri
spovedi, in potem se spovej. Spoved
skleni z besedami: »Prosim, duhovni oče,
zveličavne pokore in svete odveze.« Ko
pa spovednik začne moliti sveto odvezo,
obudi kesanje: O moj Bog! Ti in vsi
moji grehi itd.

i34

da se resnično poboljšaš ter tako pri¬
praviš za sveto odvezo. Strašno je, pasti
v roke živega Boga.

Molitev po spovedi.

Zahvalim se ti, nebeški Oče, za
tvojo milost. - Veliko je bilo moje
zadolženje, ali še večje je tvoje
usmiljenje. - Bil sem izgubljen sin,
zdaj pa si me spet sprejel za svo¬
jega otroka, ker nočeš smrti greš¬
nikove, ampak da se spokori in
živi.

Moj Odrešenik, Jezus Kristus, -
svojo kri si prelil na križu za greš¬
nike in postavil zakrament svete
pokore, da bi jih rešil večne smrti! -
Iz dna svojega srca ti želim biti
hvaležen; zato ponovim danes svoj
sklep: nikoli več te nočem ža¬

liti. Bolje je zame, da bi se zgrudil
mrtev na zemljo, - kakor da bi še
kdaj živel v smrtnem grehu. Jezus,
v tvoje usmiljenje upam: pridi

na pomoč moji slabosti, da ne
padem nikdar več.

m  235  *

Sveta Marija, - tebi prav posebno
priporočim svoje sklepe. - Tebi ne
bo odrekel nobene prošnje tvoj Sin,
Jezus Kristus; - o izprosi minu¬
lost stanovitnosti do zadnje ure
mojega življenja. Amen.

5. Zadostovanje.

Kdor naložene pokore po lastni krivdi
ne opravi, ta greši in izgubi mnogo mi¬
losti. Zato opravi pokoro : 1. natančno

tako, kakor je bila naložena; 2. brez
odlašanja.

Če je pokora taka, da jo lahko takoj
opraviš, jo opravi precej v cerkvi.

Ako imaš čas, ne hodi hitro iz cerkve,
Bog te zdaj ljubi kakor svojega otroka.
Rad te bo uslišal, česar ga boš prosil za
svoje zveličanje. Moli sv. križev pot, ali
ro?ni venec, ali katere litanije; počasti
Jezusa v zakramentu presv. Rešnjega
Telesa.

Zakrament presv. Rešnjega
Telesa.

ezus Kristus, naš Gospod, je po¬
stavil zakrament presv. Rešnjega
Telesa s trojnim namenom:

1. da bi bil tudi kot človek
vedno pričujoč med nami;

2. da bi se pri sveti maši nepre¬
nehoma daroval za nas svojemu nebeš¬
kemu Očetu; 3. da bi bil v svetem ob¬
hajilu naša dušna hrana.

Nauk in molitve o Jezusovi daritvi (2),
podaja knjižica v drugem delu  — v
svetih mašah ; nauk in molitve o presve¬
tem Rešnjem Telesu kot zakramentu (1)
boš našel med cerkvenim letom; na tem

£ 237 S®

mestu je nauk o Jezusu — naši dušni
hrani v svetem obhajilu (3).

Pouk.

Pristopaj pogosto k božji mizi. V pre¬
svetem zakramentu prejmeš milost sta¬
novitnosti. Jezus, ki bo enkrat tvoj sodnik,
te zdaj vabi kot prijatelj.

Pripravljaj se vselej skrbno za sveto
obhajilo, kakor da je tvoja popotnica v
v večnost. Cim pobožnejši je kdo, tem
več milosti mu Jezus podeli.

Na večer pred svetim obhajilom ne
hodi brez potrebe v druščino; ako ti je
mogoče, pojdi v cerkev. Beri kako po¬
božno knjigo, moli več kakor navadno,
in posebno zbrano opravi večerno mo¬
litev. Preden zaspiš, misli na svojega
Odrešenika, bi biva v nebesih, pa želi
priti tudi v tvoje srce.

Ko se zjutraj zbudiš, veselo pozdravi
Jezusa in mu v kratkih vzdihljajih po¬
navljaj, da ga nad vse ljubiš. Opravi se
praznično, moli pobožno jutranjo molitev
in pojdi v cerkev. Najrajši hodi sam, ali
pa le z dobrimi tovariši. Nepotrebnega
govorjenja se zdrži.

Sveto obhajilo smeš prejeti le tešč.

Se bolj kakor za telo je treba skrbeti
za  dušo: biti mora v posvečujoči milosti
božji. Sveti Pavel pravi: »Naj človek sa¬
mega sebe presodi, in tako naj jč od

48  238  ®

tega kruha in pije iz kelilia. Zakaj
kdor nevredno j e in pij e, si sodbo
je in pije, ker ne razloči Telesa
Gospodovega.

Vest je čista, da smeš pristopiti k mizi
Gospodovi, ako dobro opraviš sveto
spoved.  Ako si pri spovedi odkrito¬
srčno želel, povedati vse smrtne grehe,
in si jih tudi obžaloval ter sklenil vpri-
hodnje se jih varovati, ti je Jezus od¬
pustil vse smrtne grehe; tudi če si kaj
pozabil, ostani miren. Ako se spomniš,
da si pozabil kak velik greh, pojdi nazaj
k spovedi, če ti je lahko; ako pa ne
moreš lahko iti, skleni, da ga boš pri
prvi prihodnji spovedi povedal, obudi
kesanje in se mirno pripravi za sveto
obhajilo. Kdor bi pa spoved vedoma
slabo opravil, ali po spovedi na novo
grešil, ta ne sme iti k mizi Gospodovi
brez nove spovedi; storil bi božji rop,
ako bi se v grehu približal presvetemu
Zakramentu.

Med sveto mašo se že lahko pripravljaš
na sveto obhajilo; vendar pazi na glavne
dele svete daritve. Po povzdigovanju
začni opravljati iz te knjižice: »Molitve
pred svetim obhajilom.«

Malo pred svetim obhajilom pojdi k
obhajilni mizi s sklenjenimi rokami. Ne
oziraj se ne na desno, ■ ne na levo. Mo-

® 239  ®

litve in vzdihljaje irajdeš med sledečimi
molitvami.

Ko pride mašnik s presvetim Rešnjlm
Telesom do tebe in z Jezusom v roki
naredi nad teboj sveti križ, glavo vzdigni,
usta spodobno odpri in jezik položi na
spodnjo ustnico ; sveto hostijo zaužij, ne
da bi je zadrževal v -ustih; če se morda
prime ust, je ne smeš odločiti s prstom,
ampak le z jezikom.

Ko zaužiješ sveto hostijo, počakaj na
mestu toliko, da mašnik podeli sveto ob¬
hajilo še dvema obhajancema; potem
takoj vstani, počasti Jezusa (tako, da
poklekneš in se z glavo prikloniš) in
potem pojdi na svoje mesto s povešenimi
očmi in sklenjenimi rokami. Tam poklekni
in se kleče pogovaraj s svojim Gospodom :
to so najsvetejši in najsrečnejši trenutki
tvojega življenja.

s N a sič e nib o d o in h v a 1 i 1 i b o d o
Gospoda, kateri ga iščejo; njih
srca bodo živela vekomaj«.  Psalm
21 , 27 .

Slovesnost prvega svetega obhajila.

Opomin otrokom in odraslim.

Najkrasnejši, najpomenljivejši dan v
življenju je dan, ko se nebeški ženin,

m  240 ®

preljubi Zveličar, prvokrat sklene z našo
dušo v svetem obhajilu. Zato naj store
stariši in otroci vse, kar le morejo, da
bo isti dan v resnici v veselje božjemu
srcu, v radost Mariji in angelom in v
blagor otroškim dušam. Podroben nauk
prejmejo obhajenci v krščanskem nauku;
semkaj spada le sveti obred, pri tej prvi
nebeški gostiji. Naj se te slovesnosti
močno udeleži cela župnija.

1. Prvoobhajanci snažno prazniško
opravljeni na telesu,še lepše pripravljeni na
svoji duši, se zbero določeni dan v jutru
— ne prezgodaj in še manj prepozno —
tiho in spodobno navadno v šolski sobi.

2. Ob napovedani uri se podadč v
spremstvu svojega dušnega pastirja in
svojih učenikov z gorečimi svečami v
hišo Gospodovo. Med slovesnim zvonje¬
njem — s križem in banderi, z gorečimi
svečami v rokah gredo dečki, —
za njimi deklice paroma v cerkev ter
molijo glasno sveti rožni venec. Vse se
umakne obhajancem in vsak otrok na¬
vadno že vč, kje bo njegov prostor, da
ga isti dan prav nič ne moti v pobož¬
nosti.

3. Obhajanci naj pozdravijo presv.
Rešnje Telo, in pazljivo poslušajo du¬
hovnika, ko jih še enkrat opozori na ne¬
izrekljivo srečo dotičnega dne. Potem se

241 ®

sveče ugase in se Sele po prejetem sve¬
tem obhajilu zopet prižge.

4. Ko se daruje sveta maša, morajo
obhajanci kolikor moč pazljivi biti in po¬
božno peti ali moliti, kakor se jim na¬
roči. Navadno se do povzdigovanja poje
(n. pr. »Jezus male k sebi kliče«); po pov¬
zdigovanju pa otroci skupno naslednje
molitve molijo.

1. Vera, upanje, ljubezen. 1

moj Jezus! - Trdno veru¬
jem, da si tukaj v naj¬
svetejšem zakramentu
resnično pričojoč - kot
pravi Bog in človek. - Verujem,
da bom zdaj v podobi kruha -
zaužil tvoje presveto Rešnje Telo
v hrano za večno življenje, - ker
si Ti sam, večna resnica, rekel:
To j e m oj e Telo.

. 1  Te obhajilne molitve so postavljene
sicer za prvoobhajance, a so tako prire-
J? 1 } 6 ' f l a  se lahko tudi drugekrati molijo.
Kdor moli sam zase, naj jih opravlja ko¬
likor mogoče po »Navodilih k dobri mo¬
litvi«, glej str. 16—18.

16

m  242  *

Trdno zaupam, o Jezus, da me
boš po moči tega svetega obha-
jila - najtesneje združil s seboj, -
da mi boš pomnožil posvečujočo
milost, - zmanjšal hudo nagnjenje
- ter mi potrdil ljubezen do tebe. -
Trdno se tudi zanašam, da me
boš očistil malih, in varoval smrt¬
nih grehov - in mi boš izbrisal
časne kazni, - da mi bo to sveto
obhajilo - poroštvo častitljivega
vstajenja in večnega življenja.

O moj Jezus, - moj Gospod in
moj Bog! - Ljubim te iz vsega
svojega srca - iz vse svoje duše -
in iz vse svoje misli. - Ljubim te
nad vse, ker si zavoljo svojih ne¬
skončnih popolnosti, svoje do¬
brote in lepote, - vreden vse moje
ljubezni. Daj mi, v tvoji ljubezni
živeti in umreti!

2. Ponižanje in kesanje.

O moj Jezus! Jaz grešna stvar
nisem vreden, tebe sprejeti v
svoje srce, - pa neskončno večje

m  243  ®

kakor moja nevrednost je tvoje
usmiljenje.

Ker te, o moj Jezus, - tolikanj lju¬
bim, - mi je iz srca žal, - da sem
te tolikokrat razžalil s svojimi grehi.

O, da bi ne bil nikdar grešil!

Resnično sklenem s tvojo mi¬
lostjo, - da se ne bo zgodilo
nikdar več.

3. Češčenje in hrepenenje.

O moj Jezus! Iz globočine
svojega srca te molim in častim -
z vsemi angeli in svetniki - priču¬
jočega v tem presvetem zakra¬
mentu; želim, - da bi te vse
stvari hvalile in častile, - o ne¬
skončni, večni Bog! - Pridi torej
hitro, moj Jezus, - moj Gospod in
moj Zveličar, moj Bog in moje
. vse. Moja duša te želi, - moje
srce se te veseli.

O le pridi, - obišči me, v svoji
milosti potrdi me - in ohrani mojo
dušo za večno življenje. Amen.

16 *

® 244  m

Pouk, kako se vesti med svetim oh
hajilom je v prihodnji obhajilni pobož¬
nosti. Med svetim obhajilom orgije in
pevci pojo; po svetem obhajilu pa utih¬
nejo, da obhajanci sami zase lažje mo¬
lijo in premisi j ujej  o;  potem pa^ se
zopet prižgejo svoje sveče. Po mašni-
kovem nagovoru  pa molijo slovesno
naslednjo zahvalo  za sveto obhajilo.

1. Hvala in zahvala.

O presladki Jezus, kako srečen
sem, - da imam zdaj tebe, - ka¬
terega nebo in zemlja ne moreta
obseči, - pred katerim angeli tre¬
pečejo - in zakrivajo svoje obličje-
- O neizrečena ljubezen, - kaj ho¬
čem še več poželeti? - Saj sem
zaužil tebe, v katerem so skrite
vse dobrote nebes in zemlje. 0
moj Jezus! - Ponižno te molim -
svojega Odrešenika in Zveličarja-
v mojem srcu pričujočega. - Hva¬
lim in zahvaljujem - častim in po¬
višujem te! Svet - svet svet
si ti, o Gospod Bog vojnih čet!

® 245  ®

2. Izročenje in ponovljenje
s k 1 e p o v.

O preljubi gost moje duše, -
kako naj ti povrnem toliko lju¬
bezen in vse dobro, kar sem
prejel od tebe? Pa saj veš, da
sem revna stvar, - da nimam, kar
bi tebi dopadalo, - razen srca, pol¬
nega ljubezni. To ti podarim v
prebivališče, da boš ti v meni -
jaz pa v tebi večno prebival.

Trdno sklenem, in odkritosrčno
obljubim, da bom zanaprej bolj
goreč v molitvi, ponižnejši, -
čistejši na duši in na telesu, od-
kritosrčnejši v govorjenju, in bolj
marljiv pri delu. Le blagoslovi
te moje sklepe!

•L Prošnja za pomoč v dušnih
in telesnih potrebah.

O dobri pastir, ki si dal živ-
Ijenje za svoje ovce, zadeni mene,
po grehih izgubljeno, pa zopet
najdeno ovčico! Zadeni me na

m  246  ®

svoje rame, nesi me na dobro
pašo lepega krščanskega življenja!

- Ti, ki si sam rekel: - Ako boste
Očeta prosili v mojem imenu,
vam bom dal. Ti, ki si rekel:-
Vse, karkoli prosite v molitvi,

- verujte, da boste prejeli, in
se vam bo zgodilo - kaj bi mi
mogel danes odreči?

Glej, prevzeten sem in ne¬
pokoren, uči me ponižnosti in
pokorščine. Nespodobne skuš¬
njave me nadlegujujo, - prelepo te
prosim, varuj me, da ne oma¬
dežujem svojega telesa, kije tem¬
pelj Svetega Duha. Hitro za¬
bredem v jezo in nepotrpežljivost,

uči me zatajevati samega sebe,
vsak dan zadeti svoj križ - in ho¬
diti za teboj. Moja duša je tako
omahljiva, - moje srce tako ne¬
stanovitno, - daj mi gorečnost in
stanovitnost do konca, daj mi pa
tudi ljubo zdravje, da bom mogel
zvesto izpolnjevati dolžnosti svoje¬
ga stanu! - In ako je morda - da-

* 247 *

našnje sveto obhajilo zadnje v
mojem življenju, naj fni bo popot¬
nica v sveto nebo. - Blagoslovi
tudi moje stariše, brate in sestre
učenike, dobrotnike in prijatelje,
pa tudi neprijatelje in sovraž¬
nike, - žive in mrtve! - Spravi
nazaj na pravo pot, - če sem koga
pohujšal, - povrni ti - če sem koga
oškodoval! Blagoslovi sveto kato¬
liško Cerkev - in duhovsko in
svetno gosposko. - Daj pa tudi, -
o Gospod - vsem vernim dušam
v vicah večni mir in pokoj,
večna luč jim naj sveti; - naj po¬
čivajo v miru. Amen.

Potem se opravijo molitve po pape¬
ževem namenu za popoln odpustek, ki ga
dobe prvoobhajanci v lavantinski škofiji
po dovoljenju sv. očeta Leona XIII, z dne
28. svečana 1903.

Na zadnje se podeli blagoslov s presv.
Pešnjim Telesom in otroci naj pojo blago¬
slovilo pesem.

Obhajanci naj se potem celi dan prav
pobožno ved6. Kjer je mogoče se završi
popoldne v cerkvi na slovesen način po¬
božnost prvega sv. obhajila; kjer pa ni

® 248 ®

mogoče, se dotični obredi primerno že
v jutru izvrže. •

Obhajanci pridejo popoldne v sprem¬
stvu starišev zopet v cerkev. Po blago¬
slovu in litanijah preš v. imena Jezusovega
duhovnik zopet nagovori obhajance. Naj
poslušajo obhajanci z veseljem božjo be¬
sedo, dajo zahvalo Bogu, naj obljubijo
Bogu, radi hoditi k sv. obhajilu, pridno
vsak dan moliti, zlasti v hvaležen spomin
opravljati bratovsko molitev v čast presv.
Srcu Jezusovemu, ki se lahko prvokrat
skupno slovesno opravi; istotako v čast
presv. srcu Marijinemu, ako že ni ob-
hajanec morda v to bratovščino bil za¬
pisan pri prvi sveti spovedi.

Nazadnje se zapoje zahvalna pesem
in podeli blagoslov z Najsvetejšim.

Obhajilne pesmi.

Krasota, Jezus, angelska.

(Jesu, decus, angelicum.)

(V Ljudski pesmarici št. 23.)

rasota, Jezus, angelska,

V ušesih pesem miljena,

Ti v ustih si najslajši med,
In v srcih naših rajska jed.

2. So lačni še, ki te jedo,

In žejni še, ki te pijo,

Ti polniš z radostjo srce,
Presegaš vseh ljudi želje.

3. O sladki Jezus, moje vse,

Ti moje duše upanje;

Glej, solznih iščem te oči,
Srce po tebi hrepeni.

4. Ostani z nami, o Gospod,
Razsvetli ves človeški rod,
Preženi nam duha temo
In svet napolni z milostjo.

5. O Jezus, čiste rože cvet,
Ljubezni ti si ogenj vnet,
Nebeški zbor iz vse moči
Naj tebe vekomaj slavi.

Usmiljeni Jezus.

(V Ljudski pesmarici št. 11.)

• Usmiljeni Jezus, ozri se na me
Iskrene se vzdigajo k tebi želje
Naj ljubim srčno
Le tebe samo,

Ki svoje razkrivaš
Srce mi lepo.

^ 250 *

2. Če joka sirota, tolažbo deliš,

Za ovco^izgubljeno pa sam se

solziš.

Naj ljubim gorko
Le tebe samo,

Usmiljen me vzdigni
Na ramo svojo.

3. Ko v družbo nebeško boš srca jemal,
Boš zvesto ljubezen najvišje dejal.

Saj ljubim zvesto
Le tebe samo,

O sprejmi me k sebi
V veselo nebo!

O kam, Gospod.

(V Ljudski pesmarici št. 7.)

1. O kam, Gospod,

Gre tvoja pot?

Stopinje kam peljajo?

[: Se že mrači,

Se dan temni,

In zvezde že migljajo.:]

2. Zveličar moj,

Le tu obstoj,

* 251 ®

Te čem pod streho vzeti;

Je hišica
Sirotica,

Pa željna te sprejeti.

3. Gospod, želimo
In hrepenim,

Da spolniš srčne želje;

Posveti me,

Naj ljubim te,

Dovrši mi veselje!

4. Glej, srce ti
S cvetlicami

Prav lepo čem oplesti;

Ti bodeš tam
Prebival sam,

O Jezus, ženin zvesti.

Cvetlice ve.

(V Ljudski pesmarici št. 8.)

1 .

Cvetlice ve, ki noč in dan cvetete,
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam !
Dokler očes zvenele ne zaprete,

Se srečne prej ne ločite od tam,

O da bi bival jaz, kjer ve mrjete,
Na vaši stopnji tam pred Jezusom,
Da bi pred njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

2 .

O blagor vam, ve svetlobele sveče,
Ki plamenite Jezusu na čast;

O da bi jaz deležen bil te sreče,
Goreti zanj, vtoplj en vnebeško slast;
Da bi enako vam, srce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last!
O rajska sreča, tu na stopnji sveti
Bogu živeti in Bogu umreti!

3 .

In slava tebi, blažena posoda,

Ki v tebi skrit prebiva Jezus moj,
Krasna ti podeljena je osoda:

Ko božji hram se svetiš pred menoj.
O da bi hranil jaz tako Gospoda
lil v srcu čistem dal mu prostor svoj:
Jaz bi gorel, ljubezni se použival,
Ker rajski plamen v meni bi prebival.

4 .

A vendar kelih, sveče in cvetlice,
Srečnejši tisočkrat sem jaz kot vi,

m  253 ®

Če k meni pride zvest pastir ovčice;

Mi' užiti svoje da meso in kri,

Če prejmem v Jagnjetu nebes sladčice,
In v srcu mojem Jezus sam živi:
Takrat medlim, moči mrjem ognjene,
Ker moj Zveličar sam z menoj se sklene.

O srečna duša!

(V Ljudski pesmarici št. 9.)

1. O srečna duša blagor ti,

Ki Jezusa prejela si,

Glej, našla si zdaj ženina,

Ki v sebi vso sladkost ima.

2. Presrečno tudi je telo,

Ki prejme Jezusa lepo,

V nebeški časti sodni dan
Dejano bo na desno stran.

3. Srce, veselo poskakuj,

Ljubezen božjo oznanjuj,

Tvoj Bog in Kralj, nebes radost,
Postal je tvoj preljubi gost.

4. Vsa srca, oglasite se,

V zahvalni spev združite se:

Oj, hvala, Jezus, tebi zdaj,

Jn slava, čast na vekomaj.

m  254 *

O Jezus, božji Sin,

(V Ljudski pesmarici št. 10.)

1. O Jezus, božji Sin,

Uteha bolečin,

Moj sladki mir!

Te duh objema že,

Te'~ uživa že srce,

Si spolnil mi želje,

O moj Pastir!

2. Zdaj se ti posvetim,

Le tebi ves živim

In umrjem.

Čez dan za te bedim,

Po noči tebi spim,

Če zdrav sem al’ zbolim,
Le nate zrem.

3. Telo in Rešnja Kri
Naj vedno me krepi,

Za te živim.

O Jezus, rajski dar
In Večne Luči žar,

O naj nikdar, nikdar
Te ne^izgubim.

Druge molitve pred sv. obha¬
jilom.

(Odstavki, ki so z zvezdico * zazna¬
movani, so primerni za skupno molitev.)

Obujenje vere.

Jezus, moj Gospod in
moj Bog! Kar si govo¬
ril Izraelcem, govoriš tudi
nam: -

* »Jaz sem živi kruh, ki sem
prišel iz nebes., Ako kdo je od
jega kruha, bo živel vekomaj,
in kruh, ki ga bom jaz dal, je
moje meso za življenje sveta.

hesnično, resnično vam povem:
ako ne boste jedli mesa Sinu člo-

* 256  *

vekovega in pili njegove krvi, ne
boste imeli življenja v sebi.

Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ima večno življenje, in jaz ga
bom obudil poslednji dan.«

»Ko so pa (apostoli z Jezusom)
večerjali, je vzel Jezus kruh, in ga
je posvetil in razlomil ter dal svo¬
jim učencem, rekoč: Vzemite in

jejte, to je moje telo.

In je vzel kelih, je zahvalil (ne¬
beškega Očeta) in jim dal, rekoč:
Pijte iz njega vsi. Zakaj to je
moja kri nove zaveze,  ki bo
za njih veliko prelita v odpuščenje
grehov.« »Kolikorkrat boste to de¬
lali, delajte v moj spomin.«

* Te besede si govoril ti sam,
o Jezus, ti moj Bog, - ki ne mo¬
reš ne goljufati ne goljufan biti.
Zato verujem, da si v zakramentu
svetega Rešnjega Telesa resnično
in bistveno pričujoč. O Jezus,
poživi mojo vero. Amen.

257 Hi

O b uj e n j e upanj a.

* Gospod Jezus Kristus, nisi
prišel na zemljo iskat pravičnih,
ampak grešnike. Tudi zdaj nas
vabiš in kličeš: - »Pridite k meni
vsi, ki se trudite in ste obteženi,

in jaz vas bom poživil.«

* Tvoja ljubezen mi daje upanje,

da tudi mene ne boš zavrgel.

Nisem vreden, da bi te prejel v
svoje srce, ali zaupati moram na
tvoje besede. Pridi torej, naj
se zgodi, kar si rekel: »Kdor je

moje meso in pije. mojo kri, - ima
večno življenje, in jaz ga bom obu¬
dil poslednji dan.« Pridi, o Jezus,
m utrdi moje upanje.

O b u j e n j e 1 j u b e z n i.

Z večno ljubeznijo si me ljubil,
»joj Bog. Ko me še na svetu ni
hdo, si zame že pripravljal zveli-
canje. Postal si človek, da bi me
odrešil; postavil si Zakrament lju¬
bezni, da bivaš vedno med nami;

17

« 258 &•

in vabiš me k sveti večerji, v ka¬
teri boš ti sam moja jed in pijača.

* Ljubim te, moj Odrešenik, -
moj Bog in moje vse. Ljubim te
iz vsega srca nad vse, - in žal mi
je, da te nisem vedno tako ljubil.

Danes pa ti obljubim večno lju¬
bezen. Nobena stvar me ne bo
ločila od tebe. - Tebi hočem ži¬
veti, tebi hočem umreti; - tvoj naj
bom živ in mrtev. - O Jezus, vne¬
maj bolj in bolj mojo ljubezen do
tebe. Amen.

O bujen j e ponižnosti in
kesanj  a.

* Gospod Jezus Kristus, -- čim
bolj se bliža sveti trenutek, ko se
boš sklenil z menoj, tem bolj
čutim svojo nevrednost. Ti si
neskončni Bog, jaz pa sem prah
in pepel. - Ti si neskončno svet,
jaz pa z grehi omadeževan. - Ti
si me ljubil, jaz pa sem te žalil.

* Moj Bog, - sramujem se svoje
nevrednosti in iz vsega srca ob-

* 259 «•

žalujem, da sem prestopal tvoje
svete zapovedi. Žal mi je, da
sem svojo dušo omadeževal z grehi;
p žal mi je, da sem zaslužil pekel
in izgubil nebesa; najbolj pa mi
je žal, da sem žalil tebe, svo¬
jega Odrešenika, - ki me ljubiš in
vabiš k svoji mizi.

Češčenje in hrepenenje.

* Gospod Jezus Kristus, -- kakor
Bog in človek si pričujoč v podobi
kruha, da bi bil moji duši hrana
za večno življenje. Molim te,
moj Bog in moje vse.

* Pridite semkaj, vse stvari božje,

molite z menoj Jezusa!

Pridite iz nebes, angeli božji, -
molite z menoj Jezusa na oltarju! -
Pridi, sveta Devica Marija, ki svo¬
jega Sina ljubiš, - moli z menoj
Jezusa v Zakramentu ljubezni. - Moj
Pog in Odrešenik, iz globočine
svoje nevrednosti vzdihujem po
tebi; pridi v mo j e srce , Kakor

17 *

* 260  ®

žejni jelen hrepeni po studencu,
tako moja duša koprni po tebi.

Ponavljaj pred Jezusom vroče vzdih¬
ljaje, dokler ne pride čas svetega ob¬
hajila.

Sveto obhajilo.

Ko strežnik pozvoni za sveto obha¬
jilo in moli »Confiteor«, to je Očitno
spoved, obudi še enkrat kesanje iz glo¬
bine srca, rekoč:

* O moj Bog! Vsi moji grehi
so mi resnično žal, ker sem z
njimi zaslužil, da^ me po vsej pra-
vici kaznuješ. Zal so mi, ker sem
tebe, svojega najboljšega Očeta,
največjo in preljubeznivo dobroto,
z njimi razžalil. Trdno sklenem,
s tvojo milostjo svoje življenje po¬
boljšati, bližnje priložnosti v greh
se varovati in nič več ne grešiti-

Mašnik odkrije ciborij, se obrne proti
obhajancem in moli nad njimi. Moli z
njim, rekoč:

Usmili se nas, vsemogočni Bog,
odpusti nam naše grehe in nas
privedi v večno življenje. Amen-

m  261  ®

Oproščenje, odvezo in -j- odpu-
ščenje naših grehov nam daj vse¬
mogočni in usmiljeni Bog. Amen.

Mašnik pokaže sveto hostijo, rekoč:
Ecce Agnus Dei, — Glejte Jagnje
božje, ki odj emlje grehe s v eta. Nato
strežnik trikrat pozvoni, ti pa se trkaj na
prsi globoko priklonjen in moli z maš-
nikom:

* Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho, ampak
reci le z besedo, in ozdravljena
bo moja duša. (Trikrat.)

Čakaj kleče, da prideš na vrsto; ne
oziraj se nikamor, ampak v svetem strahu
obujaj hrepenenje po Zveličarju.

Ko ti mašnik na jezik položi sveto
hostijo, moli v srcu:

„ Telo Gospoda našega Jezusa f
Kristusa naj ohrani mojo dušo za
večno življenje. Amen.

. se  vrneš na svoje mesto, poklekni,
ni govori zaupljivo z Odrešenikom, ki je
' ojem g rcu  Moli ga ponižno in zahvali
k'i, da se je ponižal, priti k tebi. — Da-
1U 1 ? u s yoje srce in ponovi storjene sklepe.

. "’ sl  K a > naj s svojo milostjo vedno
ostane pri tebi. — Potoži mu vse dušne

« 262  ®

in telesne težave. Ko si se v sveti tihoti
nekaj časa z Jezusom pogovarjal, potem
moli naslednje molitve.

Molitve po svetem obhajilu.

1. Počeščenje in zahvala.

Bodi tisočkrat pozdravljen v mo¬
jem srcu, ljubi Jezus ! Odkod meni
ta neizrekljiva sreča, da si prišel
k meni, ti moj Gospod in moj Bog?
Nebesa te ne morejo obseči, ali
tvoja ljubezen te je nagnila, da si
prišel prebivat v srce ubogega
grešnika.

O kako srečen sem danes! Na¬
šel sem Njega, ki ga ljubim. V
mojem srcu živi On, ki je moje
veselje.

* Moja duša poveličuje Gospoda,

in moj duh se rad uje v Bogu,

mojem Zveličarju. Zakaj velike
reči mi je storil On, ki je mo¬
gočen in čigar ime je sveto.

* Pridite, angeli nebeški, po¬
veličujte z menoj Jezusa! Pridite,
apostoli in mučenci, spoznavavci

■m  263 ®

in device, hvalite z menoj Go¬
spoda! - Pridi, Marija, - božja Mati
in Devica, - pomagaj mi, da se
dostojno zahvalim svojemu Odre¬
šeniku, tvojemu Sinu! Jezus,
tebi čast in hvala vekomaj! Amen.

2. Daruj samega sebe Jezusu
in ponovi sklepe.

* Kaj bom povrnil Gospodu za
vse, kar mi je dal? Sprejmi moje
srce, o Jezus.-Vse moje življenje
naj bo tebi posvečeno. -

* »Sprejmi, Gospod, vso mojo
prostost. Sprejmi moj spomin,
moj razum in vso mojo voljo.
Karkoli imam ali premorem, si mi
podaril ti; — vse to ti vrnem in
izročim, naj nad vsem popolnoma
vlada tvoja volja. Daj mi le lju¬
bezen do tebe in tvojo milost,
m bogat bom zadosti in ne bom
prosil nič drugega več.« (300 dni
°dpustka. — Leon XIII. 26. maja 1883.)

Utrdi, Gospod, moje dobre
sklepe. Utrdi me posebno, da te

«< 264  ®

nikdar več ne bom žalil. Obljubim
ti, da se bom s tvojo pomočjo
ogibal bližnje priložnosti v greh,
in da bom ljubil tvojo sveto Cerkev.

* Jezus, tebi živim, Jezus, tebi
umrjem. Jezus, tvoj sem živ in
mrtev. Amen.

3. Prosi Jezusa milosti.

O Jezus, ostani vedno v mojem
srcu s svojo milostjo. Ne dopusti,
da bi se kdaj ločil od tebe.

»Kaj imam v nebesih, in kaj
ljubim na zemlji kakor tebe? Bog
mojega srca in delež moj je Bog
vekomaj.« (Ps. 72, 25. 26.)

* Duša Kristusova, posveti me.

Telo Kristusovo, zveličaj me.

Kri Kristusova, napoji me.

Voda strani Kristusove, operi me,

Trpljenje Kristusovo, utrdi me.

O dobri Jezus, usliši me.

V svoje rane sprejmi me,

Od tebe se ločiti ne pusti me.

Pred hudim sovražnikom brani me.

Ob uri moje smrti pokliči me,

* 265 *

In k tebi priti pusti me,

Da bom s tvojimi svetniki livalil te

Od vekomaj do vekomaj. Amen.

Odpustek 7 let po sv. obhajilu; druge-
krati 300 dni. —'Pij IX. 9. jan. 1854.)

4. Potoži Jezusu svoje težave.

Moj Zveličar, jaz sem siromak,
ti pa si vsemogočen Gospod nebes
in zemlje. Vsem, ki te zaupno pro¬
sijo, lahko in rad pomagaš. Ozri
se danes usmiljen na vse moje te¬
žave in potrebe ter mi pomagaj.

Glej, prevzeten sem in nepoko¬
ren; uči me ponižnosti in pokor¬
ščine.

Moje srce je nagnjeno k zemelj¬
skim dobrotam; odtrgaj me od
sveta in vdihni mi želje po večnih
dobrotah.

Nespodobne skušnjave me nad-
legujejo; varuj mi čisto srce, da
ostane tempelj Svetega Duha.

Hitro zabredem v jezo in nepo-
hpežljiv 0s t; pomagaj mi, da se bom

* 266 ®

zatajeval, in da bom voljno nosil
svoj križ in hodil za teboj.

Moja duša je omahljiva in moje
srce nestanovitno; daj mi goreč¬
nost in stanovitnost do konca.

Daj mi ljubo zdravje, da bom
mogel izpolnjevati dolžnosti svojega
stanu. In ako je morda to sveto
obhajilo zadnje v mojem življenju,
naj mi bo sveta popotnica v srečno
večnost.

Tebi priporočim svoje stariše,
brate in sestre, sorodnike, dobrot¬
nike, predstojnike, prijatelje in so¬
vražnike ; blagoslovi jih in daj jim,
česar potrebujejo; zlasti svojo mi¬
lost, da se zveličajo.

Blagoslovi sveto katoliško Cer¬
kev, naj se razširja in utrjuje na
zemlji.

In vernim dušam v vicah daj
večni mir in pokoj; večna luč naj
jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen.

Posvetitev Mariji Devici.

Glej molitev »O Gospa moja« stran 35.

« 267 *

Ponovi krstno obljubo.

Glej stran 200.

Popolni odpustek za smrtno uro.

(Kdor po spovedi in svetem obhajilu
katerikoli dan v življenju moli naslednjo
molitev, vnet ljubezni do Boga, prejme
v smrtni uri popolni odpustek. — Pij X.
9 - marca 1905.)

Gospod, moj Bog, iz tvoje roke
sprejmem že zdaj vdano in rado-
voljno kakršnokoli smrt z vsemi
njenimi stiskami, mukami in bole¬
činami, kakor bo tebi všeč.

Molitev za odpustke.

Pred podobo križanega Jezusa.

H> Glej, o dobri in pre-

#^sladki Jezus! Pred
tvojim obličjem se
pT vržem na kolena - in

tat te prosim in rotim z

svojo gorečnostjo svo¬
je duše: vtisni mi¬

lostno mojemu srcu
w žive občutke vere,

u panja in ljubezni, resnično ža-

268 *

lost nad mojimi grehi in najtrdnejši J
sklep poboljšanja; ko z globoko 5
srčno ginjenostjo in žalostjo gle¬
dam in v duhu premišljujem tvo-
jih petero ran, - in si stavim pred
oči, - kar je že prerok David v tvo- j
jem imenu govoril o tebi, o dobri
Jezus: - »Prebodli so moje roke in
noge, - prešteli so vse moje kosti.« j
(Psalm 21, 17. 18.)

Verniki, kateri po skesani spovedi in i
svetem obhajilu molijo to molitev kleče j
pred podobo Križanega in dostavijo mo- s
litve po namenu svetega očeta, prejmejo §
popolni odpustek, ki ga tudi lahko v prid ,
obrnejo vernim dušam v vicah. (Pij IX. L
31. jul. 1858.)

Molitev po namenu sv. očeta, i

Za odpustke.

O Bog, ozri se z očmi svoje ne¬
skončne milosti na svojo Cerkev,
ki se tukaj na zemlji vojskuje.
Razširi jo po vsem svetu, varuj,
vodi in ohranijo v edinosti. Odvrni
od nje pohujšanje in pregrehe.
Daj ji moč zoper sovražnike tvo-

ih 269 m

jega svetega imena. Stori, da vsi
krivoverci svoje zmote spoznajo in
zapuste. Uaj pravo edinost vsem
krščanskim kraljem in oblastnikom.
Ne zapusti ovčic svoje črede, za
katero je tvoj ljubi Sin, Jezus Kri¬
stus, prelil svojo presveto kri. Daj,
nebeški Oče, da bodo vsi tebe in
Jezusu Kristusa, ki si ga poslal,
s Svetim Duhom vred spoznali in
častili. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi. (Petkrat.) Apostolska vera.

Ako ti je lahko mogoče, ostani po
svetem obhajilu še pri eni sveti maši.

Dan svetega obhajila preživi kar naj¬
bolj zbranega duha, ogiblji se posvetnih
zabav in veselic, obišči cerkev, beri tudi
pobožne bukve in opravljaj druga dobra
dela.

Živi pa tudi sicer tako čisto, da bi
lahko vsak dan prejel angelski kruh.

Hvaljen bodi, Jezus Kristus!

Vekomaj. Amen.

* 270  »

Zakrament svetega
njega olja.

posled-

3ko nevarno zboliš, pošlji o pra¬
vem času, ko boš še pri zavesti,
po mašnika, da ti podeli zakra¬
ment svetega poslednjega olja.
Neprecenljive so milosti, ki jih
podeli Jezus, usmiljeni Samarijan, ubo¬
gemu bolniku v tem svetem zakramentu-
Ako si sam bolan, prosi domače, naj
pošljejo po mašnika, ako je nevarno bo¬
lan kdo drugi, mu storiš najimenitnejše
delo usmiljenja, ako mu preskrbiš du¬
hovnika. Pripraviti je treba na pogrnjeni
mizi sv. razpelo, dve voščeni sveči, bla¬
goslovljeno vodo s kropilcem, kozarec
sveže vode z žličico, in sedem svalčkov
bombaža ali prediva. Če pride mašnih
s Sveto Popotnico, ga pričakajo verniki
z gorečimi svečami, in ko se bolnik spo¬
veduje, ne smejo zunaj govoriti, ampak
naj molijo sveti rožni venec.

Molitev za zdravje.

Molitev šv. Avguština.

O moj Bog in Gospod, ozri se
na svojo stvar, k zdaj v tem rev¬
nem stanu omaguje. Tvoje roke

® 271 m

so me upodobile, tiste roke, ki
so bile zame pribite na križ. Ne
zapusti svoje stvari, Gospod! po¬
glej rane svojih rok, v katere si
zapisal moje ime; beri to pismo
m ozdravi me! Jaz tvoja stvar
kličem k tebi, daj mi življenje!
Prizanesi mi, Gospod, zakaj kakor
nič so moji dnevi. Odpusti mi,
Gospod, da se drznem s svojim
velikim Gospodom in Bogom go¬
voriti ; ali sila me sili, bolečine me
priganjajo, revščina me žene. Bolan
sem; zato kličem zdravnika, rekoč:
Jezus nazareški, usmili se me!

1> izvir usmiljenja, usliši me re¬
veža, ki s potrtim srcem vpijem
k tebi. Ti moja moč, pomagaj mi
m  vstal bom. Ti moja luč razsvetli
me > in spregledal bom. Ti moje
veličastvo, prikaži se mi, in v zdig-
n il se bom. Ti moje življenje, raz¬
veseli me, da bom živel v tebi, moj
“°g in moj Gospod! Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Čast
bodi.

* 272 *

Zakrament sv. mašniškega
posvečenja in sv. zakona.

pet sv. zakramentov je na-
njenili vsakemu kristjanu, za-
a dva lenekaterirn stanovom.
Najsvetejši stan jemašniški,

' mu je Jezus Kristus dal
oblast, opravljati daritev svete maše in
deliti svete zakramente. Blagor mladeniču,
katerega Bog kliče v ta stan! Da pa ne
izgubi svetega poklica, mora biti v
značaju trden, v čaščenju Ma¬
rijinem zvest in naj prejemaveč-
krat svete zakramente.  Mnogokrat
pokliče Bog pridne sinove najrevnejših
starišev v ta stan, in on že najde v svoji
previdnosti pomočkov, da se morejo iz¬
šolati. Imeniten pripomoček v dosego
visokega smotra je gotovo molitev, ki se
ob nedeljah opravlja. Prim. str. 72 in
molitev ob kvaternih nedeljah.

b)  Druge ljudi kliče Gospod v druge s
stanove; za vsak poklic se je treba dobro ;
izobraziti, in mu s čednostnim življenjem
čast delati. Nedolžna in krepostna
mladost z zvestim spolnjevanjem svojih
dolžnosti je najlepša priprava za kateri¬
koli poklic, bodisi da ostane kdo v vzvi¬
šenem samskem stanu, bodisi da ga po-

® 273  •>!<-

kliče Bog v poznejših letih v zakonski
stan in mu podeli milost v zakra¬
mentu svetega zakona.

Kadar si izbiraš poklic ali stan, zateci
se v goreči molitvi za pomoč k Bogu
Svetemu Duhu in Materi božji dobrega
sveta za srečno izvolitev stanu.

Molitev za duhovnike.

0 Bog, posvečevavec in varih
svoje Cerkve, obudi v njej s svo¬
jim Duhom dobrih in zvestih de¬
livcev svetih skrivnosti, da bodo
s  svojo službo in svojim zgledom
krščansko ljudstvo vodili na pot
zveličanja, ki živiš in kraljuješ od
vekomaj do vekomaj. Amen,


18

Četrti del.

Popoldanska služba božja.

e bodi nam dovolj, da smo ob
nedeljah in praznikih samo p rl
sveti maši, temveč prejemajmo
tudi svete zakramente, bodimo
pri pridigi in pri popoldanski
službi božji, prebirajmo svete knjig«! 1
in opravljajmo druga dobra  dela-
Navadi se torej, z veseljem posve¬
čevati tudi nedeljo popoldne, in od vsake
hiše naj gre, kdor le more, tudi k večer¬
nicam. Kdor mora biti za variha, naj bere
doma iz katekizma krščanski nauk m
moli večernice. Po krščanskem nauku j e  ,
priporočati udeležbo pri krščanskih sta¬
novskih, vzgojevalnih družbah,

® 275 ®

H krščanskemu nauku.

Pred naukom.

(V Ljudski pesmarici št. 69.)

1. Po resnici hrepenim,

Jezus, naših duš ljubitelj !

Tvoje pomoči želim,

Misli in želja voditelj:

Svojo milost mi podari,

Srce moje z njo preustvari!

Po nauku.

2. O Delivec večnih nad,

Jezus, ti me blagoslovi!

Obrode nauki sad,

Ako prideš ti z darovi:

Tvoja luč mi v srce sveti,

Daj mi moč, po njej živeti!

Oče naš.

(Se poje pred pridigo. V Ljudski pesma¬
rici št. 70.)

1. Bog Oče, ki v nebesih
Kraljuješ vekomaj,

Na duši in telesu

Svoj blagoslov nam daj.

18 *


^ 276 ®


Naj bode posvečeno
Presveto tvoje^ ime:
Žive naj tebi v slavo
Vsi narodi zemlje.

2. Kraljestvo tvoje pridi.

In vladaj v srcih ti;
Presveta tvoja volja
Naj vselej se zgodi.
Daruj nam vsak dan kruha
Za dušo in telo,

Naj sveto obhajilo
Se v smrti hrana bo.

3. Odpusti, Bog' nebeški,

Da smo žalili te,

Iz srca odpustimo

Tud’ mi dolžnikom vse;
Ne vpelji nas v skušnjavo
In zla odreši nas,

Da bomo tebi hvalo
Dajali večni čas.

***

*

Krščanski nauk.

Iz katekizma avstrijskih škofov.

rščansko verovati se
pravi, vse za resnico imeti,
kar je Bog razodel in nam
po katoliški Cerkvi zapo¬
veduje verovati. (Kat. vpr. 6 .)

Kar je Bog razodel,  je iz¬
ročil Jezus Kristus katoliški Cerkvi,
da vse nepokvarjeno ohrani, vse
ljudi uči in jim zapoveduje, kaj
morajo verovati in storiti, da se
zveličajo. (10.)

Katoliška Cerkev  je vidna
družba vseh pravovernih kristjanov,
kl  verujejo iste nauke, prejemajo
mte zakramente in imajo rimskega

® 278 m

papeža za svojega vidnega pogla¬
varja. (194.)

Kristus je dal svoji Cerkvi ta-le
poglavitna znamenja:  1. da
je edina, 2. da je sveta, 3. da je
katoliška ali vesoljna, 4. da je apo¬
stolska. (208.)

Pred vsem moramo natančno
znati in verovati šesttemeljnib
resnic,  namreč: 1. daje  Bog j

2. da je Bog pravičen sodnik, k'
dobro plačuje in hudo kaznuje;

3. da so tri božje osebe: Oče, Sin
in Sveti Duh; 4. da se je Bog Sin,
druga božja oseba, učlovečil, da
bi nas s svojo smrtjo na križu od¬
rešil in večno zveličal; 5. da je
človeška duša neumrjoča; 6. da
je milost božja k zveličanju po¬
trebna. (29.)

L a s t n o s t i b o ž j e: Bog je zgolj
duh, večen in nespremenljiv, pov¬
sod pričujoč in vseveden, ne¬
skončno moder in vsemogočen,

* 279 i£

neskončno svet in pravičen, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen,
neskončno resničen in zvest. (29.)

Darovi Svetega Duha so:
h dar modrosti, 2. dar umnosti,
3. dar sveta, 4. dar moči, 5. dar
učenosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar
strahu božjega. (185.)

Dve poglavitne zapovedi
brščanskelju bežni  sta: »Ljubi
Lospoda, svojega Boga, iz vsega
svojega srca in iz vse svoje duše
'n iz vse svoje misli. Ta je naj-
yečja in prva zapoved. Druga pa
je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega
kakor samega sebe.« (342.)

Deset božjih zapovedi  se
glasi: 1. Veruj v enega samega

Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem
božjega imena. 3. Posvečuj praznik.
T Spoštuj očeta in mater, da boš
dolgo živel in ti bo dobro na
Zer nlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj.
D Ne kradi. 8. Ne pričaj po kri-

* 280  »

vem zoper svojega bližnjega. 9. Ne
želi svojega bližnjega žene. 10. Ne
želi svojega bližnjega blaga. (. 344 .)

Pet cerkvenih zapovedi  se

glasi: 1. Posvečuj zapovedane praz¬
nike. 2. Bodi ob nedeljah in zapo¬
vedanih praznikih s spodobno po¬
božnostjo pri sveti maši. 3. Posti
se zapovedane postne dni. 4. Spovej
se svojih grehov postavljenemu
spovedniku vsaj enkrat v letu in
o velikonočnem času prejmi sveto
Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve
ob prepovedanih časih. ( 477 .)

*

* *

Zakrament  je vidno in pode-
lilno znamenje nevidne milosti, po¬
stavljeno od Jezusa Kristusa v naše
posvečenje. ( 523 .)

Sedem svetih zakramentov
se glasi: 1. sveti krst, 2. sveta birma,
3. sveto Rešnje Telo, 4. sveta po¬
kora, 5. sveto poslednje olje, 6. sveto

* 281  *

mašniško posvečenje, 7. sveti za¬
kon. (530.)

Sveta maša  je vedna daritev
nove zaveze, pri kateri se Jezus
Kristus nekrvavo daruje svojemu
nebeškemu Očetu pod podobama
kruha in vina. (595.)

Namen svete maše.  Daritev
svete maše se daruje Bogu: I. da
ga spodobno častimo in hvalimo;
2. da ga zahvaljujemo za vse do¬
brote; 3. da zadostimo božji pra¬
vičnosti ter zadobimo milost ke¬
sanja in pokore in odpuščenje kazni
za greh; 4. da izprosimo sebi in
drugim vse dobro za dušo in telo.
(Vpr. 606; molitev stran 79 in 100.)

Pri evangeliju  moramo vstati
' n  se pokrižati v znamenje, da smo
pripravljeni, pred svetom pričati
nauke svetega evangelija in po njih
Živeti. (Vpr. 611 ; mol. stran 82.)

Pri darovanju  moramo zdru¬
žiti svoje misli in želje z mašni-

m  282 ®

kovimi mislimi in željami in tudi
sebe Bogu darovati. (Vpr. 612; mol.
stran 83.)

Pri povzdigovanju  moramo
moliti Jezusa Kristusa pod podo¬
bama kruha in vina, obuditi vero,
upanje in ljubezen in obžalovati
svoje grehe. Vpr. 613; mol. stran 86.)

Pri mašnikovem obhajilu
moramo prejeti sveto obhajilo vsaj
v duhu, če ga ne prejmemo v res¬
nici; to je, imeti moramo pobožno
hrepenenje, v resnici prejeti telo
Jezusa Kristusa, če bi bilo mogoče,
(Vpr. 614; mol. stran 88, 89.)

Da vredno prejmemo zakrament
svete pokore, jepotrebnopet
reči;  1. izpraševanje vesti, 2. kes
ali obžalovanje, 3. trdni sklep,
4. spoved, 5. zadostovanje. (639.)

Spovedne molitve.  (Vpr. 694. glej
stran 231.)

*

*

*

* 283 *

Krščansko pravičen je,
kdor se s pomočjo božje milosti
ogiblje hudega in dela dobro, ka¬
kor uči sveta vera. (754.)

Hudo  ali edino pravo zlo je to,
kar je zoper božjo postavo, namreč
greh. (755.)

Poglavitni grehi  so: 1. na¬
puh, 2. lakomnost, 3. nečistost,
4. nevoščljivost, 5. požrešnost,
6. jeza, 7. lenoba. (773.)

Grehi  z o p e r S v e t. D u h a so:
l • predrzno v božjo milost grešiti;
2. nad božjo milostjo obupati;
3 - spoznani krščanski resnici se
ustavljati; 4. svojemu bližnjemu
zaradi milosti božje nevoščljiv biti;
3- do lepega opominjevanja otrp¬
lo srce imeti; 6. v nespokornosti
trdovratno ostati. (789.)

štirje vnebovpijoči greli  i
S0;  1 • r-adovoljni uboj; 2. sodomski
£ r eh; 3. zatiranje ubožcev, vdov
ln  sirot; 4. delavcem in najemni-

* 284 *

kom zaslužek zadrževati ali utr-
govati. (791.)

Devet tujih grehov: h v
greh svetovati; 2. greh velevati;
3. v drugih greh privoliti; 4. druge
v greh napeljevati; 5. drugih greh
hvaliti; 6. h grehu molčati; 7. greh
spregledati; 8. greha se udeležiti;
9. drugih greh zagovarjati. (793.)

Delaj dobro.  Dobro je, kar je
po volji božji, namreč: dobra dela
in hrepenenje po krščanski popol¬
nosti. (794.)

» B o žj e« čednosti  so: vera,
upanje in ljubezen. (Vpr. 800; mol.
glej stran 69 in 70.)

Dolžni smo obuditi vero,
upanje in ljubezen:  1. kakor

hitro smo v sveti veri dovolj po¬
učeni; 2. večkrat v življenju, zlasti
v hudih skušnjavah zoper te čed¬
nosti ; 3. v smrtni nevarnosti in ob
smrtni uri (808.)

žK 285 ®

•Štiri poglavitne čednosti
so: I. modrost, 2. pravičnost 3. srč¬
nost, 4. zmernost, (811.)

Sedmim poglavitnim gre¬
hom so nasprotne te-le čed¬
nosti: 1. napuhu ponižnost, 2. la¬
komnosti radodarnost; 3. nečistosti
čistost; 4. nevoščljivosti dobro¬
hotnost ; 5. požrešnosti zmernost;
h. jezi krotkost; 7. lenobi goreč¬
nost. ( 817 .)

»Osem blagrov«  ali čednosti,
katerejejezus posebno poveličeval:

h »Blagor ubogim v duhu: ker
njih je nebeško kraljestvo.

3. Blagor krotkim, ker bodo zem¬
ljo posedli.

3- Blagor žalostnim, ker bodo
potolaženi.

4- Blagor tistim, ki so lačni in
žejiii pravice, ker bodo nasičeni.

n. Blagor usmiljenim, ker bodo
dosegli usmiljenje.

h- Blagor tistim, ki so čistega
srca, ker bodo Boga gledali.

« 286 m

7. Blagor mirnim, ker bodo ime¬
novani otroci božji.

8. Blagor tistim, ki preganjanje
trpe zavoljo pravice; ker njih je
nebeško kraljestvo. (826.)

Evangelijske čednosti. Jezus
Kristus nam v svetem evangeliju
posebno priporoča: I. iskati naj¬

prej božje kraljestvo in njegovo
pravico; 2. zatajevati samega sebe;

3. nositi svoj križ; 4. hoditi za
Kristusom; 5. biti krotak in poni¬
žen; 6. ljubiti sovražnike; dobro
storiti tistim, ki nas sovražijo; mo¬
liti za tiste, ki nas obrekujejo in
preganjajo. ( 828 .)

Najimenitnejša dobra dela
so: molitev, post in miloščina. (835.)

Telesna dela usmiljenja:
I.  nasičevati lačne; 2. napajati
žejne; 3. sprejemati popotnike;

4. oblačiti nage; 5. obiskavati bol¬
nike; 6. reševati jetnike; 7. poko¬
pavati mrliče. (840.)

Duhovna dela usmiljenja:
h stvariti grešnike; učiti nevedne;

3. prav svetovati dvomljivcem;

4. tolažiti žalostne; 5. potrpežljivo
prenešati krivico; 6. iz srca od¬
pustiti razžalivcem; 7. Boga pro¬
siti za žive in mrtve. (841.)

Trije evangelijski sveti
so: j. radovoljno uboštvo; 2. vedno
devištvo; 3. vedna pokorščina pod
duhovnim predstojnikom. (848.)

■Štiri poslednje reči so:
smrt, sodba, pekel, nebesa. (851.)

Pesmi k blagoslovu.

Častimo te.

rti pesmarici št. 12.)

te, kruh živi, angelski
>ravi človek si
čni Bog nebeški.

* 288 ®

Sveto, sveto, sveto,
Sveto, vedno sveto
Jezusovo je Telo
V zakramentu moljeno.

Po blagoslovu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus, vir sladkosti,
Zlasti pa poslednji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas.

Glasno zapojmo.

(V Ljudski pesmarici štev. 13.;

1. Glasno zapojmo,

Čast povzdigujmo:

V hostiji beli * Jezus je skrit,
Pred nas postavljen,

Vedno pripravljen,

Svoje ovčice * blagoslovit’.
Sveto 1  sveto,

Čez vse je sveto.

Sveto, sveto,

Sveto je Jezusa Rešnje Telo!

2. Roke sklenimo,

Lepo prosimo:

Usmili se Jezus, * vbogih sirot,

m  289  *

Teb’ se^~ izročimo,

Srčno želimo,

Ti blagoslovi * zemeljski rod.
Sveto, sveto, itd.

3. Tebe častiti,

Verno moliti

Množica zbrana * tukaj želi;
Sprejmi jo v slavo,

V rajsko višavo,

Kjer te brez konca * pesem slavi
Sveto, sveto itd.

V zakramentu.

V zakramentu vse sladkosti
1’očastimo Jezusa;

Dal je v novi nam skrivnosti
Kajski kruh zveličanja;

V naših čutov pa slabosti
Trdna vera nas krepča.

*

Čast in slava naj prepeva
Se Očetu večnemu!

Čast in slava naj odmeva
Njega Sinu ljubemu!

čast enaka razodeva
Naj se Duhu Svetemu!

19

« 290  ®

Tantum ergo.

Pesem pred blagoslovom po rimskem
obredu.

Tantum ergo sacramentum
Veneremur cernui,

Et antiquum documentum
Novo cedat ritui:

Praestet fides supplementum
Sensuum defectui.

*

Genitori Genitoque
Laus et iubilatio,-
Salus, honor, virtus quoque
Sit et benedictio!
Procedenti ab utroque
Compar sit laudatio.

Molitev k p r e s v. Rešnjemu
Telesu.

Hf.  Panem de
coelo praestitisti
eis. (Alleluja).

Ji. Omne delec-
tamentum in se ha-
bentem. (Alleluja.)

Of.  Kruh iz ne¬
bes si jim podelil-
(Aleluja.)

O. Ki ima vso
sladkost v sebi.
(Aleluja.)

* 291  «

Oremus.

Deus, qui nobis
sub sacramento
mirabili passionis
tuae membriam
reliquisti; tribue,
quaesumus,itanos
corporis et san-
guinis tui sacra
mysteria venera-
r butredemptionis
tuae fructum in
nobis iugiter sen-
tiamus. Qui vivis
et regnas in sae-
eula saeculorum.

Amen.

Hvalite

Molimo.

O Bog, ki si
nam v čudežnem
zakramentu spo¬
min svojega trp-
lj enj a zapustil, daj
nam, te prosimo,
svete skrivnosti
tvojega telesa in
tvoje krvi tako ča¬
stiti, da bomo sad
tvojega odrešenja
vedno v sebi ču¬
tili. Ki živiš in
kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj.

O. Amen.

Gospoda.
Psalm 116.

Laudate Domi-
num omnes gen-
tes > * laudate eum
° IT mes populi.

, Qu6niam con-
krmata est super

Hvalite Gospo¬
da vsi rodovi, *
hvalite ga zemlje
narodi.

Zakaj utrjenaje
nad nami j milost

19 *

* 292  'M

nos j misericordia
eius, * et veritas
Domini manet in
aeternum.

Gloria Patri et
Filio * et Spirftui
Sancto.

Sicut erat in
principio, jetnunc
et semper * et in
saeeula saeculo-
rum. Amen.

njegova * in r es '

niča Gospodova
ostane vekomaj.

Slava Očetu in
Sinu * in Svetem * 1
Duhu.

Kakor je bilo
v začetku, j tako
zdaj in vselej

in vekomaj. Amen.

Litanije

presv. imena Jezusovega.

pospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

‘ Jezus, sliši nas !

Jezus, usliši nas!.

Bog Oče nebeški, usmili se nas!"

* Tako se odgovarja pri vsakem >> a '

zivu.

¥A  293  ®

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj Veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus ljubeznivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,
Jezus, angel velikega sklepa,
Jezus najmogočnejši,

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokornejši,

Jezus krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

* 294  *

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, naša pot in'naše življenje,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,
Jezus, srčnost mučencev,

Jezus, luč spoznavavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,
Bodi nam milostljiv, - prizanesi
nam, o Jezus!

Bodi nam milostljiv, - usliši nas,
o Jezus!

Vsega hudega — reši nas,  o Je¬
zus  !*

Vsega greha
Svoje jeze

* Tako se odgovarja pri naslednji!'
nazivih.

¥A  295 MS

Skušnjav hudičevih
Duha nečistosti
Večne smrti

Zanemarjanja tvojih navdihov
Po skrivnosti svojega svetega učlo¬
večenja

Po svojem rojstvu
Po svojem detinstvu
Po svojem božjem življenju
Po svojih trudih

Po svoji smrtni bridkosti in svojem
trpljenju

Po svojem križu in svoji zapušče¬
nosti

Po svojih bolečinah
Po svoji smrti in svojem pokopu
Po svojem vstajenju
P° svojem vnebohodu
Po svoji ustanovitvi najsvetejšega
Zakramenta
Po svojih radostih
Po svojem veličastvu
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, prizanesi nam, o Jezus!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usliši nas, o Jezus!

® 296 ®

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, - usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.  Gospod Jezus Kristus,
ki si rekel: »Prosite in se vam bo
dalo, iščite in boste našli, trkajte
in se vam bo odprlo«, daj nam,
te prosimo, gorečnost svoje božje'
ljubezni, da te bomo s celim srcem,
z besedo in dejanjem ljubili in ne¬
prenehoma hvalili.

Daj nam, Gospod, da vedno v
sebi ohranimo strah in ljubezen do
tvojega svetega imena, ker nikdar
ne nehaš voditi teh, ki jih utrdiš
v stanovitnosti svoje ljubezni. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan.
Leon XI H. 16. jan. 1886.)

O praznikih

se lahko pristavi cerkvena molitev do-
tičnega dne.

Molitev k presv. R. Telesu,

se moli, kadar je izpostavljeno.

Glej stran 290.

¥A  297 ®

Molitev za vse potrebe.

(Moli se navadno po litanijah ob nedeljah
>n praznikih; na predvečere in ob naj¬
večjih praznikih se primerneje izpušča.)

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, nebeški
Oče , poglej z očmi svoje neskončne
milosti naše bridkosti, nadloge in
težave. Usmili se vseh vernih krist¬
janov, za katere se je tvoj edino-
r pjeni Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus, voljno grešnikom v
roke dal in tudi svojo drago kri
na lesu svetega križa prelil. Po
tem Gospodu Jezusu odvrni, mi¬
lostljivi Oče, zaslužene šibe, se¬
danje in prihodnje nevarnosti, po¬
gubne upore, vojsko, draginjo, bo¬
lezni in žalostne, hude čase.

Vsemogočni večni Bog, usmili
s e svojega služabnika, našega pa-
Peža I., in vodi ga v svojem usmi¬
ljenju po potu večnega življenja,
da bo, kar je tebi prijetno, s tvojo
pomočjo želel in z vso močjo iz¬
vrševal.

® 298  ®

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih, glej milostljivo na svojega
služabnika, našega škofa L, ki si
ga za pastirja naši škofiji postavil;
podeli mu, da bo tistim, črez ka¬
tere je postavljen, z besedo in
dejanjem koristil in tako s čredo,
ki mu je izročena, dosegel večno
življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj
tvoj služabnik, naš cesar I, ki je
po tvojem usmiljenju sprejel ce¬
sarsko vladarsvo, tudi raste v vseh
čednostih, da bo, z njimi lepo
ozaljšan, mogel greha se varovati,
sovražnike zmagovati, in k tebi,
ki si pot, resnica in življenje, v
milosti dospeti.

Razsvetli in potrdi v vsem do¬
brem duhovske in svetne gosposke
in oblastnike, da bodo pospeševali
vse, kar more pripomoči k tvoji
časti, k našemu zveličanju, k miru
in sreči vsega krščanstva.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
moramo prositi, za svoje prijatelje

* 299  *

in neprijatelje, za zdrave in bolne,
za vse žalostne in revne kristjane,
za žive in mrtve.

Podeli nam, Bog miru, pravo
edinost v veri brez vsega razdora
in vsake ločitve. Obrni naša srca
b pravi pokori in k poboljšanju
našega življenja. Užgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsej pravičnosti, da ti
bomo kakor tvoji pokorni otroci
v  življenju in smrti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi, Gospod, bodo vedno pri¬
poročeno vse naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša smrt.
Daj nam tvojo milost tukaj uživati
'n tamkaj z vsemi izvoljenimi do¬
seči, da te bomo v večnem veselju
in zveličanju hvalili in molili. To
n am podeli, Gospod, nebeški Oče,
po Jezusu Kristusu, svojem ljubem
Sinu, Gospodu našem in Odre¬
šeniku, ki s teboj živi in kraljuje
v edinosti Svetega Duha. Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

m  3oo Wi

V.  Božja pomoč ostani vedno
pri nas.

O.  Arnen.^

Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

Litanije

presv. Srca Jezusovega.

jjjospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!'
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili  se
nas!*

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,
Srce Jezusovo, v Materi Devici od
Svetega Duha upodobljeno,

* Tako se odgovarja pri vseh na¬
zivih.

m  301 ®

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v
osebi zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskočno veličastno,
Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,
Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬
bezni,

Srce Jezusovo, posoda ljubezni in
pravice, *

Srce Jezusovo dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, globočina vseh
čednosti,

Srce Jezusovo, vse hvale vredno,
Srce Jezusovo, kralj in središče
vseh src,

Srce Jezusovo, v katerem so vsi
zakladi modrosti in vednosti,
Srce Jezusovo, v katerem biva vsa
polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima
Oče posebno veselje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti
smo vsi prejeli,

* 302  »

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬
skončno usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki
te kličejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in sve¬
tosti,

Srce Jezusovo, sprava za naše
grehe,

Srce Jezusovo, z zasramovanjem
nasičeno,

Srce Jezusovo, zavoljo naših hu¬
dobij potrto,

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, naše življenje in
vstajenje,

Srce Jezusovo, naš mir in naša
sprava,

Srce Jezusovo, daritev za grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe
upajočih,

Srce Jezusovo, upanje v tebi umira¬
jočih,

Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬
nikov.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta,- prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, - usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, - usmili se nas!

K Jezus krotki in iz srca ponižni.
0 .  Upodobi naše srce po svojem
Srcu.

Molimo.  Vsemogočni, večni
Bog, ozri se na Srce svojega pre¬
ljubega Sina in na češčenje in za¬
doščenje, ki ti ga opravlja v imenu
grešnikov, in po njem potolažen
odpusti njim, ki prosijo tvojega
usmiljenja, v imenu istega tvojega
Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega
Buha, Bog od vekomaj do vekomaj
Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat. - Leon XIII.)
[Kadar se molijo litanije samo do tukaj,
se pristavi Oče naš, Češčena Marija (tri¬
krat) in Čast bodi.J

* 304 !>’t-

Posvetitev

presv. Srcu Jezusovemu.

(Moli se najprimerneje na praznik pre¬
svetega Srca Jezusovega ali v nedeljo '/a
njim, in v prvih petkih, oziroma prvih
nedeljah.)

Presladki Jezus, Zveličar člove¬
škega rodu, ozri se na nas, ki v
globoki ponižnosti klečimo pred
tvojim oltarjem. Tvoji smo, tvoji
hočemo biti. Da bi pa mogli biti
s teboj trdneje sklenjeni, glej, zato
se danes vsak izmed nas rado-
voljno posveti tvojemu presvetemu
Srcu.

Tebe mnogi niso nikdar poznali,
mnogi pa so tvoje zapovedi za¬
ničevali in te zavrgli. Usmili se
obojih, dobrotljivi Jezus, in potegni
vse k svojemu svetemu Srcu. Kralj
bodi, Gospod, ne samo vernih, ki
niso nikdar odpadli od tebe, tem¬
več tudi izgubljenih sinov, ki so
te zapustili; daj, da se. skoraj vr¬
nejo v Očetovo hišo, da ne po¬
ginejo uboštva in lakote, Kralj

* 305 H?

bodi tistih, ki jih slepi verska zmota
ali loči razkol, in pokliči jih nazaj
v zavetje resnice in k edinosti
vere, da bo kmalu en hlev in en
pastir. Kralj bodi tudi vseh tistih,
ki žive v stari zmoti poganstva;
r eši jih iz teme in privedi jih k
luči v božje kraljestvo.

Raj, Gospod, svoji Cerkvi varno
m blagonosno prostost; daj vsem
narodom red in mir; daj, da se
bo od kraja do kraja zemlje raz¬
legal en glas: Bodi hvala božjemu
Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast
mu vekomaj! Amen.

Ob praznikih.

(Ako se litanije Srca Jezusovega mo¬
lijo na kateii praznik, se lahko dostavi
cerkvena molitev dotičnega dne.)

Molitev za vse potrebe

se pristavlja pri javnih večernicah ob
nedeljah in praznikih, kakor po litanijah
Presv. imena Jezusovega; glej stran 297.

„ (Za sklep:)

V če naš. Ceščena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

20

* 306  *

Lavretanske litanije

Matere božje.

ospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gosdod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas. 1
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog.

Sveta Marija, prosi za nas!
Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati deviška,

Mati ljubezniva,

* Tako se odgovarja pri naslednjil'
nazivih.

m  307  *

Mati čudovita

Mati dobrega sveta, -

Mati Stvarnikova,

Mati Odrešenikova,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvalevredna,
Devica mogočna,

Devica milostljiva,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Roža skrivnostna,

Stolp Davidov,

Stolp slcmokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška.

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

20 *

¥A  308

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučencev, -
Kraljica spoznavavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica presvetega rožnega venca,
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, - prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas!

(300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII-,
30. sept. 1817.)

Ob Marijinih praznikih

se lahko dostavi cerkvena molitev do*
tičnega dne.

K presv. Rešnjemu Telesu.

(Moli se, kadar je izpostavljeno.

Glej stran 290.)

* 309  ®

Molitev k Materi božji.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o
sveta božja Porodnica, ne zavrzi
naših prošenj v naših potrebah,
temveč reši nas vselej vseh nevar¬
nosti, o častitljiva in blagoslovljena
Devica, naša gospa, naša srednica,
naša besednica! S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči!

V.  Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica.

0.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Mol im o. Podeli nam, svojim
služabnikom, prosimo, Gospod Bog,
da se bomo vedno veselili zdravja
na duši in na telesu, in da bomo
Po častitih prošnjah presvete Ma¬
rije vselej Device sedanje žalosti
rešeni in večnega veselja deležni.
Po Kristusu,Gospodunašem. Amen.

(Naslednja molitev se ob onih Marijinih
Praznikih, ob katerih se moli cerkvena
molitev za dotični dan, lahko izpusti.)

m  310 ®

Cerkvene antifone

in prošnje do Matere božje.

A. od prve adventne nedelje do
božiča.

premila Mati Zveličarjevja,
U§fy> ki ostaneš vrata nebeška
in morska zvezda, poma-
Em!  gaj ljudstvu, ki je padlo,
pa želi vstati; ti, ki si svojega
Stvarnika čudežno rodila; ti, De¬
vica prej in slej, ko si iz Gabrielo-
vih ust prejela oznanjenje, ustnik
se grešnikov!

V.  Angel Gospodov je oznanil
Mariji.

O.  In spočela je od Svetega Duha.

Molimo.  Milost svojo, prosimo
te, Gospod, v naša srca vlij,
ki smo po angelovem oznanjenju
spoznali učlovečenje Kristusa, tvo¬
jega Sina, po njegovem trpljenju
in križu dosežemo častitljivo vsta¬
jenje. (Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.)

B. Od bošica do svečnice.

Premila Mati Zveličarjeva . . . .
(itd. kakor pred božičem.)

P. Po porodu si Devica čista
ostala.

0.  Božja Porodnica, prosi za nas!

Molimo.  O Bog, ki si po ro¬
dovitnem devištvu blažene Marije
podelil človeškemu rodu dar več¬
nega zveličanja, daj nam, te pro¬
simo, naj čutimo, da prosi za nas
°na, po kateri smo bili vredni,
prejeti začetnika življenja, Gospoda
našega, Tezusa Kristusu tvojega
Sina (Amen.)

C. Od svečnice do velikega
četrtka.

Zdrava, o nebes Kraljica;

Zdrava, angelov gospa;

Zdrava korenina; zdrava vrata,

Iz katerih svetu luč je prisijala,

O veseli se, Devica slavna,

Nad vse krasna,

Bodi zdrava, o prelepa,

Prosi za nas Kristusa!

« 312 S*

F. Dovoli, naj te hvalim, o sveta
Devica.

O.  Daj mi moč zoper sovražnike
svoje.

Molimo. Podeli nam, milost¬
ljivi Bog, pomoč v naši slabosti,
da ki obhajamo spomin svete božje
Porodnice, s pomočjo njene pri¬
prošnje od svojih grehov vstanemo.
(Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.)

D. Od velike sobote do prve
pobinkoštne nedelje.

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja.
Zakaj On, ki si ga bila vredna
nositi, aleluja.

Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.

V.  Veseli in raduj se, Devica
Marija, aleluja.

0.  Ker je Gospod res vstal,
aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si z vsta¬
jenjem svojega Sina, našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, svet razve-

* 313  *•

selil; daj, prosimo, da po njegovi
Materi Devici Mariji dosežemo ve¬
selje večnega življenja. (Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.)

E. Od prve pobinkoštne nedelje
do adventa.

Ceščena bodi, Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Obrni torej, naša po¬
močnica, svoje milostljive oči v nas
'n pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad
svojega telesa. O milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica!

0.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  Vsemogočni, večni
Bog, ki si telo in dušo častite De¬
vice in Matere Marije, da bi vredno
prebivališče tvojega Sina biti za-

n  314  »

služila, s pomočjo Svetega Duha
pripravil, daj, da bomo, ki se nje¬
nega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega
zla in večne smrti rešeni. (Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.)

Molitev k svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri služabnik,
ki ga je Gospod postavil nad svojo
družino.

V.  Prosi za nas, sveti Jožef!

O.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  Naj nam pomaga, pro¬
simo te, Gospod, zasluženje že¬
nina tvoje presvete Matere Marije,
da nam bo po njegovih priprošnjah
podeljeno, česar naša slabost ne
more doseči. (Ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.)

Molitev za vse potrebe.

(Moli se po litanijah ob nedeljah in
praznikih; na predvečere se primerneje
izpušča.)

Ponižno te prosimo, Gospod,
razveži milostno naših grehov vezi,

$8  315  *

in po prošnjah svoje izvoljene Ma¬
tere, ljube Device Marije, in vseh
svojih svetnikov ohrani nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
družine v vsej svetosti. Očisti gre¬
hov in hudobije vse naše sorod¬
nike in prijatelje, in napolni jih z
lepimi čednostmi. Podeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne in
nevidne sovražnike in odženi vse
hude želje. Daj nam zdravo vreme
in dobro letino. Skaži milost našim
prijateljem in neprijateljem. Ob¬
varuj to duhovnijo z vsemi, ki v
njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa in povodnji; in po¬
deli milostljivo vsem vernim kri¬
stjanom, živim in mrtvim, v ne¬
beškem kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj.

Obvaruj našega papeža I., na¬
šega škofa I., našega cesarja L,
vso našo duhovsko in svetno go¬
sposko in vse krščansko ljudstvo
vseh nadlog in vsega hudega. In
tvoj blagoslov pridi iz nebes na

* 316  *

nas in ostani vedno pri nas. Po
Gospodu našem, Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj.

O.  Amen.

V.  Božja pomoč ostani vedno
pri nas.

O.  Amen.

Oče naš. Ceščena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

Pri pobožnosti

svetega rožnega venca
v oktobru.

(Po lavretanskih litanijah naj se moli
namesto molitve »K sv. jožefu« in »Za
vse potrebe« samo naslednja molitev.)

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo
v svojih stiskah, in ko smo na po¬
moč poklicali tvojo presveto ne¬
vesto, prosimo zaupljivo tudi tvo¬
jega varstva. Pri ljubezni, ki te je
vezala z brezmadežno Devico, božjo
Materjo, in pri očetovski ljubezni,

® 317  *

s katero si objemal dete Jezusa,
te ponižno prosimo, ozri se milosno
na delež, ki ga je pridobil Jezus
s svojo krvjo, in pomagaj nam v
naših potrebah s svojo močjo in
priprošnjo.

O preskrbni varih svete družine,
varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kri¬
stusa ; odvrni od nas ljubeznipolni
oče, vsako kugo zmot in greha.
Podpiraj ga milostno iz nebes, o
niogočni naš varih, v tem boju
zoper moči teme, in kakor si nekdaj
otel dete Jezusa iz smrtne nevar¬
nosti, tako brani zdaj sveto Cerkev
božjo sovražnega zalezovanja in
vsakega nasprotovanja. Varuj nas
vsekdar, da bomo po tvojem zgledu
in s tvojo pomočjo mogli sveto
živeti, srečno umreti in doseči večno
zveličanje v nebesih. Amen.

„ Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

Litanije
vseh svetnikov.

lospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas! .
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!'
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, prosi za nas!'
Sveta Mati božja,

Sveta devic 13evica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angeli in nadangeli, pro¬
site za nas!*

Vse svete vrste zveličanih duhov,
Sveti Janez Krstnik, prosi za nas!*

* Tako se primerno odgovarja pri na¬
slednjih nazivih.

m  319 *

Sveti Jožef,

Vsi sveti očaki in preroki,

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matej,

Sveti Simon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Luka,

Sveti Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti.
Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sveti Štefan,

Sveti Lavrencij,

Sveti Vincencij,

Sveti Fabijan in Sebastijan, pro¬
sita za nas!

*> 320 »

Sveti Janez in Pavel,

Sveti Kozma in Damijan,

Sveti Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci,

Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Ambrozij,

Sveti Avguštin,

Sveti Hieronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavavci,
Vsi sveti učeniki,

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti.

Vsi sveti menihi in puščavniki,
Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

m  321 ®

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdove,

Vsi svetniki in svetnice božje,
Bodi nam milostljiv, -

prizanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv, -

usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega- reši nas, o Gospod!*
Vsega greha
Svoje jeze

Nagle in neprevidene smrti

Skušnjav hudičevih

Jeze, sovraštva in vse hude volje

Duha nečistosti

Treska in hudega vremena

Šibe potresa

Kuge, lakote in vojske

Večne smrti

Po skrivnostisvojegasv. učlovečenja

Po svojem prihodu

Po svojem rojstvu

Po svojem krstu in svetem postu

Po svojem križu in trpljenju

Po svoji smrti in svojem pokopu

Po svojem svetem vstajenju

* Tako tudi pri naslednjih prošnjah,

21

Po svojem čudežnem vnebohodu
Po prihodu tolažnika Svetega Duha
Na dan sodbe

Mi grešniki, - prosimo te, sliši nas!
Prizanesi nam, - prosimo itd.
Odpusti nam,

Pripelji nas, k pravi pokori,
Vladaj in ohrani svojo sveto Cerkev,
Ohrani apostolskega pastirja in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri,

Ponižaj- sovražnike svete Cerkve,
Varuj našega cesarja,

Daj krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo soglasje,
Daj vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost,

Potrdi in ohrani nas vse v svoji
sveti službi,

Povzdigni naše misli k nebeškim
željam,

Povrni vsem našim dobrotnikom
z večnimi darovi,

Reši duše naše in naših bratov,
sorodnikov in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja,

«* 323 *

Daj in ohrani sad zemlje,

1 laj vsem vernim dušam večni pokoj,
Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grebe

sveta, prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, - usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, - usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (dalje tiho).

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo.
0.  Temveč reši nas hudega.

Ob praznikih

se lahko dostavi cerkvena molitev dotič-
nega dne.

Molitev

k presv. Rešnjemu Telesu.

(Moli se, kadar je izpostavljeno. Glej
stran 290.)

21

® 324 šft

Navadne molitve po litanijah.

Psalm 69.

O Bog, pridi mi na pomoč;
Gospod, hiti mi pomagat.

Osramočeni naj bodo in naj se
sramujejo, * kateri mi strežejo po
življenju.

Zavrnejo naj se in sram jih bodi, *
kateri mi hudo žele.

Zavrnejo naj se hitro osramo¬
čeni, * kateri se mi posmehujejo.

Radujejo in vesele naj se v tebi
vsi, kateri te iščejo; * in kateri
ljubijo tvoje odrešenje, naj vedno
govore: Hvaljen bodi, Gospod!

Jaz pa sem revež in siromak, *
Bog, pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik
si ti, * Gospod, nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu; * kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in ve¬
komaj. Amen.

V.  Pomagaj svojim služabnikom.

0.  Ki v tebe zaupajo, moj Bog.

® 325  »

V.  Bodi nam,Gospod, močen stolp.

0.  Pred sovražnikom.

V.  Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

0.  In sin krivice naj se ne loti
nam škodovati.

V.  Gospod, ne ravnaj z nami
po naših grehih.

0.  In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V.  Molimo za našega papeža I.

0.  Ohrani ga, Gospod, poživ¬
ljaj in osrečuj ga na zemlji, in ne
daj ga v roke njegovih sovražnikov.

V.  Molimo za našega škofa I.

0.  Gospod, ohrani in varuj ga
vsega hudega.

V.  Molimo za našega cesarja I.

O.  Ohrani, Gospod, našega ce¬
sarja in usliši nas na dan, ko kli¬
čemo k tebi.

P. Molimo za svoje dobrotnike.

0.  Povrni milostno, Gospod,

vsem, ki nam zavoljo tvojega imena
kaj dobrega store, z večnim živ¬
ljenjem.

* 326  ®

V.  Molimo za verne duše v vicah.

O.  Gospod, daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti.

V.  Naj počivajo v miru.

0.  Amen.

V.  Molimo za svoje brate, ka-
terih ni tukaj.

O.  Pomagaj svojim služabnikom,
ki v tebe zaupajo, moj Bog.

V.  Pošlji jim, Gospod, pomoč iz
svetišča.

0.  In varuj jih s Sijona.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

O.  In moje klicanje naj pride
k tebi.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, da vedno
usmiljenje skazuješ in prizanašaš,
sprejmi naše prošnje, naj nas m
vse tvoje služabnike, katere veže
grehov veriga, milostno odveže
tvoje dobrotno usmiljenje.

Usliši, prosimo, Gospod, nase
ponižne prošnje in odpusti nam
grehe, ki se ti jih obtožimo,

da

¥A  327  ®

nam z odpuščenjem vred dobrot¬
ljivo mir podeliš.

Skaži nam milostno, Gospod,
svoje neizrekljivo usmiljenje, da
nas vseh grehov odvežeš, in kazni,
Id jih zanje zaslužimo, rešiš.

O Bog, ki te greh razžali in
pokora potolaži, ozri se milostno
na molitev svojega ljudstva, ki te
ponižno prosi; in odvrni šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

Vsemogočni večni Bog, usmili
se svojega služabnika, našega pa¬
peža I., in vodi ga v svojem usmi¬
ljenju po potu večnega življenja,
da bo, kar je tebi prijetno, s tvojo
pomočjo želel in z vso močjo iz¬
vrševal.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih, glej milostljivo na svojega
služabnika, našega škofa I., ki si
ga ža pastirja naši škofiji postavil;
podeli mu, da bo tistim, črez ka-
tere je postavljen, z besedo in de¬
janjem koristil in tako s čredo, ki

@ 328  *

mu je izročena, dosegel večno
življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj
tvoj služabnik, naš cesar L, ki je
po tvojem usmiljenju sprejel ce¬
sarsko vladarstvo, tudi raste v vseh
čednostih, da bo, z njimi lejoo ozalj¬
šan, mogel greha se varovati, so¬
vražnike zmagovati in k tebi, ki si
pot, resnica in življenje, v milosti
dospeti.

O Bog, ki od tebe izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dela,
daj svojim služabnikom tak mir,
ki ga svet ne more dati, da bodo
naša srcu tvojim zapovedim vdana,
in da bodo časi po zatrtem strahu
pred sovražniki s tvojo pomočjo
varni in mirni.

Užgi, Gospod, naša srca z ognjem
Svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z neomadeževa-
nim srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih, podeli dušam svojih
služabnikovin služabnic odpuščenje

* 329  *

vseh grehov, da usmiljenje, ki so
ga vedno želele, s pobožnimi pro¬
šnjami dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod, naša
dejanja s svojim navdihovanjem in
spremljaj jih s svojo pomočjo, da
se vse naše molitve in vsa naša
dela vselej po tebi začno in po
tebi začeta končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki go¬
spoduješ nad živimi in mrtvimi in
se usmiliš vseh, o katerih veš, da
bodo tvoji po veri in dobrih delih,
ponižno te prosimo, naj vsi, za
katere smo se namenili moliti, ki
še žive ali pa so se že s sveta lo¬
čili, po prošnjah vseh tvojih svet¬
nikov iz usmiljenja tvoje dobrote
odpuščenje vseh svojih grehov do¬
sežejo. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, 'tvojem Sinu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega
Kuha, Boa: od vekomaj do ve¬
komaj.

O.  Amen.

V.  Gospod z varni.

¥A  330 *

O.  In s tvojim duhom.

V.  Vsemogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O.  Amen.

V.  In vernih duše naj po mi¬
losti božji počivajo v miru.

0.  Amen.

Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

Molitev ob suši.

Molijo se litanije vseh svetnikov m
po prošnji »Reši duše naše . . .« se dva¬
krat prosi: »Daj svojim vernim p
trebnega dežja  — prosimo te, sliši
nas!« Po litanijah se moli:

Oče naš, (dalje tiho).

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo.

O.  Temveč reši nas hudega.

Psalm 146.

Hvalite Gospoda, ker je dobro,
hvalo peti; * prijetna in lepa bodi
hvala našemu Bogu.

Gospod zida Jeruzalem * in zbira
razkropljene Izraelce.

* 331  *

Ozdravlja nje, ki so potrtega
srca * in obvezuje njih rane.

Šteje množino zvezd, * ter jih
kliče vse po imenu.

Velik je naš Gospod in velika
J e  njegova moč * in neizmerna je
njegova modrost.

_ Gospod vzdiguje ponižne, * greš¬
nike pa do tal ponižuje.

Pojte Gospodu hvalno pesem, *
prepevajte s citrami našemu Bogu.

Nebo zagrinja z oblaki * in
zemlji pripravlja dežja.

Po gorah pripravlja sena * in
zelišča ljudem za rabo.

Živini daje njen živež * in mla¬
dim vranom, ki ga kličejo.

Nima veselja nad konjevo močjo,
* tudi ne radosti nad urnim pešcem.

Gospodu so všeč, kateri se ga
boje, * in kateri v njegovo milost
upajo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu, * kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj.
Amen.

332  &

V.  Zagrni, Gospod, nebo z
oblaki -

0. In pripravi zemlji dežja.

V.  Da trava požene po gorah -

0. In zelišča ljudem za rabo.

V.  Razmoči gore s svojih višav

0.  In zemlja bo polna sadu tvo¬
jih del.

V.  Gospod usliši mojo molitev.

0.  In moje klicanje naj pride k
tebi.

V.  Gospod z vami.

0. In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, v katerem živimo, se
gibljemo in bivamo, daj nam po¬
trebnega dežja, da bomo v časnih
rečeh potrebno pomoč dosegli in
s toliko večjim zaupanjem večnih
dobrot prosili.

Daj, prosimo, vsemogočni Bog,
da nas, ki v svojih nadlogah v
tvojo milost zaupamo, pred vsako
zoprnostjo vselej tvoja pomoč ob¬
varuje.

#1  333  ®

Daj nam, prosimo, Gospod, bla¬
godejnega dežja, in zemlje suho
obličje s potoki izpod neba milost¬
ljivo namoči. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s
teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj.

0.  Amen.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

V.  Hvalimo Gospoda.

0.  Bogu hvala.

V.  Vsemogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

0.  Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

0.  Amen.

Za lepo vreme.

Molijo se litanije vseh svetnikov in
Po prošnji »Reši duše in naših bratov . .«
se dvakrat prosi: »Daj svojim ver¬

nim lepo vreme  — prosimo te sliši
nas!« Po litanijah se moli:

Oče naš, (dalje tiho).

® 334  »

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo,

O:  Temveč reši nas hudega.

P s a 1 m 6 6.

Bog se nas usmili in nas bla¬
goslovi; * razjasni svoj obraz nad
nami in se nas usmili.

Da spoznamo tvojo pot na
zemlji, * med vsemi narodi tvoje
zveličanje.

Slavijo naj te ljudstva, o Bog, *
slavijo naj te vsa ljudstva.

Vesele in radujejo naj se na¬
rodi; * zakaj ti sodiš ljudstva po
pravici in vodiš narode na zemlji-

Slavijo naj te ljudstva, o Bogi
* slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja bo dala svoj sad; * bla¬
goslovi naj nas Bog, naš Bog!

Blagoslovi naj nas Bog, * in
boje naj se ga vsi kraji zemlje.

Slava Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu, * kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in veko¬
maj. Amen.

* 335  m

V.  Gospod, ti si poslal veter na
zemljo,

0.  In nehalo je deževati izpod
neba.

V.  Kadar bom nebo prevlekel z •
oblaki,

0.  Se bo prikazala moja mav¬
rica, in se bom spomnil svoje za¬
veze.

V.  Gospod, poglej z milostnimi
očmi na svoje služabnike.

0.  In blagoslovi jih, ki v te za¬
upajo.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

0.  In moje klicanje naj pride
tebi.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki te greh razžali in
pokora potolaži, ozri se milostno
na molitve svojega ljudstva, ki te
ponižno prosi; in odvrni šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

@ 336  ®

Usliši nas, Gospod, ki k tebi
kličemo, in daj nam, ki te pro-
simo, lepo vreme, da ki za svoje
grehe po pravici trpimo, s po¬
močjo tvoje milosti tvojo dobroto
občutimo.

Prosimo, vsemogočni Bog, tvojo
dobroto, ustavi nalive dežja in po¬
kaži nam dobrotljivo svoje jasno
obličje. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj.

* 0.  Amen.

Ob hudi uri.

Molijo se litanije vseh svetnikov, v
katerih se dvakrat reče: »Treska m

hudega vremena  — reši nas, o Go¬
spod!« Po litanijah se moli:

Oče naš. (dalje tiho).

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo.

O.  Temveč reši nas hudega.

Psalm  14  7. #

Hvali, Jeruzalem, Gospoda,
hvali, Sijon, svojega Boga.

m  337  ^

Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat,

* in nasičuje te z najboljšim žitom.
Svojo besedo pošilja na zemljo,

* hitro teče njegovo govorjenje.
Sneg daje kakor volno, * meglo

iztresa kakor pepel.

Meče svojo točo, kakor koščke;

* kdo bo obstal pred njegovim
mrazom.

Pošlje svojo besedo, in led raz-
topi; * zaveje njega sapa, in vode
teko.

Oznanja svojo besedo Jakobu, *
sv oje postave in pravice Izraelu.

Tako ni storil (sicer) nobenemu
ljudstvu, * in svojih sodeb (dru¬
gim) ni razodel.

Slava Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu, * kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in veko¬
maj. Amen.

P. Naša pomoč je v imenu Go¬
spodovem,

0 .  Ki je ustvaril nebo in zemljo.
K Pokaži nam, Gospod, svoje
Usmiljenje —

22

338  *

O.  In svoje zveličanje nam po¬
deli.

V.  Pomagaj nam, Bog, naš Zve¬
ličar.

0.  In reši nas Gospod, zavoljo
slave svojega imena.

V.  Nič naj ne opravi sovražni!'
pri nas,

O.  In sin krivice naj se ne loti
nam škodovati.

V.  Tvoje usmiljenje, Gospod,
bodi nad nami,

0.  Kakor smo zaupali v tebe.

V.  Gospod, reši svoje ljudstvo

0.  In blagoslovi svoj delež.

V.  Svojih dobrot ne boš od¬
tegnil njim, ki nedolžno žive.

0.  Gospod, Bog vojnih čet, bla¬
gor človeku, ki v tebe zaupa.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

0.  In moje klicanje naj pride k
tebi.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

SK 339

Moli m o.

O Bog, ki te greh razžali in
pokora potolaži, ozri se milostno
na molitve svojega ljudstva, ki te
ponižno prosi; in odvrni šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod,
odženi pogubni vihar- in odvrni
škodo hudega vremena.

Vsemogočni, večni Bog, priza¬
nesi nam, ki se bojimo, bodi nam
milostljiv, ki prosimo; da se po
škodljivem ognju v oblakih in po
silnem viharju grožnja hudega vre¬
mena izpremeni tebi v hvalo.

Gospod Jezus, ki si vetrovom in
morju zapovedal, in je bila velika
hhota, usliši prošnje svojega ljud¬
stva in daj, da po tem znamenju
svetega -j- križa preide vse div¬
janje hudega vremena.

Vsemogočni in usmiljeni Bog,
Id nas s tepenjem zdraviš in z od¬
puščanjem ohranjuješ, daj nam, po¬
nižno te prosimo,, da se bomo ve-

0 , 9 +

340 Sfc

selili miru zaželjene tolažbe, in da
bomo vedno uživali dar tvoje do¬
brote. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj.

O.  Amen.

Nato kropljenje z blagoslovljeno vodo.

Sveti križev pot

sv. Leonarda Porto-Mavriškega.

Sveti križev pot je pobožnost, pu
kateri v duhu spremljamo božjega Od¬
rešenika ob štirinajstih postajah, odtlej,
ko je bil k smrti pbspjen, pa dotlej, ko
je bil v grob položen, ter ob enem pre¬
mišljujemo njegovo bridko trpljenje insmrt.

Molimo.  Začni, prosimo, Go¬
spod, naša dejanja s svojim nav-

pridite, stvari,

Kaj, glejte, ,se godi:
Edini božji Sin
Strašnč za nas trpi.

Priprava.

¥A  341 *

dihovanjem in spremljaj jih s svojo
pomočjo, da se vse naše molitve
in vsa naša dela vselej po tebi
začno in po tebi začeta končajo.

Po Kristusu,Gospodunašem. Amen.

•

(Kesanje.) Usmiljeni Jezus, lju¬
bim te nad vse, ker si neskončno
popoln in vse ljubezni vreden; iz
vsega srca se kesam, da sem te
razžalil, o največja dobrota.

(Namen.) Darujem ti ta sveti
križev pot v čast tistega trpljenja
polnega pota, po katerem si hodil
zame ubogega grešnika. Prejeti
želim svete odpustke in moliti na
vse tiste namene, za katere so bili
podeljeni. O Jezus, sprejmi jih zame
in po rokah Marije Device za uboge
verne duše v vicah, (zlasti za . . .*)

*) Naredi namen, en popolni odpustek
prejeti zase, druge vse pa daruj vernim
dušam, katerim želiš pomagati. Lepa na¬
vada je, vse odpustke darovati Mariji
Pevici, da, jih ona obrne v prid tistirp
dušam, katerim najbolj želi.

® 342  ®

Daj mi, Gospod, po tem križe*
vem potu doseči v tem življenju
tvojo milost, po smrti pa večno
zveličanje. Amen.

Razbičan, zapljuvan
In kronan, zasramovan
Pred sodni stol zdaj gre,
Nedolžen v smrt izdan.

Prva postaja.

Pilat obsodi Jezusa k smrti.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil-

Premišljuj občudovanja vredno
ponižnost nedolžnega Jezusa, ko je
je poslušal in sprejel krivično sodbo.
Vedi, da so hudobije tvojega
jezika  bile tiste lažnive priče, ki
so preslepile sodnika, da je nedolž-

* 343  ®

nega Jezusa obsodil k smrti. Obrni
se torej k svojemu ljubezni pol¬
nemu Bogu in vzdihni bolj s srcem
kakor z usti:

O moj ljubi Jezus, kako neiz¬
merna je tvoja ljubezen! Torej za
tako nevredno stvar se ponižaš,
da zavoljo nje greš v ječo, sprej¬
meš vezi in udarce in se daš celo
obsoditi k tako sramotni smrti. Oh,
to me mora zadeti v srce in ga¬
niti h kesanju nad tolikimi grehi
mojega jezika; studijo se mi in
bridko jih obžalujem.  Zato
bom po vsem tem križevem potu
prosil in klical: Moj Jezus, usmi¬
ljenje! Moj Jezus, usmiljenje!

Oče naš. Ceščena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod !

O. Usmili se nas!

*

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame;
Objame ga voljno
In nese vseh dolge.

Druga postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako je dobri Jezus
radovoljno objel sveti križ, in s
kakšno kratkostjo je prenašal udarce
in žalitve hudobnega ljudstva. Ti
pa ves nepotrpežljiv bežiš
pred križem,  kar le moreš. Ali
ne veš, da v  brez križa ne prideš
v nebesa? Žaluj vendar nad svojo
slepoto, obrni se k svojemu Go¬
spodu in reci:

¥4  345 N*

Ne tebi, o Jezus, ampak meni se
spodobi težki križ, ki so ti ga na¬
ložili moji grehi! Ljubi Zveličar,
daj mi moč, da bom voljno ob¬
jel vse križe,  ki jih zaslužijo
moje velike pregrehe. Daj mi tudi
milost, da se ločim s tega sveta v
ljubezni do svetega križa; goreč od
te ljubezni naj tudi jaz želim kakor
tvoja služabnica sveta Terezija:
trpeti ali umreti! Umreti ali trpeti!

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!
O. Usmili se nas!

Opešal je v močeh,
Podre ga križ, naš greli,
Vtopljen v dolge sveta,
Leži potrt na tleh.

I

® 346  &

Tretja postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, zavoljo
izgube toliko krvi oslabljen, prvič
pade pod križem. Glej, kako ga s
pestmi bijejo in z nogami sujejo.
In vendar potrpežljivi Jezus ne
odpre svojih ust, ampak trpi in
molči. Ti pa si že zavoljo lah¬
kih križev nevolj  en,  godrnjaš,
se pritožuješ in morda celo pre¬
klinjaš ! Odpovej se vendar svoji
nepotrpežljivosti in svojemu na¬
puhu, in prosi svojega Gospoda,
rekoč:

O preljubeznivi Odrešenik! Glej,
pred tvojimi nogami kleči nesre¬
čen grešnik. Kolikokrat in kako
hudo sem grešil! O Jezus, podaj
mi v pomoč svojo sveto roko.
Pomagaj, da ves čas svojega živ¬
ljenja več ne padem v smrtni

® 347  *

greh, in da si tako zagotovim po
smrti večno zveličanje.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

O žalostni spomin,

Ko Mater sreča Sin,

Bridkosti meč ji gre
Do srca globočin.

Četrta postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kolika bolečina je presunila
srce Jezusu, in kolika bridkost je
zadela srce Matere Marije, ko sta

VA  348 •»

se srečala! »O nehvaležna duša«,
ti kliče žalostna Mati - »kaj ti je
storil moj Sin?« In v bolečinah
te vpraša Jezus: »Kaj ti je storila
moja Mati? O zapusti vendar svoj
greh, ki j e krivnajinetolike
bridkosti!«  Grešnik, kaj praviš
na to? Vzdihni iz srca in reci:

O božji Sin Marijin! O presveta
Mati Jezusova! Potrt in skesan
klečim pri vajinih nogah. Zakaj
jaz sem kriv vajine žalosti; s svo¬
jimi grehi sem brusil meč, ki je
ranil vajini srci. Ves osramo¬
čen in skesan vaju prosim:
Odpustita  mi!  Usmiljenje, o
Jezus, usmiljenje, o Marija! Po¬
delita mi milost, da vaju ne bom
žalil nikdar več, in da bom s so¬
čutjem premišljeval  vajino
trpljenje in vajine bolečine.

Oče naš. Ceščena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!.

*

® 349  *

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, sprejmi križ,
Gospoda^usmili se!

Peta postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu
križ nositi.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, da si ti, kakor ta
Simon, ker si preveč vdan slad-
nostim  tega sveta in zato križa
ne nosiš iz ljubezni do Jezusa,
ampak z nevoljo, ker se ga ne
moreš ubraniti. Vzdrami že vendar
svoje srce in usmili se svojega
težko obloženega Gospoda! Sprejmi
radovoljno vse težave, ki ti jih po¬
šilja nebeški Oče, in prizadevaj si,

® 350  ®

ne samo potrpežljivo jih nositi, am¬
pak zanje Bogu tudi hvalo dajati.
Moli torej in reci:

O moj preljubeznivi Jezus! Za¬
hvalim te za premnoge priložnosti,
ki mi jih daješ, da bi mogel zate
trpeti in zase kaj zaslužiti.
O moj Bog, daj mi milost, da bom
vse križe tega življenja po¬
trpežljivo nosil  in si s tem
pridobil večnih dobrot. Daj, da boni
tukaj s teboj žaloval, po smrti pa
s teboj v nebesih kraljeval.

Oče naš. Ceščena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

S prtom Veronika
Obriše Jezusa,
Zato ji da spomin
Obličja svetega.

* 351  *

Šesta postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Glej in premišljuj na prtu pre¬
sveto obličje svojega Zveličarja,
in ginjen od ljubezni do njega si
prizadevaj, vtisniti si globoko
v srce njegovo podobo.  Sre¬
čen boš, ako boš živel s to podobo
v srcu; in nad vse srečen boš,
ako boš s to podobo v srcu sto¬
pil tudi v večnost. Da boš pa vre¬
den tolike milosti, se obrni k svo¬
jemu Gospodu in ga prosi, rekoč:

O moj trpeči Zveličar! Prosim
te, vtisni v moje srce podobo svo¬
jega svetega obličja, da bom vedno
nate mislilil, tvoje bridko
trpljenje imel pred očmi in
obžaloval svoje grehe.  O
Jezus, zavoljo tebe hočem svojo
dušo napolnjevati z bridkostjo, in
svoje grešno življenje hočem ob¬
jokovati do smrti.

Oče naš. Ceščena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!
O. Usmili se nas!

Slabosti ves prevzet ^

Zveličar pade spet:

Oh, grehi ga teže,

Ki jih ponavlja svet.

Sedma postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, tvoj Go¬
spod in Odrešenik, na zemlji leži,
oslabljen od bolečin, teptan od
svojih sovražnikov in zasramovan
od razdivjanega ljudstva. Pomisli,
da ga je ponižala t v oj a p r e-

i'A  353 *

vzetnost in vrgel  tvoj napuli.
Zapusti vendar svoj greh in z brid¬
kim kesanjem nad svojo preteklostjo
skleni, da boš v prihodnje poniž-
nejši. Reci s skesanim srcem:

O presveti moj Odrešenik! Vi¬
dim sicer, da pod težkim križem
potrt ležiš na zemlji, vendar te
molim in častim, kakor svojega
vsemogočnega Boga. Iz ljubezni do
tebe sklenem, zatirati svojo
prevzetnost.  Očisti mi srce vseh
ošabnih, častiželjnih in samoljubnih
misli. Podpiraj me s svojo milostjo,
da vse poniževanje sprejmem z
voljnim srcem, in da tako zaslužim,
s teboj povišan biti v nebeškem
kraljestvu.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

*

23

* 354  *

Usmiljene žene,

Ne jokajte za me,

Le zase in svoj rod
Točite zdaj solze.

Osma postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako zelo ti je treba
žalovati: najprej zavoljo Jezusa, ki
toliko zate trpi; in potem še za¬
voljo sebe, ki si tako nehvaležen,
da se hočeš le veseliti in ne nehaš
njega žaliti.' Kako moreš ostati še
trd, če premisliš, kaj tvoj Odre¬
šenik zate trpi. Poglej, kako je
Jezus milostljiv do žalostnih žen.
Obrni se k njemu tudi ti z zaupan¬
jem, in moli s skesanim srcem:

* 355  ®

O moj ljubeznivi Zveličar! Za¬
kaj ''se moje srce ne razjoka od
žalosti! Solz prosim, o Jezus, solz
žalovanja in sočutja,  da do¬
sežem tako usmiljenje, kakor si ga
skazal žalujočim ženam. O Gospod,
ozri se name z milostnimi očmi,
da bom po svoji smrti tudi jaz
tebe poln tolažbe mogel videti.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!
O. Usmili se nas!

Zveličar omedli,

Pod križem spet leži;

O trdo srce, glej,

Tvoj greh ga žalosti.

Deveta postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

23 *

® 356 K4

Premišljuj, s koliko bolečino Je¬
zus tretjič pade pod križem. Glej,
kako Zveličarja, to krotko in ne¬
dolžno jagnje, neusmiljeno sujejo
in semtertja vlačijo. O nesrečni
greh, ki samega Sinu božjega
tako grozovito mučiš!  Grešnik,
ali ni tvoj ves potrti Jezus vreden
tvojih solz? Reci torej z žalostnim
srcem:

Vsemogočni Bog, ki držiš s svo¬
jim prstom nebo in zemljo, kdo te
je tako neusmiljeno vrgel! Oh, to
so storile pregrehe, v katere
sem se povračal, in krivice,
ki sem jih ponavljal.  Od gre¬
hov ni nehala moja hudobnost, in
tako sem z njimi množil tvoje bo¬
lečine. Toda poglej, o Gospod,
zdaj skesan  klečim pri tvojih
nogah in s tvojo milostjo trdno
sklenem: Ne bom grešil nikdar
več,  moj Bog, nikdar več!

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

® 357  ®

Ko pride na gor6,

Obleko mu vzemč,

In za dolge sveta
Se žolča mu dado.

Deseta postaja.

Jezusa slečejo in mu ponudijo vina
z žolčem mešanega.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, moja duša, kakojezusa
vsega ranjenega zdaj še slečejo,
in kako mu ponudijo grenke pi¬
jače. Poglej, kako Gospod trpi za
tvojo nesramežljivost in ne¬
zmernost.  Ali ga moreš pogle¬
dati brez sočutja?  Poklekni k
nogam svojega tako osramočenega
Zveličarja in reci:

® 358  *

O žalostni Jezus, kolik je raz¬
loček med teboj in menoj! Ti si
ves ranjen, s krvjo oblit in poln
grenkosti, jaz pa ves v prijetnosti,
ničemern in poln sladnosti, ali vsaj
želim tak biti. Oh, jaz nisem na
pravi poti! Moj Bog, daj mi milost,
da izpremenim svoje življenje,
in ogreni mi vse posvetne prijet¬
nosti, da bom namesto njih odslej
želel, okušati le bridkosti tvojega
trpljenja, in da bom tako vreden,
uživati kdaj s teboj nebeško veselje.

Oče naš. Ceščena Marija.

V, Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,
In ostri mn žeblji
Spet rane narede.

@ 359  m

Enajsta postaja.

Jezusa pribijejo na križ.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj neizrekljive bolečine,
ki jih je občutil Jezus, ko so mu
na rokah in nogah meso in žile z
žeblji prebodli. Kako je to, da se
tvoje srce ne potopi v žalosti, ko
vidiš,- da tvoji grehi tako ne¬
usmiljeno mučij o Zveličarja!
Žaluj vsaj zdaj nad svojimi grehi
in moli:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! Presuni vendar moje
trdo srce s sveto ljubeznijo do tebe.
In ker so moji grehi krivi, da so
ostri žeblji tvoje roke in noge pre¬
bodli ter te pribili na križ, daj mi
to milost, da dušna bolečina
prebode tudi moje srce in
na križpribije vse moje hude
želje.  Naj bom v življenju in smrti
s teboj križan, v nebesih pa s teboj
poveličan.

SK 360 m

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!
O. Usmili se nas!

Na križu Bog visi,
In sveta teče kri:

Za nas umira Bog, —

Žalujte vse stvari!

Dvanajsta postaja.

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Povzdigni svoje oči in premišljuj,
kako tvoj Odrešenik na križu visi
in umira. Glej, kako smrtno bled
je njegov sveti obraz. Poslušaj,
kako prosi odpuščenja tistim, ki ga
križajo in žalijo. Skesanemu raz¬
bojniku obljubi sveti raj; svojo

#3  361  ®

Mater izroči Janezu in svojo dušo
priporoči nebeškemu Očetu. Sled¬
njič nagne glavo in umrje. Tako
je torej tvoj Odrešenik umrl; umrl
na križu zavoljo tebe!  O
moja duša, glej mrtvo obličje Zve-
ličarjevo, in ne hodi proč drugače
kakor le z globokim kesanjem.
Objemi sveti križ in vzdihni k
Jezusu:

O ljubljeni Zveličar! Spoznal
sem, da so moji grehi tebi vzeli
življenje. Nisem vreden tvojega
usmiljenja, ker sem te križal. Ali,
koliko tolažbo čuti moja duša, ko
slišim, da na križu moliš tudi za
tiste, ki so te križali! Kaj naj to¬
rej storim zate, ki si toliko storil
zame! Glej, moj Bog, zavoljo
tebe  o d p u s t i m v s e m,  ki so me
kdaj razžalili, in želim dobro
vsem ljudem.  Tako upam, da
bom srečno umrl v tvoji ljubezni,
kakor skesani grešnik, ki je umiral
na tvoji desnici in slišal tvoje be¬
sede: Danes boš z menoj v raju.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!
O. Usmili se nas!

O Mati žalostna,

Ki ljubiš Jezusa,

Objemlješ zadnjikrat
Simi zdaj mrtvega.

Trinajsta postaja.

Jezusa snamejo s križa in polože
Mariji v naročje.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako oster je bil meč
bolečin, ki je prebodel srce Mariji,
ko je vzela v naročje svojega mrt¬
vega Sina. Ko ga je gledala vsega

® 363 K4

ranjenega, so se ji ponovile vse
bolečine njenega rahločutnega srca.
Ali kaj je bil ta meč, ki jo je ra¬
nil? Greh je bil, ki je vzel
življenje ljubljenemu Sinu.
Obžaluj torej svoj nesrečni greli,
združi svojo žalost s solzami ža¬
lostne Matere Marije in reci:

O Kraljica mučencev, kdaj bom
vreden, prav spoznati tvoje bole¬
čine! Kdaj bom vreden, tvojo žalost
v svojem srcu nositi in s teboj
trpeti! O nebeška Gospa, izprosi
mi milost, da bom vedno žaloval
zavoljo svojih grehov, ki so tebi
prizadeli toliko trpljenja. Naj s te¬
boj tukaj žalujem in trpim,
upam in ljubim,  potem pa v
tvojem varstvu umijem in pridem
v tvojo družbo.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas. o Gospod !

O. Usmili se nas!

#S 364

Bridko objokovan
Je Jezus v grob dejan;

O grešnik, moli ga,

Tvoj greh je zdaj opran.

Štirinajsta postaja.

Jezusa polože v grob.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako so žalovali in
jokali sveti Janez, Marija Magda¬
lena in vsi prijatelji Jezusovi, ko je
bilo njegovo telo v grob položeno.
Najbolj pa premišljuj, kako neuto¬
lažljivo bridkost je čutilo srce Ma¬
tere Gospodove, ko je videla, da
nima več ljubega Sina. Ko v duhu
gledaš njene solze, se moraš pač
sramovati, da si med svetim kri-

® 365  ®

ževitn potom kazal tako malo so¬
čutja.  Vzdrami se vsaj zdaj pri
zadnji postaji! Poljubi spoštljivo
kamen svetega groba, položi v
duhu vanj svoje srce in v bridki
žalosti moli k svojemu Gospodu:

O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz
ljubezni do mene sprejeti tolike
bolečine križevega pota, molim te
v grobu ležečega. Po zasluženju
svojega trpljenja mi podeli milost,
da prejmem za popotnico v večnost
tvojepresvetoRešnjeTelo; moje
zadnje besede naj bodo: »Jezus,
Marija, Jožef;«  in naj bo, ka¬
kor tvoj, tudi moj zadnji vzdihljaj:
»Oče, v tvoje roke izročim
svojo dušo.«  Z živo vero, trdnim
upanjem in gorečo ljubeznijo naj
s teboj in za tebe umrjem, da pri¬
dem s teboj uživat veselje od ve¬
komaj do vekomaj.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod !

O. Usmili se nas!

« 366  *

Sklep.

O Jezus, hvali naj
Ves svet te vekomaj,

Po svojem križu nam
Podeli sveti raj.

Molimo.

O Bog, ki si z drago krvjo svo¬
jega edinorojenega Sinu hotel po¬
svetiti križ v znamenje življenja,
prosimo te, daj, da se bodo vsi,
ki se vesele poveličanja svetega
križa, veselili povsod tudi tvo¬
jega varstva. Po Kristusu, Gospodu
našem.

O. Amen.

Peti del.

Sveto cerkveno leto.

elo življenje kristjanovo in torej
vsak posamezni dan med ted¬
nom in letom mora sicer biti
Bogu v čast. (Glej str. t, 2.)
Ker pa mora človek skrbeti tu¬
di za časni blagor in se ob delavnikih
njegov duh prerad razstrese. zato je sv.
Cerkev odločila posamezne dni, ob ka¬
terih človek preneha s časno skrbjo za
telo in se popolnoma posveti za čast
božjo in skrbi za svojo dušo. Ti dnevi
so nedelje in- prazniki. Urejena skupina
vseh praznikov, kakor jih Cerkev obhaja
v teku enega leta, se imenuje cerkveno
leto.

® 368 ®

Cerkveno leto se začne s prvo ad¬
ventno nedeljo in se konča s zadnjo ne¬
deljo po binkoštih ter se deli v tri dobe:
1. božično, 2. velikonočno in 3. bin-
koštno.

Nedelj ima leto navadno dvainpet¬
deset; (čitaj o nedelji str. 67.) zapove¬
danih praznikov je pri nas šestnajst. Ne¬
kateri so nepremakljivi in se obhajajo
vsako leto isti dan, drugi so premakljivi,
in se ravnajo po velikonočnem prazniku,
ki je vsako leto v nedeljo po prvem
pomladanskem ščepu.

Pravila

za premakljive svete čase.

Advent:  se prične z nedeljo med 27.
nov. in 3. dec.

Kvatrni teden:  po tretji adventni

nedelji.

Ime Jezusovo:  drugo nedeljo posve¬
tih treh kraljih.

Sv. družina:  tretjo nedeljo po svetih
treh kraljih.

Pepelnica:  sedma sreda pred veliko
nočjo.

Kvatrni teden:  po prvi postni ne¬
delji.

Sedem žal. Mar.:  petek po peti postni
nedelji.

® 369 ®

Velika noč: nedelja po pomladnem
ščepu.

Varstvo  sv. Jožefa:  tretjo nedeljo
po veliki noči.

Vnebohod:  štirideseti dan po veliki
noči.

Binkošti:  petdeseti dan po veliki noči.

K v atr ni teden:  po binkoštni nedelji.

Preš v. Trojica:  prva nedelja po bin-
koštih.

Preš v. R. Telo:  četrtek po presveti
Trojici.

Srce Jezusovo:  petek po osmini pre¬
svetega Rešnjega Telesa.

Jezusova kri:  prva nedelja v juliju.

Srce Marijino:  nedelja po osmini

vnebovzetja.

Angeli varihi:  nedelja najbližja 1.
septembru.

Ime Marijino: nedelja po Marijinem
rojstvu.

Kvatrni teden:  čigar sreda je po

14. septembru.

Sedem žal. Mar.:  3. nedelja v sep¬
tembru.

Rožnovenska nedelja:  prva v ok¬
tobru.

Posvečevanje vseh cerkva: 3. ned.
v oktobru.

Zahvalna nedelja: prva po vseli

svetnikih.

24

® 370  ®

Koledar

premakljivih svetih časov.

^ 371 ifc

Božična doba.

Adventni čas.

Advent, t. j. prihod  (Odreše¬
nikov), je začetek cerkvenega
leta, — tebi naj bo začetek
novega življenja.

Advent ima štiri tedne in nas
spominja trojnega prihoda Jezusovega:
1- telesnega,  ko se je učlovečil, 2.
duhovnega,  ko prihaja v naše duše,
3 - častitljivega,  ko nas bo prišel so¬
dit. Prvega so željno čakali pravični
starega zakona in vsi narodi na zemlji,
na drugega in tretjega se moramo skrbno
pripravljati mi zlasti te štiri tedne.
»Bratje, vedite: že je ura, da od spanja
vstanemo.« (Rim. 13, 11.).

Premisli, kako sv. Janez ljudi pri¬
pravlja na Odrešenika: oznanja jim po¬
koro.  Tudi ti delaj pokoro tako: 1.

Ogiblji se vsega šumnega posvetnega
razveseljevanja; 2. ako si odrasel, se
smeš ob sredah in petkih le enkrat nasi¬
titi, ako si še nedoleten, je dobro, če si
tudi kaj malega pritrgaš; 3. moli več in
goreče, nego drugekrati, da pride
Zveličar duhovno na svet, in zlasti, da
pride v tvoje srce ga sebi pripravi v
vredno prebivališče. 4. Zato se pa tudi
ti skesaj, »pripravi pot Gospodu« s srč-

24 *

m  372 ®

nim žalovanj ertl, z v te  d n o s p o v e d j o in
svetim obhajilom.  Ponižnost in čis¬
tost najbolj dopadata njemu, ki si je po¬
nižno čisto Devico za mater izbral. 5.
Močno je želeti, da bi v adventu hodil k
zornicam (svitancem) in da bolj vneto
častil brezmadežno Devico Marijo, Jezu¬
sovo mater. Moli zbrano: Angel Gospo¬
dov, veseli del rožnega venca, Premila
Mati Zveličarjeva str. 310 in naslednje
antifone, ki se molijo v duhovniških mo¬
litvah zadnji teden pred božičem.

Vzdihljaji svete Cerkve
po Zveličarju.

Modrost, ki si iz ust Naj¬
višjega izšla, ki od kraja
do kraja krepko vladaš in
sladko vse urejuješ: pridi
nas učit steze modrosti.

O Adonai (moj Bog) in Vodi¬
telj izraelove hiše, ki si se Mozesu
v plamenu gorečega grma prika¬
zal in mu na gori Sinai postavo
dal: pridi nas rešit z mogočno

desnico.

O korenina Jesejeva, ki stojiš v
znamenje narodom, ki pred teboj

* 373  ®

usta kraljev molče, in te neverniki
molijo, pridi nas rešit, nikar več
ne odlašaj.

O ključ Davidov in žezlo hiše
Izraelove, ki 'odpreš in nihče ne
zapre, - ki zapreš, in nihče ne
odpre: pridi in izpelji iz ječe jet¬
nika, ki sedi v temi in smrtni
senci. <•

O vzhajajoči odsvit večne luči in
solnce pravice, pridi in razsvetli
nas, ki sedimo v temi in smrtni
senci.

O Kralj narodov ter njih zaže¬
leni in vogelni kamen, ki združu¬
ješ oboje v eno: pridi in reši člo¬
veka, ki si ga iz ila upodobil.

O Emanuel (Bog z nami), naš
Kralj in postavodajavec, pričako¬
vanje narodov in njih Zveličar:
pridi nas rešit, Gospod, naš Bog.

V z d i h 1 j a j.

»Rosite ga nebesa, od zgoraj,
m oblaki, dežite Pravičnega!« (Iz.

45 , 8 ).

® 374 ®

Molitev.

O Bog, ki nas vsako leto s pri'
čakovanjem našega Zveličarja raz¬
veseljuješ: daj, da bomo tvo¬

jega edinorojenega Sina, ki ga zdaj
veseli sprejemamo kot Odrešenika,
nekdaj brez strahu gledali tudi kot
prihajajočega Sodnika, ki s teboj
živi in kraljuje Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Pridi, Gospod, s svojo močjo,
da bomo po tvojem varstvu iz¬
trgani nevarnosti greha in po tvo¬
jem odrešenju zveličani. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Molitev k sveti Devici.

Premila Mati Zveličarjeva. (Glej
str. 310.)

Adventna pesem.

(V Ljudski pesmarici št. 18.)

Vi oblaki.

1. Vi oblaki ga rosite,

Ali zemlja naj ga da!

* 375 ®

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta.

Milo so ljudje zdih’vali,

V grehih in temi ječali:

Bog je bil zemljo preklel,
Greh ljudem nebesa vzel.

2. Oče večni se usmili

Zemlje bridkih bolečin:

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi božji Sin.

Angel počasti Devico,

Prvo čednosti kraljico:

Vse izpolni nje srce,

Kar Gospod ji zapove.

3. Zgodba sveta in vesela

Je odprla vsem nebo.

Glej, Devica je spočela,
Večni je sprejel tel6.

Pred Gospoda pokleknimo,
Se za milost zahvalimo!
Blagor tebi, revni svet,
Greha finalu boš otet!

4. O Zveličar, pridi skoraj,

Spolni, kar srčno želim,

@ 376 ®

Moč prinesi mi od zgoraj,

Da se čisto spokorim.

Mir nebeški nam dodeli,

Naj ga^uživamo veseli;

Zberi nas na sodni dan
Med ovce na desno stran.

Brezmadežno spočetje Marijino.

Praznik 8. decembra.

Praznik brezmadežnega spočetja je
med vsemi Marijinimi prazniki našemu
srcu najmilejši. Spominja nas prepo-
menljive verske resnice, da je bila Ma¬
rija po posebni milosti božji z ozirom
na zasluženje Jezusa Kristusa obvaro¬
vana izvirnega greha.

To resnico je ves krščanski svet že
od nekdaj veroval; že 1. 675. so ta praz¬
nik na jutrovem obhajali. Klement XI.
ga je 1. 1708 zapovedal za vso Cerkev.
Ko je Pij IX. 8. decembra 1854 slo¬
vesno razglasil versko resnico brezmadež¬
nega spočetja, se je češčenje Brez¬
madežne neizrekljivo povzdignilo. Vsa¬
komur je še v spominu, s koliko sveča¬
nostjo smo 8. decembra 1904 tozadevno
petdesetletnico obhajali in se slovesno
Brezmadežni za vse čase posvetili.

Verna slovenska mladež! Na vso moc
moraš brezmadežno Devico častiti, in se Ji

->:« 377 ®

vsako leto na ta praznik in tudi druge-
krati popolnoma v last in posest izročati.
Med verniki, ki se ta dan krog spoved¬
nic in obhajilne mize tarejo, bi tebe nik¬
dar ne smelo manjkati. Kdor Devico
Marijo vneto časti, svoje duše nikoli ne
pogubi.

Pred praznikom obhajajo Marijini
častivci (od 29. novembra) devetdnevnico
m na biljo 7. grudna se postijo.

V z d i h 1 j a j.

Ceščeno bodi sveto in brezma¬
dežno spočetje presvete Device
Marije, Matere božje!

(300 dni odpustka, glej str. 42. Ta
pozdrav se lahko pristavlja ob koncu
Pozdravu presv. Rešnjega Telesa, str. 40,
spodaj.)

Cerkvena molitev.

Danes je pognala mladika iz ko¬
renine Jesejeve; danes je bila brez
vsakega madeža spočeta Marija;
danes ie ona stari kači glavo strla.
Aleluja.

V.  Brezmadežno spočetje je da¬
nes Marije Device.

%  378 m

0.  Ki je z deviško nogo kači
glavo strla.

Molimo.  O Bog, ki si z brez¬
madežnim spočetjem Device pri¬
pravil vredno prebivališče svojemu
Sinu, prosimo te, ki si jo zavoljo
smrti istega svojega Sina obvaroval
vsakega madeža, daj tudi nam, da
po njeni priprošnji čisti k tebi pri¬
demo. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Zdrava, zemlje vse Gospa.

(V Ljudski pesmarici št. 39.)

1. Zdrava, zemlje vse Gospa,

In nebes Kraljica!

Zdrava, zvezda jutranja,

Vseh devic Devica.

Zdrava, Mati milostna,

Lepa vsa in sveta,

Ni na tebi madeža,

Cista si spočeta.

2. V hčerko sebi je izbral

Tebe Oče večni,

Jezusa je tebi dal —

Materi presrečni.

» 379 ®

Sveti Duh te je vesel
Videl večno zvesto
In Devico te sprejel
V ljubljeno nevesto.

3. Lilija med cvetkami

Skrbno varovana,

Kakor luna lepa si,

Kakor solnce^ izbrana.
Svetlih zvezd lesket bledi
Pred teboj,- Kraljica;

Tebe lepša čast krasi:

Mati in Devica!

4. Ljuba mati milosti,

Upanje^ izgubljenim,

Luč rešilna si v temi,

Koka potopljenim.

Tebi izročujemo
Svojih src darila,

Sprejmi jih dobrotljivo,

O Devica mila.

Kvatrni dnevi.

Štirje kvatrni tedni so: 1. četrti v ad¬
ventu, — 2. drugi v postu, — 3. prvi po
binkoštili — trojički — in 4. jesenski,
meseca septembra. V sredo in petek je

« 380

ostro zapovedan, v soboto zdaj v neka¬
terih škofijah polajšan post. Namen kva-
ter je: 1. da bi vsak letni čas na pokoro
mislili, 2. da bi se Bogu za prejete te¬
lesne in duhovne dobrote zahvalili in ga
dobre letine prosili, 3. da bi za dušne
pastirje molili, ker so škofje nekdaj kva-
trne dni delili zakrament mašniškega po¬
svečenja.

Molitev ob kvatrnih ne¬
deljah.

O dobrotljivi Zveličar! Tvoja
sveta Cerkev je naročila ob štirih
letnih časih očitne molitve in poste,
naj bi te verniki posebno te dni
prosili, da podeliš svoji Cerkvi po¬
božnih in vnetih dušnih pastirjev;
naj bi te pa tudi prosili pomoči in
blagoslova v dušnih in telesnih
potrebah ter se ti zahvaljevali za
vse prejete milosti in dobrote.

O Bog, nebeški Oče, ki kličeš
delavce v svoj vinograd in pošiljaš
mašnike v žetev svoje Cerkve, po¬
nižno te prosimo, d?j nam dobrih
dušnih pastirjev. — O Gospod,
kako velika je tvoja žetev za ne-

¥A  381 S#

beško kraljestvo, in kako malo je še
delavcev tvojih na svetu! Pošlji
nam torej mašnikov, svojih namest¬
nikov, ki so polni tvojega duha.
Podeli jim stanovitnost in moč,
da ne bodo obnemagali pod težo
svoje službe, in utrdi jih, da bodo
vedno pripravljeni, dati tudi živ¬
ljenje za svoje ovčice. Podeli pa
tudi nam potrebno milost, da jih
bodemo lepo ubogali, po tvojih
svetih zapovedih živeli, ter tukaj
v dušnih in telesnih potrebah po¬
moč, tamkaj pa večno življenje
dosegli. Tega prosimo tebe, najvišji
pastir in škof naših duš, Jezus
Kristus, ki živiš in kraljuješ z Bo¬
gom Očetom, v edinosti svetega
Buha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Božič Rojstvo Gospodovo.

a)  Božična bilja in sveta noč.
ban pred božičem je oster post. Ime
bilja, iz latinskega »vigilia«, pomeni č u-
v anje,  in nas spominja, da so že nek¬
daj kristjanje pred božičem vso noč prc-

SK 382.»

čuvali. Tudi mi na sveti večer luči ne
ugasnemo, ampak čuvamo, božično drevo
— ali kar je še pomenljivejše — po
zgledu sv. Frančiška (1223) jaslice (bet-
lehem) napravljamo, zgodbo o Jezusovem
rojstvu beremo in molimo, ter svete
pesmi popevamo, kakor nekdaj angeli.

b) Sveti  dan  — 25. decembra —;
sme vsak duhovnik trikrat maševati. Pri
prvi (»angelski«) sveti maši o polnoči se
z največjo hvaležnostjo spominjaj Jezu¬
sovega časnega rojstva v betlehemskem
hlevu; — pri zorni, »pastirski«, sveti

maši prosi Jezusa, naj bi se duhovno ro¬
dil v tvojem srcu; zato je tudi lepo, pri¬
stopiti k svetem obhajilu; — pri tretji,
slovesni (»veliki«) sveti maši se spomni
Jezusozega večnega rojstva iz Očeta in ga
moli kot večnega Bgiga. Verni kristjan,
varuj se na sveti večer vsake nerodnosti.

Molitev k Jezusu v jaslicah.
Bodi mi pozdravljeno, nebeško
Dete, božji Sin, ki v bornem hlevcu

m  383 Sfc

na trdi slamici ležiš in me uboštva,
ponižnosti in pokorščine učiš. V
ponižnosti klečim pred teboj. O, da
bi ti smel ponuditi svoje srce
v dar! Polna je moja duša
tvojega češčenja in tvoje ljubezni;
pa preslab je moj jezik, vse to iz¬
govoriti. Ti pa božje Dete, ki gle¬
daš v moje srce, dobro veš, da te
resnično ljubim in te še neskončno
bolj ljubiti želim. Ti si zapustil
naročje Očetovo, zapustil devet
angelskih korov in nebeško ve¬
selje, in prišel mene nevrednega
iskat v to solzno dolino ter ležiš
zdaj v jaslicah v mrazu, uboštvu
in nagoti, kakor revno dete. Glej
tu je izgubljena ovčica, katero
iščeš. Popolnoma se ti izročim. Ne
pustim te več; spremljal te bom
po vseh stopinjah tvojega sve¬
tega življenja, spremljal te bom
do smrti na križu. - Povzdigni,
klaženo Dete, svojo vsemogočno
desnico in blagoslovi me na duši
in na telesu; blagoslovi vse moje

m  384 ®

znance in prijatelje, dobrotnike in
sovražnike, blagoslovi vesoljni svet.
Amen.

V z d i h 1 j a j.

Jezus, moj Bog, ljubim te nad
vse.

Cerkvena molitev.

Danes se je rodil Kristus; danes
se. je prikazal Zveličar; danes pojo
na zemlji angeli in se vesele nad¬
angeli; danes se radujejo pravični,
rekoč: Slava Bogu na višavah,

aleluja.

V.  Razodel je "Gospod, aleluja.

0.  Svoje odrešenje, aleluja.

Molimo.  Daj, prosimo, vsemo¬
gočni Bog, da nas, ki nas stara
sužnost drži pod jarmom greha,
reši novo rojstvo tvojega edino-
rojenega Sina. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

* 385 m

Božične' pesmi.

Na polnoči grede.
(V Ljudski pesmarici št. 19.)

1. Na polnoči grede,
Potihnejo črede,

Okrog Betlehema

Je petje lepo:
Pastirji ne spijo,

Srčno hrepenijo:

O pridi, Zveličar,
Odpri nam nebo!

2. Kak zvezde migljajo,
Prijazno igrajo,

In sevajo milost
Na grešno zemljo.
Pastirjem srčneje
Se petje ogreje:

O pridi, o pridi,
Odpri nam nebo!

25

« 386 *

3. Obda jih svetloba,
Nebeška bliščoba,

In angel strmečim

Prijazno veli:

Na božje povelje
Oznanim veselje:
Zveličar je rojen,

Tam v jaslih leži.

4. In polnim veselja
Zbudi se jim želja,
Tja k jaslicam urno

Pastirji teko.

Tam vsi na kolenih ■
V molitvah ognjenih
Zveličarju slavo
In hvalo dado.

5. Se mi kristijani
Radosti navdani
Posnemat pastirje

Hitimo ta čas.

Lepo pokleknimo,
Ponižno recimo:

O Jezušček ljubi,
Usmili se nas!

* 387 ®

Sveta noč.

(V Ljudski pesmarici št. 77.)

1. Sveta noč, * blažena noč!

Vse že spi, * je polnoč;

Le Devica z Jožefom tam
V hlevcu varje Detece nam.
Spavaj, Dete, sladko!

2. Sveta noč, * blažena noč!

Prišla je * nam pomoč:

Dete božje v jaslih leži,

Grešni zemlji radost deli,

Rojen je Rešenik.

3. Sveta noč, * blažena noč!

Radostno * pevajoč
Angeli Gospoda slave,

Mir ljudem na zemlji žele :
Človek, zdaj si otet.

Sveti dan.

(V Ljudski pesmarici št. 20.)

L Veseli dan* praznujmo,
Prisrčno se radujmo!

Prišel z neba je Večni,

* Druge dni se poje »Veseli čas.«

25*

388 *

Odrešit rod nesrečni.

[:0 Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!:]

2. Sin v slavi je Očeta,

In nam nebo obeta:

Odprt je vir radosti,

Sladkost nad vse sladkosti.

[: O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!:]

3. Pred Dete pokleknimo,

Ga z angelci molimo!

O daj nam raj veseli,

Da bomo večno peli:

[: O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!:]

Božična osmina.

Praznik sv. Štefana,

dijakona in prvega mučenca, 26. decembra.

»In kamenjali so Štefana, ki je klical,
rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo.
In ko je pokleknil, je z velikim glasom kli¬
cal, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega

greha.« (Dej. ap. 7, 58. 59.) O prelep zg' ec |
blažene smrti in ljubezni do bližnjega'
Ponovi danes iz katekizma nauk o lj u '

m  389 ^

bežni do bližnjega (III. pogl. I. oddelek,
3) in resno se vprašaj, če ga vsestranski
izpolnjuješ?

Opomba.  Ta dan se blagoslavljata
sol in voda.

Cerkvena molitev.

Štefan, poln milosti in moči, je
delal velika znamenja med ljud¬
stvom.

V.  S slavo in častjo si ga oven¬
čal, Gospod.

0.  In postavil si ga nad dela
svojih rok.

M o 1 im o. Daj nam, prosimo
Gospod, posnemati, kar slavimo,
da se bomo učili ljubiti tudi so¬
vražnike, ker praznujemo rojstvo,
onega, ki j^ tudi za preganjavce
prosil Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj
živi in kraljuje od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Praznik sv. Janeza,

apostola in evangelista, — 27. decembra.

»Učenec, ki ga je Jezus ljubil.« (Jan.

h 20.) — Zakaj ga je Jezus ljubil bolj

390 ®

kakor druge? Zavoljo njegove deviške
čistosti, — pravijo sveti očetje. Čistost
ga je storila učenca Jezusovega, sina
Marijinega in preroka novega zakona.
Premišljuj, kaj prepoveduje in kaj zapo¬
veduje šesta božja zapoved! — in kako
jo izpolnjuješ?

Svetemu Janezu so dali strupa, a ni
mu škodoval; zato se danes blagoslavlja
»šentjanževo vino.«

God svetih nedolžnih otrok,

28. decembra.

Nedolžni otroci, ki jih je dal Herod
pomoriti, so spoznali vero ne z besedo,
ampak v dejanju — s smrtjo. — Kaka
mora biti naša vera in ali je dosti, da
vero samo poznamo in v srcu hranimo?
(Katekizem, I. poglavje, 1. oddelek.)

Starega in novega leta dan.

1. Domisli se duhovnih in telesnih
dobrot, ki si jih prejel v starem letu;
2. naredi sam s seboj pred Bogom resen
račun, kako si obračal dragoceni čas, —
dneve in ure starega leta; 3. obudi kes,
prosi odpuščenja grehov in zamud, in
naredi prav premišljen, z molitvijo utrjen
sklep, kako boš obračal dneve prihod¬
njega leta. Moli 50. Psalm (str. 133) in
Zahvalno pesem (koncem knjige.)

391 m

Obrezovanje Gospodovo.

»Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da
je bil otrok obrezan, mu je bilo dano
■me Jezus,  kakor je bilo imenovano po
angelu.« (Luk. 2, 21.) Začni že jutro no¬
vega leta pobožno v imenu Jezusovem.
Opomin svetega obrezovanja Jezusovega
naj te uči dolžnosti zatajevanja samega
sebe in posnemanja tistih čednosti, ki nam
jih posebno priporoča Jezus Kristus v
svetem evangeliju. Glej in ponovi str. 286.
Moli Litanije preš v. imena
Jezusovega, glej str. 292, in po¬
novi večkrat:

Vz di h lj aj.

Jezus, moj Odrešenik, vse iz lju¬
bezni do tebe!

Cerkvena molitev.

O velika skrivnost dediščine;
deviško telo je postalo temp e ]j

» 392 »

božji; ni se omadeževal On, ki se
je po njej učlovečil; vsa ljudstva
bodo prihajala, rekoč: Slava tebi,
Gospod.

F. Razodel je Gospod, aleluja.

0.  Svoje odrešenje, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si po ro¬
dovitnem devištvu blažene Marije
podelil človeškemu rodu dar več¬
nega zveličanja, daj nam, te pro¬
simo, naj čutimo, da prosi za nas
ona, po kateri smo bili vredni,
prejeti začetnika življenja, Gospoda
našega, Jezusa Kristusa, tvojega
Sina. Amen.

Cerkvena pesem.

(Poje se tudi o božiču. — Napev v
Ljudski pesmarici št. 21.)

1. O Jezus, vsem Odrešenik!

Se luči svit se ni iskril,

Ko tebe Oče je rodil,

In njemu v slavi si vrstnik.

2. Odsvit in luč Očetova,

Vseh dobrih nada radostna,

m  393 ®

O naj bo mil obraz nam tvoj,
Ko zreš v molitvi narod svoj!

3. Sveta Stvaritelj, spomni se:
Podobo našo si sprejel,

Ko^iz Device hvaljene
Telo si sveto nase vzel.

4. Oznanja to slovesni dan,

Ki vrača'""' obletni ga spomin,
Da si, edini božji Sin,

V rešenje svetu darovan.

5. Glej, zvezde, zemlja in morje -
In kar pod nebom biva še -
Zveličarja naj te slavi

In v hvalni spev izliva se.

6. In mi, katere je opral
Krvi presvete blagi val,

Ob rojstvu tvojem hvalnico
Iz srca ti prinašamo.

7. Naj tebe, Jezus, vse slavi,

Ki iz Device rojen si,

In kdor te ljubi, hvali naj
Očeta z Duhom vekomaj.

* 394 *

l

Razglašenje Gospodovo.

Sveti trije kralji, — 6. januarja.

1. Ta praznik pripada k najstarejšim
in največjim praznikom in je poveličan .
s trojnim spominom — 1. s prihodom
Modrih k jaslicam in njih pomenljivimi
darovi. Po legendi je Gaspar (zastopnik
Semitov) Jezusa počastil s kadilom kot
Boga, Melhior (zastopnik Jafetitov) z zla¬
tom kot kralja, Baltazar (zastopnik Ka-
mitov) z miro kot človeka, ki bo za nas
umrl. — Zvezdo je napovedal Balaam. j
(II. Moz. 24, 17.)

Opomba.  Koščice sv. treh kraljev,
ki jih je poiskala sv. Helena, so zdaj v
Kolinu, kamor so tudi Slovenci hodili na
božjo pot.

2. V spomin na Jezusov, krst se še
današnji dan blagoslavlja na biljo s 1 ’,
treh kraljev s slovesnimi obredi »kral¬
jeva voda«, se z njo pokropi stanovanje

in se ob enem zaznamujejo podboji z i
letnico in črkami G -)- M J- B; pone-
kodi hodijo duhovniki blagoslavljat hiše.

3. Obhaja se tudi spomin na prvi Je¬
zusov čudež v Kani.

Cerkvena molitev.

Praznujemo sveti dan, ki je po¬
veličan s tremi čudeži: danes je

» 395  ®

modre zvezda pripeljala k jasli¬
cam ; danes se je na ženitnini voda
izpremenila v vino; danes se je
Kristus dal Janezu v Jordanu kr¬
stiti, da bi nas odrešil. Aleluja.

V.  Kralji izTarza in otoki bodo
ponudili darila.

0.  Kralji Arabije in Sabe bodo
prinesli darove.

Molimo.  O Bog, ki si današnji
dan po zvezdi vodnici narodom
razodel svojega edinorojenega Sina,
daj nam milostno, ki smo te že
spoznali po veri, da dospemo do
gledanja lepote tvojega veličastva.
Po istem Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

Sveti trije kralji.

(V Ljudski pesmarici št. 22.)

L Na nebu zvezda zablesti,

Po njej Bog kliče kralje tri;

In hitro vsi na pot hite,

Iskat vladarja vse zemlje:

Gospod, razsvetli srca vsa,

Da najdejo Zveličarja!

* 396 »

2. Nad hlevcem zvezda obstoji,

In svit njen v jaslice žari;

Na slami dete je lepo,

Ki ga poslalo je nebo:

O Jezus, v revi tu ležiš,

Da nas ponižnosti učiš.

3. Z darovi jutrove zemlje
Ga trije modri počaste;

Kadila, mire in zlata
Hvaležnega dado srca:

O sprejmi, Bog, še dar od nas,
Glej, ljubimo te slednji čas!

4. Kadilo kaže nam Boga,

In čast kraljevo — dar zlata,

A mire dar lepo uči,

Da človek je, in v smrt biti:
Zveličar naš, o večni Bog,

Naj te spozna vse zemlje krog!

Bratovščina „svetega detinstva" —
in „društvo detoljubov.“

1. Kako srečen si, kristjan, da poznaš
Jezusa. Ali se ti ne smilijo v srce mili¬
joni poganskih otrok, ki o Jezusu in Ma¬
riji prav nič ne vedč ? Postani jim misi¬
jonar. Otroci do 12., ali celd do dopol¬
njenega 21. leta so poklicani vpisati se,

#3 397 *

v bratovščino »Družbe svetega detinstva
Jezusovega za odkupljenje paganskih
otrok« in postati njih dobri bratci in se¬
strice s tem, da molijo vsak dan eno
Ceščeno Marijo s pristavkom »Sveta
Devica Marija in ti sveti rednik
Jožef, prosita za nas in za uboge
poganske otroke.« Tudi darujejo, če
mogoče, vsak mesec 4 vinarje zanje.

^ 2. Odraslim bodi pa zlasti priporočeno
»Katoliško društvo detoljubov« kot po¬
seben pripomoček za vzgojo in rešitev
naše mladine. Vsakdo se lahko da vpi¬
sati in postane ud. Dolžnost: Vsak dan
moli: »Tebe. o Jezus, prosimo, pri¬
di na pomoč svojim služabnikom,
ki si jih odkupil s svojo predrago
krvjo« ; in potem eno Ceščeno Ma¬
rijo s pristavkom »O Marija, pribe¬
žališče grešnikov, in ti sveti red¬
nik Jožef, prosita za krščansko
mladino.«

Društvo izdaja v Ljubljani za stariše
sila koristen list: »Krščanski detoljub.«

Presveto ime Jezusovo.

Druga nedelja po razglašenju Gospo¬
dovem.

Vtisni si to ime globoko v srce. Vse-

#3 398 ®

kdar ga izgovori s svetim spoštovanjem,
ker je najsvetejše;  — kliči ga vedno
z naj večjim zaupanjem, ker je najmo¬
gočnejše;  ljubi ga na vso moč, ker
je naj slajše.  Navadi se, kadarkoli in
kogarkoli mogoče pozdravljati: Hvaljen
bodi Jezus Kristus. (Prim. str. 39.)

Popoln odpustek dobi vsak vernik ta
dan ali v osmini, ako vredno prejme
svete zakramente, se udeleži svete maše
in moli na papežev namen. (Pij VII., 21.
maja 1810.)

Vzdih  1 j a j.

Presladki Jezus, ne bodi mi sod¬
nik, ampak odrešenik.

(50 dni odpustka vsakikrat. Pij IX.
11. avg. 1851.)

Cerkvena molitev.

Imenuj njegovo ime Jezus, za¬
kaj on bo odrešil svoje ljudstvo
od njegovih grehov, aleluja.

V.  Ime Gospodovo bodi češ-
čeno, aleluja.

O.  Zdaj in vekomaj, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si svojega
edinorojenega Sina odločil za Od-

« 399 *

rešenika človeškega rodu in zapo¬
vedal mu dati ime Jezus, daj mi¬
lostno, da bomo obličje Njega, či¬
gar sveto ime častimo na zemlji,
gledali in uživali v nebesih. Po
istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Pesem sv. Bernarda.

(V Ljudski pesmarici št. 23.)

L O Jezus, sladki moj spomin,
Veselje srčnih globočin,
i Nad med pa in sladkosti vse

Navzočnost tvoja sladka je.

2. Ne peva se nič lepšega,

Ne sliši nič milejšega,

In slajše misli tudi ni,

Kot si, preljubi Jezus, ti.

3. Usmiljen grešnike svariš,
Spokornim upanje deliš;

Si dober, ko te iščejo,'

O kaj še, če te najdejo!

4. Naš jezik je ne dopove,

In črka ne sladkosti te,

m  400 *

Kaj on okusi, kaj ima,

Ki Jezusa ljubiti zna.

5. Veselje bodi, Jezus, nam,

Ki boš plačilo naše tam,

Ti bodi naše slave vir,
Zveličanje, nebeški mir!

6. Naj jezik tvoje^ime slavi,

Srce s krepostjo ga časti,

In vsaka stvar naj ljubi te
Sedaj in večne čase vse.

Sveta družina.

Tretja nedelja po razglašenju Gospo¬
dovem.

Da bi vsaka krščanska družina imela
pred seboj vzor in najvzvišenejši zgled,
kako je treba živeti starišem in otrokom)
je vpeljal sv. oče papež Leon XIII. 1T
junija 1892 pobožno, z odpustki bogato
obdarovano »družbo krščanskih družin.«
Zdaj je ta družba že po vseh duhovnijah
vpeljana. Verniki se pri svojem dušnem
pastirju dado vpisati vanjo in vsa dru¬
žina moli vsak dan kleče pred podobo
najsvetejše družine posebno molitev, glej
s.r. 53. Prvokrat in na družbeni praznik
vsakega leta pa še posebej molijo na¬
slednjo molitev.

* 401

Molitev,

s katero se krščanske družine posvete
sveti družini.

O Jezus,’ naš preljubeznivi Zve¬
ličar! Prišel si iz nebes, da si raz¬
svetljeval svet s svojim naukom
in zgledom, in hotel si večji del
svojega zemeljskega življenja pre¬
živeti v hišici nazareški, ponižno
pokoren Mariji in Jožefu, da si tako
posvetil ono družino, ki naj bo
zgled vsem krščanskim družinam;
sprejmi milostno tudi to našo dru¬
žino, ki se ti zdaj podari in po¬
sveti. Varuj in brani jo, in utrdi v
njej svoj sveti strah ter mir in edi¬
nost krščanske ljubezni, da bo
vedno bolj podobna božjemu zgle¬
du tvoje svete družine, in da njeni
udje vsi brez izjeme dosežejo
večno zveličanje.

O Marija, preljuba mati Jezu¬
sova in mati naša, izprosi po svoji
dobroti in milosti, da Jezus milo
sprejme to naše posvečenje in nam
podeli svoje dobrote in blagodare.

26

* 402 *

O Jožef, presveti varih Jezusov
in Marijin, pomagaj nam s svojo
priprošnjo v vseh dušnih in teles¬
nih potrebah, da bomo z Devico
Marijo in s teboj vred vekomaj
častili in hvalili svojega božjega
Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Cerkvena molitev.

Uči nas, Gospod, z zgledi svoje
družine vodi na pot miru naše

st °PW :V

V.  Storil bom, da bodo vsi tvoji
otroci poučeni od Gospoda.

O.  In dal bom obilno usmiljenje
tvojim sinovom.

Molimo.  Gospod Jezus Kristus,
ki si, Mariji in Jožefu podložen,
posvetil domače življenje z neiz¬
rekljivimi čednostmi, daj nam z
njuno pomočjo, da se bomo učili
po zgledih tvoje svete družine ter
dospeli v nje družbo na večno. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

* 403 m

Pesem k sveti družini.

(V Ceciliji I., št. 69.) .

1. Sveta družina,

Lepa, edina,

Jezus, Marija, Jožef!

Varhi odbrani,

V zgled .ste nam dani,
Jezus, Marija, Jožef!

2. K vam se oziram,

Pogled upiram,

Jezus, Marija, Jožef!

Moje veselje,

Vse moje želje:

Jezus, Marija, Jožef!

3. Vam se^izročujem,

Milo vzdihujem,

Jezus, Marija, Jožef!

Vi me vodite,

Greha branite,

Jezus, Marija, Jožef!

Svečnica.

2. februarja.

Štirideseti dan po rojstvu Gospodovem
°bhaja Cerkev »svečnico«, ki je Gospo-

26 *

404 85

dov in Marijin praznik obenem ; — praz¬
nik Gospodov, ker je bil Jezus ta dan
v templju darovan in odkupljen, — praz¬
nik Marijin, ker je ona iz pokorščine in
ponižnosti izpolnila postavo očiščevanja.

Simeon je imenoval Jezusa »luč v raz¬
svetljenje nevernikov« (Luk. 2, 32). V spo¬
min na to se na svečnico pred slovesno
sveto mašo sveče blagoslavljajo. P. Ge-
lazij (492—96) je uvedel slovesen obhod
z gorečimi svečami. Mirno in previdno
naj si jih potem verniki prižgč in v ro¬
kah drže med evangelijem in od povzdi¬
govanja do sv. obhajila.

Cerkvena molitev.

Danes je blažena Devica Marija
v templju darovala dete Jezusa, in
Simeon ga je poln Svetega Duha
vzel v svoje naročje ter je hvalil
Boga na veke.

V.  Odgovor je prejel Simeon od
Svetega Duha.

O. Da ne bo videl smrti, dokler'
ne bo videl Maziljenca Gospodo-
vega.

Molimo.  Vsemogočni večni
Bog, ponižno prosimo tvoje veli¬
častvo: daj, da se bomo, kakor je

* 405 ®

bil tvoj edinorojeni Sin današnji
dan kot človek v templju darovan,
tudi mi z očiščenimi srci tebi da¬
rovali. Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Marija, Mati ljubljena.

(V Ljudsvi pesmarici št. 40.)

1. Marija, Mati ljubljena,

Ceščena bodi ti!

Rodila si nam Jezusa,

Zato te vse slavi.

Mi svoja srca ti damo,

Zaupno k tebi kličemo:

Marija, varuj nas!

2. Marija, o sladko ime,

V bridkosti nade žar;
Ozdravljaš žalostno srce,
Razveseliš vsekdar.

Zatorej ne prenehamo,

In vedno k tebi kličemo:
Marija, varuj nas!

3. Marija, naša boš pomoč,

Ko svet nas zapusti;

Ko nas objame smrtna noč.

* 406 m

Nas milo sprejmi ti!
Saj tebe, Mater, ljubimo,
In vedno k tebi kličemo:
Marija, varuj nas!

Velikonočna doba.

I. Predpostni čas,

septuagesime do pepelnice.

prvi kristjanje so imeli navado,
da so se postili 40 dni pred ve¬
liko nočjo v spomin Jezusovega
posta v puščavi. Toda začenjali
so post na raznih krajih poprej
nego mi, in zato se nekatere dni vmes
niso postili; od tod prihaja takoimeno-
vani predpostni čas s tremi nedeljami:
septuagesima,sexagesima, kvinkvagesima,
t. j. 70., 60., 50. dan pred veliko nočjo.
Papež Urban II. je 1. 1091 zaukazal, da

m  407 *

se mora postni čas začeti na pepelnično
sredo in trajati 40 dni, kar se zvrši tako,
da se odštejejo nedelje, ob katerih ni
posta.

Nedeljo septuagesimo že vidimo duhov¬
nika pri oltarju v vijolični (spokorni)
obleki, Gloria in Aleluja se ne molita
več, mesto »Ite, missa est« slišiš »Bene-
dicamus Domino«, t. j. »Hvalimo Bo¬
ga«, ker so nekdaj ob spokornih dne¬
vih dostavljali še.več molitev. Kot dobri
otroci svete matere Cerkve ne smemo
prezreti te resnobne izpremembe v svetih
obredih. Žalujmo s Cerkvijo, in tolažimo
jezo božjo, ker se otroci tega sveta ta
čas — žal — udajajo razuzdanemu ve¬
selju. Razveseljevanje je dovoljeno, a
biti mora vselej brez greha in pohuj¬
šanja. Žalostni del rožnega venca že pri¬
merno začnemo moliti na septuagesimo.

Postna postava

za lavantinsko škofijo.

I- Dnevi, ob katerih je zapovedano
v jedi si pritrgati in obenem zdržati
se mesnih jedi, torej popolni ali ostri
postni dnevi, so ti-le: 1. pepelnica in

trije poslednji dnevi velikega tedna; 2.
petki štiridesetdanskega posta in advent¬
nega časa; 3. srede in petki kvatrnih
tednov; 4. bilje ali dnevi pred duhovim
(binkoštmi) in pred božičem.

m  408 ®

II. Dnevi, ob katerih je sicer dovo¬
ljeno, meso uživati, toda le enkrat na dan
se nasititi, na večer pa le kaj malega
zaužiti, so sledeči: 1. vsi dnevi štirideset-
danskega posta razen nedelj (med temi
so, kakor že gori I. U, 2.  in 3. omenjeno,
pepelnica, kvatrna sreda, petki in po¬
slednji trije dnevi velikega tedna popolni
ali ostri postni dnevi); 2. srede sv. ad¬
ventnega časa (kvatrna sreda je oster
post. 1. 3); 3. sobote štirih kvatrnih ted¬
nov; 4. bilje ali dnevi pred prazniki sv.
apostolov Petra in Pavla, vnebozetja De¬
vice Marije, vseh svetnikov in brezma¬
dežnega spočetja Marijinega.

III. Dnevi, ob katerih je prepovedano

le zauživanje mesa, dovoljeno pa, več¬
krat na dan se nasititi, so: vsi ostali

petki celega leta.

IV. Kar zadeva olajšavo zapovedi,
zdržati se mesnih jedi, velja nastopna
določba, in sicer: 1. Za vso škofijo: Ka¬
dar pride zapovedan praznik na dan, ob
katerem je prepovedano zauživanje mesa
(na primer na petek), se sme ta dan uži¬
vati meso, ne da bi bila dolžnost, zato se
drug dan zdržati mesa. 2. Le za posa¬
mezne kraje: Kjer se ob petkih ali dru¬
gih takih dnevih, ob katerih je prepove¬
dano jesti meso, vrši semenj in se shaja
veliko ljudstva, tam je dovoljeno, ta
semanji dan uživati meso. To dovoljenje

« 409 *

velja pa le za kraj, v katerem je semenj,
torej ne za druge kraje (trge, vasi), ki.
morda spadajo še k tisti župniji. 3. Za
posamezne osebe se dovoljuje sledeče:
a) vse dni med letom, izvzemši pepel¬
nico, zadnje tri dni velikega tedna, ter
bilje pred duhovim in pred božičem,
smejo uživati mesne jedi: delavci v

rudokopih in v tovarnah ali fabrikah;
popotniki, ki obedujejo v gostilnah in
krčmah; tudi drugi, ki n. pr. v mestih.
h'gih in podrugod hodijo na hrano v go¬
stilne. b) Vse dni, izvzemši le veliki pe¬
tek, smejo zauživati mesne jedi: kon-

dukterji ali sprevodniki na železnicah;
tisti, ki potujejo po železnici in morajo
obedovati po gostilnah železniških po¬
staj ; bolniki v toplicah, na slatinah ali v
drugih zdravstvenih zavodih, s svojimi
domačimi in strežniki vred. Ta olajšava
pa ne velja za one, ki le za kratek čas
a |i zarad razveseljevanja obiskujejo zdra¬
vilišča ali toplice, c) Vse dni med letom
brez izjeme smejo mesne jedi uživati:
taki reveži, kateri si vsled velikega siro¬
maštva ne morejo izbirati v jedeh in so
prisiljeni jesti, karkoli se jim podari;
ako pa dobč za miloščino postne jedi,
jte smejo uživati mesa; nadalje osebe,
katere in dokler morajo (n. pr. kot hlapci
ali dekle) prebivati pri takih ljudeh, ki
Jtm ne dado postnih jedi; skrbe naj pa,

410 S®

da se, ako le mogoče, vsaj veliki petek
zdržč uživanja mesa.

V. Ob vseh postnih dneh, bodisi
meso prepovedano ali ne, se dovoljuje
uživanje mlečnih in jajčnih jedi, in raba
mesne začimbe (ali slanine) ne le pri
obedu, temveč tudi pri malem zaužitku.

VI. Ob vseh postnih dneh, med letom
(t. j. ob takih dneh, ob katerih je pre¬
povedano, več kakor enkrat se nasititi,
bodisi uživanje mesa prepovedano ali
ne), in v štiridesetdanskem postu tudi
ob nedeljah, je ostro prepovedano, p rl
enem in istem obedu uživati ribe in meso.
To velja tudi za tiste, kateri vsled sta¬
rosti, bolezni, težkega dela itd. niso dol¬
žni se postiti.

VII. Slednjič je treba pomniti še to¬
le: a) Vsi, ki uživajo meso ob polajšanih
dneh, morajo vsak takšen dan, kakor
tudi ob vseh sobotah med letom pobožno
in v duhu pokore v  moliti trikrat »Oče
naš«, in trikrat »Češčena Marija« J n
na koncu apostolsko vero v čast brid¬
kemu trpljenju našega Gospoda Jezusa
Kristusa. Kjer je več ljudi pri mizi, naj
se ta molitev opravlja na glas in skupaj.
Posebno še v Gospodu opominjajo Škot
vse vernike, naj si prizadevajo po svojih
močeh, to od svetega očeta dovoljeno
olajšavo postne zapovedi nadomeščati z

411 ®

drugimi pobožnimi deli, zlasti s tem, da
obilneje opravljajo dobra dela krščan¬
skega usmiljenja in podpirajo ubožce in
reveže, b) Bolnikom za nekoliko časa še
bolj olajšati post, so pooblaščeni dušni
pastirji in spovedniki. Kdor pa želi za
dalje časa ali za vselej oproščen biti
postne postave, se mora obrniti do škofa
s prošnjo, ki jo naj podpirajo polno¬
veljavni razlogi.

2. Postni čas

se začne na pepelnico in traja do velike
noči. Prične se z zelo resnobnim obre¬
dom ; že o polnoči nas kliče zvona glas,
da je konec razveseljevanja, v jutru se
pred sveto mašo blagoslovi pepel, pri¬
pravljen iz oljikinih vej, blagoslovljenih
na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Ko
potresajo duhovniki sebi in vernikom
Pepel na glavo, govorč besede, ki so
bot kazen in obsodba zadele Adama iz
božjih ust, in ki jih govori duhovnik ob
Srobu, ko vrže trikrat prsti na rakev:
Memento hotno: Spominjaj se, človek,

da si prah, in da se v prah povrneš,
(h Moz. 9, 19.) Na pepelnico je ostro za¬
povedan post.

Vsak dober kristjan se štiridesetdan-
s kega posta veseli, ter rad in vestno iz¬
polni, kar naroča sveta Cerkev zlasti za
ta čas v svoji četrti in peti zapovedi.

m  412 K*

a) Drži torej, kolikor moreš vestno in
modro telesni post, vkolikor ti ga na¬
roča sveta Cerkev; kdor ne ve, vkoliko
ga veže postna zapoved, je najbolje,
da vpraša svojega dušnega voditelja. Ne
pozabi pa tudi v tem času na duhovni
post, t. j. zatajevanje samega sebe v
svojih peterih počutkih.

b) »Spovej se svojih grehov . • . ■“
Stori vestno vse, kar se oznani glede iz¬
praševanja in druge priprave na vredno
velikonočno spoved in sv. obhajilo. Zato
pa tudi premišljuj in moli. Dobi, č e
moreš, kako knjigo o bridkem trpljenju
Jezusovem, in prebiraj in premišljuj, kaj
je on zate pretrpel; moli rad žalostni
rožni venec, *kadar moreš tudi križev
pot, in hodi kaj bolj k sveti maši in k
pridigam.

c) Peta zapoved prepoveduje ženito-
tovanje o tem času; to pa pred vsem
radi šumnega razveseljevanja. Celo leto
se moramo varovati greha in ogiba 11
grešnih priložnosti; zlasti pa naj kristijan
v tem času trdno sklene, da se bo varo¬
val preobilnega zauživanja in se ogibal
pohujševanja, kakor se ga semtertja to¬
liko daje pri pomladanskih skupnih de¬
lih, n. pr. v vinogradih.

V postu se zakrije podoba cerkvenega
patrona s podobo trpečega Jezusa, ki naj
bi nam bil ves postni čas živo pred očmi.

* 413 *

Postnih nedelj je šest: 1. pepelnična,
2. kvatrna, 3. brezimna, 4. sredpostna,
5. tiha, 6. cvetna. Evangelij tihe (črne)
nedelje pripoveduje, da se je Jezus skril
sovražnikom; na ta dogodek nas spo¬
minja obred, da se zakrijejo razpela s
črnim ali modrim zagrinjalom.

Spokorni vzdihljaji,
ki se poj6 med pepeljenjem.

Joel,  2.  Immutemur... Spre¬
menimo obleko, v pepelu in rasov-
niku se postimo in jokajmo pred
Gospodom: ker naš Bog je poln
usmiljenja, da nam odpusti naše
grehe. Med vežo in med oltarjem
uaj plakajo duhovniki, služabniki
Gospodovi, in naj reko: Prizanesi,
Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu,
>n ne zapri ust njim, ki ti hvalo
pojo, o Gospod.

Est. 13. joel 2. Popravimo na
bolje, kar smo v nevednosti zagre¬
šili, da nas kje smrtna ura nagloma
ne prehiti, in bi iskali časa pokore,
P a  bi ga ne mogli najti: * Poslu¬
šaj nas, Gospod, in usmili se, ker
tebi smo grešili.

m  414 *

Ps. 78. Pomagaj nam, Bog, naš
zveličar, in reši nas zavoljo časti
svojega imena. Poslušaj nas, Go¬
spod, in usmili se, ker tebi smo
grešili. - Čast bodi Očetu ... Po¬
slušaj nas, Gospod, in usmili se,
ker tebi smo grešili.

Pesmi o Jezusovem trpljenju.

(V Ljudski pesmarici št. 24.)

1. Daj mi, Jezus, da žalujem,
Smrt, trpljenje objokujem,

Ki si, Jagnje, ga prestal,
Greh izbrisal, milost dal.

O d p e v.

Jezus, daj, da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

In trpljenje prebridkd
Naj pomoč nam v smrti bo.

2. Smrt za nas si sam izvolil,
Pred Očetom trikrat molil,

Si krvavi pot potil
In trpljenja kelih pil.

Jezus, daj, . . itd.

m  415 ®

3. So trinogi te obdali,
Zvezanega te peljali;'

Uklenili ti roke,

Ktere celi svet drže.

Jezus, daj, . . itd.

4. Trnje zbada čelo tvoje

Za prevzetne grehe moje;
Tebi, Jezus, kralj neba,
Žezlo, trst se v roke da.
Jezus, daj, . . itd,

5. Oh, na križ so te pribili,

Žejo z žolčem ti gasili;

Za naš greh si tepen bil
In na lesu kri prelil.

Jezus, daj, . . itd.

6. Tebe bodemo ljubili,

Greh sramotni zapustili,

Da se tvoja Rešnja Kri
Kdaj nad nami ne^izgubi.
Jezus, daj, . . itd.

Petero ran Jezusovih.

(V Ljudski pesmarici št. 25.)

1 • Počeščena, leva rana

Nog Pastirja zvestega,

* 416 S#

Mu od trnja grehov dana,
Ko iskal je grešnika.
Tvoja sveta kri naj zmije
Krivih potov hudobije
Hlapca nehvaležnega.

2. Desne noge sveta rana,

Strla kači si glavo,
Počeščena, ker si dana,

Da odpiraš pot v nebo!
Odvračuj od nas skušnjave,
Vodi v raj nebeške slave
Našo dušo in telo!

3. Leve roke sveta rana,

Ti prisrčna, vir dobrot,
Za krivice naše dana,

Reši krivde grešni rod!
Ti ozdravi nas bolezni,
Vnemi v sveti nas ljubezni,
Ne zapusti nas sirot!

4. Rana desne vsemogoče,

Počeščena tudi ti!

Tvoj izvir krvi tekoče
Blagoslov ljudem deli.
Blagoslovi tudi mene,

^ 417 <M

Da krvi za greh kropljene
Kapljica me doleti.

5. Stran presveta prebodena,
Hitro teče potok tvoj;
Ljubezniva, počeščena,
Grešnikom odprta stoj!

V tvojem Srcu naj prebivam
In sladkosti mir uživam,
Ljubeznivi Jezus moj !

Jezus na križu.

(V Ljudski pesmarici št. 27.)

1 ■ Angelski zbori v višavah, strmite,
K našemu petju jokajte še vi.
žalostni glasi prav milo donite:

Stvarnik je križan od svojih stvari.
Srca ganite nam, o serafini,
Zemlja žaluj in človeški ves rod;
On, ki nas ljubi, mrje v bolečini,
Jezus, naš mili in sveti Gospod.

2. Roke njegove na les so razpete,
Žeblji prebodli so trudne noge,
Srage krvi ga oblivajo svete,

Lica pod trnjevo krono rude.
»Oče nebeški, oh ti se usmili,

27

® 418 ^

Ves zapuščen je edini tvoj Sin.«
Grehi, oh vi ste Očeta žalili,
Krivi ste strašnih le vi bolečin.

3. Jezus, glej, grešnik nesrečni vzdi¬
hujem,

V žalbsti grenki pred tabo stojim;
Ker ti ljubezen le z grehi vračujem,
Tvoje pravične se sodbe bojimi
O ne zavrzi nevredne sirote,
Milost mi svojo le enkrat še daj!
S tabo žalujem pod križem sramote,
Naj te še v slavi zagledam kedaj.

Kvatrni dnevi.

Po prvi nedelji v postu. — Glej str. 379.

Sveti Jožef, ženin Marijin.

Praznik 19. marca.

Sveti Jožef, čisti ženin Marije Device,
skrbni rednik Jezusov, mogočni varih
svete katoliške Cerkve, in patron v vseh
slovenskih deželah, je poseben varih
Svete čistosti in priprošnjik za srečno
smrt. Poleg tega glavnega praznika ob¬
hajamo še tretjo nedeljo po veliki noči
praznik njegovega »varstva nad sveto ka¬
toliško Cerkvijo«; sicer ga tudi častimo

*• 419 *

v marcu in ob sredah med letom. Za
Jožefovo pobožnost v mesecu marcu je
dovoljenih za vsak dan 300 dni odpustka
in enkrat v mesecu popoln odpustek pod
navadnimi pogoji. — Pij IX. 12. jun. 1855.
Prim. str. 58. — V bratovščino sv. Jožefa
se je lahko vpisati v vseh misijonskih
cerkvah čč. gg. očetov Lazaristov.

Cerkvena molitev.

Glejte, zvesti in modri služab¬
nik, ki ga je Gospod postavil nad
svojo družino.

K Slava in bogastvo je v nje¬
govi hiši.

O.  In njegova pravica ostane
vekomaj.

27 *

^ 420 m

Molimo. Naj nam pomaga,
prosimo te, Gospod, zasluženje že¬
nina tvoje presvete Matere Marije,
da nam bo po njegovih priproš¬
njah podeljeno, česar naša slabost
ne more doseči. Ki živiš in kralju¬
ješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev.

Spomni se, o prečisti ženin De¬
vice Marije, moj ljubeznivi varih
sveti Jožef, da se nikdar ni slišalo,
da bi bil kdo prosil tvojega var¬
stva in iskal tvoje pomoči, pa da
ne bi bil potolažen. S tem zau¬
panjem navdan pridem k tebi ju
se ti priporočim z vso gorečnostjo.
Ne zavrzi mojih prošenj, o rednik
Zveličarjev, temveč sprejmi jih mi¬
lostno. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. —
Pij IX. 26. junija 1863.)

Molitev k svetemu Jožefu
za sveto čistost.

Varih in oče devic, sveti Jožef,
čigar zvestemu varstvu je bila iz -

® 421 ^

ročena nedolžnost sama, Jezus Kri¬
stus, in Devica vseh devic, Marija;
po tem dvojnem zakladu, Jezusu
in Mariji, te prosim in rotim,
varuj me vsake nečistosti in stori,
da bom z neomadeževano dušo, s
čistim srcem in čistim telesom
vedno v popolni nedolžnosti služil
Jezusu in Mariji. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan, če
skesano in pobožno opraviš to molitev.
p ij IX. 4. febr. 1877.)

Kratka molitev.

O sveti Jožef, daj, da bomo v
teku svojega življenja nedolžni in
vedno varni po tvojem varstvu.

(300 dni odpustka enkrat na dan. —
heon XIII. 18. marca 1882.)

V z d i h 1 j a j.

Glej str. 42.

Pesem k sv. Jožefu.

(V Ljudski pesmarici št. 59.)

1. O sveti Jezusov rednik,

Neveste božje zaročnik,

5K< 422 *

Pred Bogom v raju zdaj stojiš,
Se večne krone veseliš:

O varuj nam srce lepo,

Naj ljubi Jezusa zvesto!

2. Nebeško moč je Bog ti dal,

Ki je za varha te odbral;

V rokah si nosil Jezusa,

Nebes in zemlje stvarnika:
Kadar prete pekla moči,

O Jožef, zla nas varuj ti!

3. O sveti Jožef, spomni se
Na zemlji smrti blažene:

Ko dušo Bogu si dajal,

Sam Jezus je pri tebi stal.

O Jožef, daj pomoč nam to,

Da k tebi pridemo v nebo!

Oznanjenje Marijino.

25. marca.

Ta praznik se obhaja v proslavo ti¬
stega večno važnega dogodka, ko je bij
angel Gabriel poslan k Devici Mariji
v Nazaret in se je Sin božji za nas učlo-

* 423 *

večil. Sveta Cerkev ima to versko res¬
nico (kakor čudež odrešenja in vstajenja
Jezusovega) za tako važno, da naroča, tri¬
krat vsak dan zvoniti in naše duše. k
hvaležnemu spominu in molitvi angelo¬
vega pozdravljenja opominjati. Moli torej
ta pozdrav (glej str. 23) danes in vsak
dan prav vestno in pobožno.

Cerkvena molitev.

Angel Gabriel je oznanil Mariji
rekoč: Zdrava, milosti polna, Go¬
spod s teboj, blagoslovljena ti med
ženami.

V.  Zdrava Marija, milosti polna.

0.  Gospod s teboj.

Molimo.  O Bog, ki si hotel,
da se je po angelovem oznanjenju
učlovečila tvoja Beseda iz telesa
Device Marije, daj nam, ponižno
te prosimo, da nas bo ona, o ka¬
teri verujemo, daje  resnično božja
Mati, pri tebi podpirala s svojo
priprošnjo. Po istem Kristusu, Go¬
spodu naš'em. Amen.

m  424 ®

Deviška Mati.

(Po »Salve Mater.« — V Ljudski pesma¬
rici št. 41.)

Pozdrav.

O Marija, bodi pozdravljena,
Mati božja, mati usmiljena,
Mati nade, Mati vse milosti,
Mati sveta, polna vse radosti,
o Marija!

1. O cvetlica z vrta nebeškega,

Ti v krasoti prva si lilija;

Nad device vse si ozaljšana,
Nad vse rajske zbore povišana,

o Marija!

[:Pozdrav:] O Marija, bodi . . .

2. O Devica, bobi pozdravljena,

Ki rodila svetu si Jezusa;

On, ki zemljo in vse nebo drži,
Tebe Mater v raju lepo časti,

o Marija!

[:Pozdrav:] O Marija, bodi . . .

3. Ljuba Mati, ti nam radost deliš,
V grenkih urah upanje nam budiš,

* 425 »

Ko se solza zadnja vtrnila bo,
Daj nam lice gledati materno,
o Marija!

[:Pozdrav:] O Marija, bodi . . .

Mati žalostna.

Cvetni petek in tretjo nedeljo septembra.

Po starodavni pobožni navadi štejejo
kristjani teh-le sedem žalosti Matere
božje: 1. mučna prerokba sivolasega pre¬
roka Simeona v templju, 2. nagli in
težavni beg v Egipet, 3. bridka izguba
dvanajstletnega mladeniča Jezusa, 4. gan¬
ljivo srečanje na križevem potu, 5. pre¬
tresljivo križanje, 6. presunljivo snemanje
s križa in 7. prežalostno polaganje v
grob.

^ 426

Cerkvena molitev.

Potrla me je bolečina, moje lice
je zateklo od jokanja, in moje oči
so otemnele.

V.  Kraljica mučencev, prosi za
nas!

0.  Ti, ki si stala poleg križa
Jezusovega.

Molimo.  O Bog, v čigar tr¬
pljenju je po Simeonovi prerokbi
presveto dušo častitljive Device in
Matere Marije prebodel meč bole¬
čin, daj nam milostno, da se bo¬
mo, ki s častjo obhajamo njene
bolečine, veselili blaženega sadu
tvojega trpljenja. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Mati žalostna je stala.

(V Ljudski pesmarici št. 42.)

1. Mati žalostna je stala,

Zraven križa se jokala,

Ko na njem je visel Sin.

V grenko žalost zatopljeno

« 427 *

Je srce ji prebodeno

Z mečem silnih bolečin.

2. O kaj žalosti prestati
Morala je sveta Mati,

Ktere Sin je rešil svet!
Žalostna vzdihuje bleda
Ko v trepetu Sina gleda,

Kaj trpi na les razpet!

3. Komu potok solz ne lije,
Videti bridkost Marije

Grozno kot morja grenkost?
Kdo prisrčno ne žaluje,

Ko to Mater premišljuje
In trpljenja velikost?

4. Vidi Jezusa trpeti,

Giehe ljudstva nase vzeti,

Šibam vdati se voljno.

V Sina le pogled upira,

Ko ves zapuščen umira,

K smrti nagne že glavo.

5. Mati, vir ljubezni prave,

Naj občutim te težave

In s teboj žalujem zdaj!

« 428 ®

Daj, da bi srce se vnelo
In za Jezusa gorelo

Mi v ljubezni vekomaj!

Veliki teden*

se začne s cvetno nedeljo, na ka¬
tero je nekdaj Jezus sedeč na osličinem
žrebetu kot kralj miru prijezdil iz Be-
tanije v Jeruzalem. Množice ga veličastno
pozdravljajo, Jezus pa joče nad trdo¬
vratnim mestom.

Obredi tega dne so: 1. Blagoslov olji-
kinih vejic in drugih šib (butar), ki jih
potem verniki nesb domov. — 2. Proce¬
sija z vejicami okrog cerkve. Po vrnitvi

* Obredi velikega tedna so tukaj po¬
pisani. Kdor želi natančnejšega pouka,
naj bere »Slovenskega Goffine-ja«; za
molitvenik naj jemlje seboj drugi del
Kosarjeve »Nebeške hrane«, za molitev
pred božjim grobom pa »Večno molitev.«

® 429 K4

se vrata zapr6. Zunaj in znotraj cerkve
se menjaje poje pesem »Hebrejski otroci.«
Vrata se odpro še-le na trikratno trkanje
s križem, v opomin, da so bila nebeška
vrata po grehu zaprta in da jih je nam
odprl še-le Jezusov križ. — 3. Pri sveti
maši se bere pasijon (t. j. trpljenje) po
sv. Mateju. Medtem se drže v rokah
blagoslovljene vejice, da s tem spozna¬
vamo Jezusa za kralja. Pri besedah:
»Jezus ... je izdihnil svojo dušo« vsi po¬
kleknejo in ponižno premišljujejo, in po-
časte Jezusa za nas na križu umrlega.
Pasijon bere duhovnik tudi v torek (po
Marku), v sredo (po Lukežu) in v petek
(po Janezu).

Jutranjice zadnjih treh dni.

Z velikim četrtkom  se začne sveta
tridnevnica, ki se v vseh prelepih molit¬
vah in obredih nanaša na Kristusovo tr¬
pljenje. Kjer je več duhovnikov, molijo
In  poj6 skupaj v sredo, četrtek in pe¬
tek popoldne krasne »jutranjice
tem  e.«

V teh jutranjicah se poj6 žalostinke,
ki jih je prepeval nekdaj prerok Jeremija
pad razvalinami 1. 588 pred Kr. razde¬
janega jeruzalemskega mesta. Cerkev rabi
te pesmi, da izraža žalost nad trpljenjem
Kristusovim in da vabi grešnike k pokori;
zato se končuje vsaka žalostinka z be-

430  *

sedami: »Jeruzalem (t.j. duša), Jeruzalem,
povrni se h Gospodu svojemu Bogu.«

Pri slovesnih jutranjicah se vrši po¬
sebno pomenljiv obred z ugašanjem sveč,
ki pomenijo Kristusa, preroke in učence
Gospodove.

Veliki četrtek.

Na večer pred svojim trpljenjem je
Jezus s svojimi učenci jedel velikonočno
jagnje, jim umival noge v opomin čistosti
in ponižnosti, postavil zakrament pre*
svetega Rešnjega Telesa in daritev svete
maše, in šel na Oljsko goro, kjer je za
nas krvavi pot potil in kjer je bil od Juda
Iskarjota izdan.

Ta dan se opravlja redno le ena sveta
maša, in sicer v beli barvi. Ko mašnik
zapoje »Gloria«, veselo zapojč orgle in
pevci in vsi zvonovi. Zahvali se tudi ti
veselo za sveto Rešnje Telo. Ko pa potem
slišiš žalostni glas drdre in ropotcev do
velike sobote, žaluj nad Gospodovim
trpljenjem, kakor nekdaj vsa narava prt
Jezusovi smrti.

Pri sveti maši se posvete tri velike
hostije, ena za isto sveto mašo, ena za
opravilo velikega petka, ena za v božji
grob. Kjer je več duhovnikov, gredč med
to sveto mašo k svetemu obhajilu, kakor
nekdaj apostoli; lepo je tudi, da obilo
vernikov pristopi k božji mizi. Po sveti

m  431 ®

daritvi prenese mašnik v slovesni proce¬
siji najprej dve veliki hostiji in potem še
ciborij v stranski oltar; med tem se poje
»Pange lingua —Jezik, poj«. Ta procesija
pomeni Jezusovo potnaOljisko goro. Pred
oltarjem se zmolijo duhovne večernice.

Nato gre mašnik k ostalim oltarjem,
jih razkriva in moli med tem z duhovniki
najlepši mesijanski psalm, v katerem go¬
vori prerok o Mesiju, da mu bodo slekli
oblačila, rekoč: »Razdelili so si moja

oblačila in za mojo suknjo so vadljali.«
(Ps. 21, 19).

Po svetem opravilu umivajo papež,
škofje in katoliški vladarji noge dvanaj¬
sterim revežem v posnemanje Jezusovega
zgleda in njegove zapovedi. (Jan. 13, 14).

Škofje ta dan posvečujejo proti koncu
kanona poslednje olje, m potem takoj
po slovesnem svetem obhajilu krizmo in
krstno olje.

Veliki petek.

Veliki petek je smrtni dan našega
Gospoda Jezusa Kristusa. Akoravno je ta
dan za nas dan največje sreče, ga ne
obhajamo v veselju, ampak v sočutju z
Jezusovim trpljenjem s postom in v žalosti.

Nekrvava daritev svete maše se ta dan
n e opravlja, ker imamo pred očmi krvavo
daritev Jezusovo.

Pretresljivi so obredi tega dne.

® 432 ®

1. Nobena luč ne gori pred oltarjem,
v znamenje, da je ta dan ugasnil Jezus,
prava luč sveta. V črnem oblačilu pristopi
duhovnik pred oltar ter se vrže ondi na
obraz. Ko vidiš to, premišljuj z njim veliko
hudobijo greha, ki je kriv tolikega trp¬
ljenja in tako grenke smrti Kristusove.

2. Duhovnik gre k oltarju ter na listovi
strani bere dve berili iz stare zaveze in
potem sveti pasijon, ki ga je spisal sveti
Janez, priča Jezusovega trpljenja in smrti.
Med tem premišljuj tudi ti trpljenje Kristu¬
sovo, ali moli žalostni rožni venec.

3. Kakor je Kristus na križu z raz¬
petimi rokami molil za vse ljudi, tudi za
svoje sovražnike, enako moli sedaj mašnik:
1. za vso Cerkev, 2. za papeža, 3. za škofa
in duhovščino, 4. za cesarja, 5. za kate-
humene, 6. za odvrnitev zmot, bolezni
in lakote; za jetnike, bolnike, popotnike
na suhem in na morju; 7. za krivoverce
in razkolnike, 8. za jude, 9. za nevernike.
— Ko slišiš, da pri tem duhovnik vedno
kliče: Oremus, flectamus genua« — mo¬
limo, upognimo kolena« — spomni se res
tudi ti vseh ljudi v prav goreči molitvi-
Pri molitvi za jude duhovnik ne upogne
kolena, ker so judje Jezusa s pokleko-
vanjem zasramovali.

4. Trikrat je bil Jezus zasramovan:
pred Kajfom, pri kronanju in na križu,
zato zapoje duhovnik trikrat med raz-

* 433 »

kri vanjem križa vsakikrat z višjim glasom:
»Ecce lignum crucis . ..« »Glejte les križa,
na katerem je viselo zveličanje sveta«.
Pevci odpevajo: »Venite, adoremus« —
»Pridite, molimo (ga)!«

Nato se v cerkvi na blazino križ položi
v češčenje. Kakor je nekdaj Mozes na
gori Horeb molil Boga in kakor so častili
križ Kristusov, ko je bil najden 1. 326.,
tako počaste zdaj duhovniki sveti križ, se
po trikratnem odmoru približajo svetemu
razpelu ter poljubljajo rane Križanega.
(Verniki, ki ne pridejo zdaj na vrsto, store
'sto po svetem opravilu ali čez dan). —
Med češčenjem pojb pevci »Očitanja« —
spev o ljubezni Jezusovi in nehvaležnosti
judovskega ljudstva in nas grešnikov:
»Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim
sem te žalil, odgovori mi!« — Ob koncu
se še zapoje krasni slavospev svetemu
križu: »Pange lingua« —Jezik, poj.

5. Zdaj gre duhovnik po dve posvečeni
kostiji, ju prenese med petjem speva
»Vexilla regis« — »Zastava kraljeva« na
glavni oltar, kjer se med tem prižgi') sveče
■n kjer se zdaj prične takoimenovana
»masa že posvečenih (hostij«). Maš-
"ik vlije vina in vode v kelih, pokadi
oltar, moli Orate fratres, zapoje Pater
"oster, povzdigne eno hostijo, da bi jo
verniki molili, jo razlomi in se obhaja
kakor pri pravi sveti maši.

28

m  434 $

Drugo posvečeno hostijo dene v motl-
štranco, katero ogrne s tančico in jo slo¬
vesno prenese v božj i grob  — v spomin,
da je bil Jezus v tančice zavit in v grob
položen.

Verniki naj skrbe, in se med seboj
pogovorč, da bode ves dan v petek in
soboto kaj častivcev pred božjim grobom.
Moli se žalostni rožni venec, križev pot,
ali molitve, ki so za dan postavljene v
lepem molitveniku »Večna molitev«.

Improperia — Očitanja

med češčenjem svetega križa.

V.  Ljudstvo moje, kaj sem ti
storil, ali v čem sem te žalil ? od¬
govori mi. Ker sem te peljal iz
egiptovske sužnosti; pripravilo si
križ svojemu Zveličarju.

Kjer je dosti pevcev, odgovarjata dva
zbora v grškem in latinskem jeziku:

0.  Sveti Bog, sveti mogočni, sveti
neumrljivi, — usmili se nas!

V.  Ker sem te štirideset let po
puščavi vodil, te hranil z mano in
te peljal v obljubljeno deželo: pri'
pravilo si križ svojemu Zveličarju.
0.  Sveti Bog, itd.

m  435  ®

F. Kaj bi ti bil moral še več
storiti, in ti nisem storil? Zasadil
sem te kakor svoj najlepši vinograd;
ti pa si mi postalo čez vso mero
grenko: zakaj s kisom si me na¬
pajalo v moji žeji in s sulico si
prebodlo stran svojemu Zveličarju.
0.  Sveti Bog, itd.

F Zavoljo tebe sem bičal Egip¬
čane in njih prvorojene: ti pa si
mene bičalo in izdalo. — 0.  Ljud¬
stvo moje, kaj sem ti storil, ali v
čem sem te žalil? Odgovori mi.

V.  Jaz sem te peljal iz Egipta,
in sem utopil Faraona v Rdeče
morje : in ti si mene izdalo velikim
duhovnom. — 0.  Ljudstvo moje, itd.

F. Jaz sem pred teboj odprl morje:
>n ti si s sulico odprlo mojo stran.
0.  Ljudstvo moje, itd.

F Jaz sem hodil pred teboj v
meglenem stebru; in ti si me peljalo
pred sodišče Pilatovo. — 0.  Ljud¬
stvo moje, itd.

F. Jaz sem te v puščavi hranil
z mano: in ti si mene bilo z za-

28 *

® 436

ušnicami in biči. — O.  Ljudstvo
moje, itd.

V.  Jaz sem te napojil z zveličavno
vodo iz skale: in ti si mene na¬
pajalo s kisom in žolčem. — O. Ljud¬
stvo moje, itd.

V.  Jaz sem zavoljo tebe udaril
kananejske kralje: in ti si tolklo s
trstom po moji glavi. — 0.  Ljud¬
stvo moje, itd.

V.  Jaz sem dal tebi kraljevo žezlo;
in ti si meni na glavo djalo trnjevo
krono. — 0.  Ljudstvo moje, itd.

Ant. Tvoj križ molimo, Gospod,
in tvoje sveto vstajenje hvalimo in
slavimo: glej, skozi les (sv. križa)
je prišlo veselje na vesoljni svet.
Ps. 66. Bog se nas usmili in nas
blagoslovi; naj razsvetli svoj obraz
nad nami in se nas usmili. — Tvoj
križ molimo, itd.

Velika sobota.

V petek je Sin božji dovršil delo odre¬
šenja; duša se je ločila od telesa ter šla
v predpekel, telo pa so položili v grob.
Na sobotni dan, ki ga je bil zaukazal Bog

* 437 m

za dan počitka, je počival Jezus, zato tudi
mnogo stoletij na veliko soboto ni bilo
nobene svečanosti v cerkvi. Se le ponoči
so kristjani obhajali obrede velikonočne
bilje, na kar nas spominja zdaj velikonoč¬
na sveča in besede slavospeva »Exultet«.
Ko so pa nočne bilje prenehale, je pre¬
ložila Cerkev tudi to nočno službo božjo
na jutro velike sobote.

Veseli in vspodbudni obredi, ki že
kažejo vstajenje Gospodovo, so:

1. Blagoslavljanje ognja.  Zunaj
cerkve se iz kremena ukreše iskra in zažge
ogenj, ki ga duhovnik s peterimi velikimi
zrni kadila blagoslovi. Iz kamena izkre-
sani ogenj pomeni Jezusa, ki je prava luč
sveta. Lepo je, da verniki nesč potem
blagoslovljeni ogenj domov ter ga v za¬
upanju na molitev Cerkve dadč na ogenj
domačega ognjišča.

2. Nova luč se nese v procesiji v
cerkev tako, da se prižgč sveče na tri-
roglju, ena pri velikih vratih, ena sredi
cerkve, ena pred oltarjem in se pri tem
zapoje vsakikrat z višjim glasom »Lumen
Christi — Deo gratias!« »Luč Kristusova
— Bogu hvala!« — Trirogelj z enim
steblom pomeni presveto Trojico, zapo¬
redno prižiganje sveč pa razširjanje sve¬
tega evangelija.

3. Blagoslavljanje sveče.  Med po-
pevanjem krasne hvalne pesmi o Kristusovi

* 438 *

zmagi, Exultet — Raduj se — se blago¬
slavlja velikonočna sveča; vtisne se vanjo
v podobi križa kakor v petere rane pet
blagoslovljenih zrn kadila in prižge se z
novo lučjo ta sveča, kakor tudi večna luč
in sveče na oltarju. Velikonočna sveča se
rabi pri posvečevanju krstne vode, potem
pa se postavi na poseben svečnik ter se
prižiga pri slovesni službi božji do vnebo¬
hoda.

4. Prerokbe.  Nato bere duhovnik
dvanajst prerokeb, katerih namen je na¬
polniti vernike z duhom, ki mora srca
prešinjati o veliki noči. Ta berila, ki imajo
v sebi ali samo predpodobe, ali izrečne
mesijanske prerokbe, so: 1. o stvarjenju
sveta in človeka; 2. o vesoljnem potopu;

3. kako Abraham hoče darovati Izaka;

4. prehod Izraelcev skozi Rdeče morje;

5. Izaijeva prerokba o studencih zveli¬
čanja; 6. Baruhova prerokba o učlovečenju
Sinu božjega; 7. Ecehielova prerokba
mrtvim kostem (vstajenje od mrtvih);
8. Izaijeva napoved veselejših časov ob
prihodu Mesijevem; 9. Bog pove Mozesu
in Aronu v Egiptu, kako naj Izraelci za¬
koljejo in jedč jagnje; 10. Jonova pridiga
v Ninivah; vse mesto dela pokoro in Bog
se ga usmili; 11. Mozes naroči prebirati
božjo postavo poznejšim rodovom v spod¬
budo, in poje preroško pesem; 12. rešitev
treh mladeničev v ognjeni peči v Babilonu.

* 439 *

5. Blagoslavljanje krstne vode.
Nekdaj so se katehumeni krščevali na
veliko soboto, zato se še zdaj ta dan
posvečuje krstna voda med popevanjem
lepe molitve, med katero duhovnik z roko
1. razdeli vodo v podobi križa, 2. se do¬
takne z dlanjo vode; 3. jo petkrat prekriža,
4. jo vrže proti štirim stranem, 5. dihne
trikrat vanjo v podobi križa, 6. trikrat
spusti v vodo krstno svečo, rekoč: »Naj
pride v to vodo moč Svetega Duha« in
zatem pokropi vernike z njo, in 7. vlije
v vodo krstnega olja, potem krizme in
naposled obojega.

Nato se vrne duhovnik k velikemu
oltarju in s pevci poje na obrazu pred
oltarjem litanije vseh svetnikov.
Moli jih tudi ti z njim.

6. Naposled se daruje sveta maša  v
beli barvi v znamenje veselja. Pri »Gloria«
se zopet oglase zvonovi in orgle zadone.
Po berilu zapoje duhovnik trikrat z vsaki-
krat višjim glasom: Aleluja — Hvalite
Boga — in pevci odgovarjajo, po svetem
opravilu pa vzajemno zapojo »večernice«.
V soboto je dovoljena samo ena sv. maša.

Vso velikonočno dobo t. j. od velike
sobote do trojičke sobote zjutraj se moli
mesto angelovega češčenja vselej stoje
antifona »Raduj se, Kraljica...«  gl.
str. 25. Velikonočno soboto in nedeljo se
blagoslavljajo velikonočna jedila.

* 440  »

Velika noč. (Vuzem.)

Dan Kristusovega vstajenja je veljal
vsekdar za naj večji praznik v letu ali
kakor ga sveti Gregor imenuje: »največji
vseh praznikov in kralj vseh dni«, ali
kakor sveta Cerkev celi teden v molitvah
ponavlja: »To je dan, ki ga je naredil
Gospod«.

Na velikonočno jutro je vstal Jezus
zmagovit iz zaprtega groba, zato ob¬
hajamo to jutro (ali ker je lažje, navadno
že v soboto na večer) z največjo sloves¬
nostjo in v najlepši obleki vstajenje
Jezusovo iz božjega groba s procesijo, v
kateri se nosi pred Najsvetejšim podoba
poveličanega Zveličarja. Po procesiji je
slovesen »Te Deum«.

Ni prav, ako gre kdo samo iz rado¬
vednosti gledat procesijo, ampak vsakdo
naj bi se je pobožno udeležil.

Da se nam visokost in pomen praznika
bolj vtisne v srce, je tudi pondeljek za¬
povedan praznik. Prav je tudi, da veliko¬
nočni teden rad hodiš k sveti maši.

Cerkvena molitev.

To je dan, ki ga je naredil Go¬
spod. Radujmo in veselimo se v njem.

Molimo. O Bog, ki si današnji
dan po svojem edinorojenem Sinu

m  441 *

premagal smrt in nam odklenil vrata
večnega življenja, naše sklepe, ki
jih s svojo milostjo navdihuješ, s
svojo pomočjo tudi spremljaj. Po
istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Zveličar gre iz groba.

(V Ljudski pesmarici štev. 28.)

h Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smrt, trohnoba.
Brezmadežno je jagnje bil
In zame drago kri prelil.

Aleluja, aleluja.

2- Kako svetle se rane,
Brezsrčno mu zadane!

Smrt strašna nima več moči
Nad njim, ki le Bogu živi.
Aleluja, aleluja.

3. Trdno se zanesimo
Kar danes se učimo:

Zveličar je od smrti vstal,

Grob tudi nas ne bo končal.
Aleluja, aleluja.

* 442 *

4 .  Le kratka noč bo v grobi,

Pa angel nam zatrobi:

In z lepo dušo še telo
Bo Jezus v sveto vzel nebo.
Aleluja, aleluja.

5. Dopolnit naše želje,

Pripravit nam veselje,

Greš ti, Zveličar, pred menoj,
Prišel bom, upam, za teboj.
Aleluja, aleluja.

6. Pred sodbo bom postavljen
Po svatovsko napravljen,

In z Jagnjeta krvjo opran
Med svate tvoje bom odbran.
Aleluja, aleluja.

Zveličar naš je vstal.

1. Zveličar naš je vstal iz groba,
Vesel prepevaj, o kristjan!
Premagana je vsa hudoba,

Dans je rešenja srečni dan.
Potrta je pekla oblast,

Zapoj, kristjan, hvaležno čast:
Aleluja, aleluja.

® 443  ®

2. O smrt, o kje je zmaga tvoja,

In tvoja ostro želo kje?

Veselo upa duša moja,

Življenje srečno čaka nje.

Moj Jezus je od mrtvih vstal,
Kraljestvo smrti pokončal.
Aleluja, aleluja.

3- O sreče dan, o dan veseli,

Ki ga naredil je Gospod!

Da njemu večno čast bi peli,
Odrešen je človeški rod.

Stoji nam sveti raj odprt,

Vanj pot odpre nam srečna smrt.
Aleluja, aleluja.

I- Iz groba grehov, duša, vstani,

V življenje novo z Jezusom.
Odrešena srčnč se brani

Premaganim sovražnikom.

V ljubezni sveti zvesta stoj,
Zveličarju hvaležna poj:

Aleluja, aleluja.

m  444 Sfc

I

Velikonočni čas.

Gospod je po svojem vstajenju
s 40 dni bival na zemlji; toliko
ni šteje povelikonočni čas, ki
na pet nedelj.

Prva se imenuje bela  ne;
el  j a,  v spomin, da so nekdaj
tisti, ki so bili krščeni na veliko soboto,
belo oblačilo, katero so prejeli pri krstu,
to nedeljo nosili zadnjikrat. Dobili so
potem jagnjiče iz voska (agnus Dei), od
papeža blagoslovljeno, katero so na vratu
nosili, da bi jih vedno spominjalo krstne
nedolžnosti in Jezusove krotkosti. Tudi
ti si prejel pri krstu prelepo oblačilo ne¬
dolžnosti. Oh glej, da ga nikdar ne oskru¬
niš. Ponovi krstno obljubo, glej str. 200-
Druga nedelja se imenuje nedelja
dobrega pastirja  po evangeliju, ki
se bere tisti dan.

Tretjo nedeljo se obhaja:

Varstvo sv. Jožefa.

Glej stran 418.

Cerkvena molitev.

Postavil me je Bog kakor za
očeta kraljevega in gospoda nad
vso svojo hišo; povišal me je, da
bi rešil mnoge narode. Aleluja.

m  445 *

V.  Hvalil bom tvoje ime, aleluja.

0.  Ker si mi postal pomočnik in
varih, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si v neiz¬
rekljivi previdnosti blaženegajožefa
milostno izvolil za ženina svoje
presvete Matere, daj nam, te pro¬
simo, da bomo njega, ki ga za
variha častimo za zemlji, imeli za
priprošnjika v nebesih. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Prošnji dnevi.

Na svetega Marka (25. aprila) in križev
teden se vršč prošnje procesije, ki so že
v  navadi iz starodavnih časov. Procesija,
ki se obhaja na Markovo, je že izza prvih
stoletij. Papež Gregor Veliki jo je določil
za dan 25. aprila.

Križeve procesije je začel okrog 1. 469
Sv - Mamert, škof v Vieni na Francoskem,
zaradi potresov, lakote, zveri in drugih
nesreč, ki so begale ljudstvo. Gregor
Veliki jih je potem vpeljal v Kirnu in
Leon III (795—816) zaukazal za vso Cerkev.

Vsak verni kristjan naj združi te dni
svoje molitve s prošnjami svete Cerkve,

* 446 »

in z njo kliče v litanijah svetnike božje
na pomoč. Kdor le more, naj se udeleži
teh spokornih procesij po namenu svete
Cerkve.

Pesem za križev teden.

(V Ljudski pesmarici štev. 29.)

LBog, ki grešnike kaznuješ
In pravične zveseljuješ,

Ker nas ljubiš, nas svariš,
Žugaš, tepeš in krotiš.

Sliši nas, stvari uboge,

Reši, Oče, nas nadloge,

Zdrave v miru varuj nas,

Daj nam kruha slednji čas!

2. Dan na dan le iz dobrote
Hraniš revne nas sirote,

Dober nam si gospodar,
Modro vladaš vsako stvar.
Sliši nas itd.

3. Zemlji daješ ti živeti,

Da gre dež in solnce sveti,

Da nam polje zeleni,

Žitno klasje nam zori.

Sliši nas itd.

447 *

4. Bog, skesanih se usmili,

Več ne bomo te žalili;

Kadar bodeš tepel nas,
Prošnje^usliši tisti čas!

Sliši nas itd.

5. Le po tvoji sveti volji
Bomo delali na polji;

Odpri roke, naš Gospod,

In nam svojih daj dobrot.

Sliši nas itd.

Vnebohod Gospodov ali križevo.

Jezus je šel v nebesa 1. da je prejel
tudi kot človek zasluženo čast; da je
poslal svoji Cerkvi Svetega Duha; 3. da
v nebesih pri Očetu za nas posreduje in
prosi; 4. da nam je odprl nebesa in tam
Pripravil prebivališče. Beri in premišljuj
danes kaj o nebeški slavi n. pr. ob koncu
katekizma ali iz drugih knjig in obudi
srčno hrepenenje po nebeški domovini.

Po evangeliju se pri sv. maši ugasne
yelikonočna sveča in po maši se odstrani;
■stotako se vzame z oltarja podoba vsta¬
lega Zveličarja, v spomin, da je Jezus
odšel v nebesa, kakor poroča mašni
evangelij.

m  448 ®

Cerkvena molitev.

O kralj veličastva, Gospod moči,
ki si se danes zmagoslavno vzdignil
nad vse nebeške višave, ne zapusti
nas sirot, temveč pošlji nam od
Očeta obljubljenega Duha resnice,
aleluja.

V.  Gospod v nebesih, aleluja.

0. Si je pripravil sedež, aleluja.
Molimo.  Prosimo vsemogočni
Bog, daj nam, ki verujemo, da je
tvoj edinorojeni Sin, naš Odrešenik;
današnji dan šel v nebesa, da bi
tudi mi s svojim duhom prebivali
v nebesih. Po istem Kristusu. Go¬
spodu našem. Amen.

Človeštva mili Rešenik.

(V Ljudski pesmarici štev. 30.)

1. Človeštva mili Rešenik,

O Jezus, blagih src radost!
Otetega sveta plačnik,

Ljubečih src svetla čistost!

2. Kaj je ganilo te v srce,

Da naše si prevzel dolge?

® 449 *

Nedolžen šel si v smrt grenko,

Da človek smrti rešen bo !

3. Kraj pred peklom je zapuščen,
Jetnike vzel si v sveti raj,

In z vencem zmage okrašen
Sediš na desni božji zdaj.

4. Usmiljenje naj gane te,

Da' nam zaceliš rane vse !

O sveti z lučjo blaženo,

Da tvoj obraz zagledamo!

5- O bodi srcem sladek mir,

Ki si v nadzvezdni dom vodnik !
Odpri v solzah veselja vir,

Ki boš v nebesih naš plačniki

6. Naj Sinu vse stvari pojo,

Ki z zmago vrača se v nebo;

In kdor vanj upa, hvali naj
Očeta z Duhom vekomaj.

Amen.

Poznate dom.

(V Ljudski pesmarici štev. 71.)

K Poznate dom? na zemlji ne stoji,
Po kterem bridko srce hrepeni,

29

* 450

Kjer jok utihne, ne teko solze,
In v miru srca vsa se vesele,
Poznate ga! - Le tja
Naj hrepenijo srca vsa.

2. Poznate jo? - stezico trnjevo?
Na njej vzdihuje potnik žalostno;
Spotakne se, pogleda v prahu gor:
Okrajšaj tek, Gospod, omagam skor.

Poznate jo! — stezo,

Ki vodi v sveto nas nebo.

3. Poznate ga? - prijatelja^iz nebes?
Device sin in pravi Bog je res;
Izbral je sebi trnjevo stezo

In klical je seboj nas milostno.
Poznate ga! - Le-ta
V nebesa srečno nas pelja.

Šmarnice.

Iskrena ljubezen do nebeške Kra-
*  Ijice Marije se kaže pri Marijinih
otrocih sicer celo leto, a v me¬
secu majniku jim prikipi do
vrhunca. Mali in odrasli tek¬
mujejo med seboj, kako bi se svoji ne-

* 451 ®

beški Materi bolj ustregli. Doma in v
kapelah delajo ji oltarčke in ji zbirajo
cvetlice, pletejo vence, zaljšajo podobe,
zgodaj vstajajo in hodijo k šmarnicam,
premišljejejo Marijino življenje in njene
čednosti, premagujejo to ali ono grešno
strast, se nauče mnogo Marijinih pesmi
ter jih navdušeno popevajo, molijo sveti
rožni venec in litanije, opravijo sveto
spoved in prejmejo sveto obhajilo ter se z
Jezusom v srcu Mariji darujejo in posvete.

Pač srečen, kdor celi mesec  stano¬
vitno Marijo časti! Da bi vernike k tej
pobožnosti spodbudila, je sveta Cerkev
dovolila za vsak dan 300 dni odpustka in
enkrat na mesec popoln odpustek pod
navadnimi pogoji vsakemu, ki meseca
maja kako, četudi malo, šmarnično pobož¬
nost Mariji v čast opravlja.

Pesmi za šmarnice

in druge pobožnosti do Marije.

Že slavčki žvrgolijo.

(V Ljudski pesmarici štev. 50.)

1. Že slavčki žvrgolijo,

Se maj vesel budi;

Naj srca podarijo,

Kar lepi maj rodi.

Glej, rožic ti delimo,

29 ’

m  452 S#

In vneti te slavimo:

Marija, Marija, o Marija!

2. Devica ti premila,

Ne zvrzi rožic teh,

Ki v venček jih zložila
Ljubezen nas je vseh.

O čuj, srce boleče
Te kliče koprneče:

Marija, Marija, o Marija!

3. Tam gor na rajski trati

Nebeški maj cvete,

O tam, presveta Mati,
Pokaži mila se,

Da z venci tega maja
Zapojemo sred raja:

Marija, Marija, o Marija!

Spet kliče nas venčani maj.

(V Lj. pesmarici štev. 51.)

I. Spet kliče nas venčani maj
K Mariji v nadzemeljski raj,
Cvetlice dobrave
Si venčajo glave,

Raduje se polje in gaj.

m  453 *

2. Drevesa na vrtih cveto,

Po vejah pa ptice pojo,

Nebeški Kraljici
Mariji Devici
Pozdrav in slavo dajo.

3. Ze šmarnice nežne cvetd,

In venec vrtnice pleto,

Da krasnega maja
Se slava obhaja
Cvetlici Mariji lepo.

Ti, o Marija!

(V Ljudski pesmarici štev. 53.)

P Ti, o Marija, * naša kraljica,

Ti besednica * revnih sirot!

K tebi hitimo, * se ti~izročimo,
Tebe slavimo * polno dobrot.

2- Glej, o Marija * milostna Mati,

Sina zdaj zlati * gledaš obraz;
Mi smo grešili * Tebe žalili,
Vendar se^ usmili, * prosi za nas !

3- Jezusu reci * v milosti svoji,

Da smo mi tvoji, * naj odpusti.
To bo ganilo, * ga naklonilo,
Večno plačilo * nam podeli.

« 454 *

O brezmadežna.

(V Ljudski pesmarici štev. 57).

1. O brezmadežna, * vsa dobrotljiva,

Sladka, čista Devica!

Greha oteta, * Mati presveta,
Bodi nam pomočnica!

2. Nado ti budiš, * varstvo nam deliš,

O mogočna Kraljica!

Da zadobimo, * česar želimo,
Bodi ti priprošnjica !

3. Ko srce medli * v solzah se topi,

Kličimo le Marijo:

Vzemi slabosti, * pelji k radosti
V rajsko nas domačijo!

Marija, moja misel.

(V Ljudski pesmarici štev. 54.)

1. Ko zarja zjutraj se razgrinja,

Si moja misel ti, Marija;

Podoba tvoja pred očmi
Mi vedno miljena stoji.

2. Če skuša moč me zapeljiva,

Si moja misel ti, Marija;

* 455 Sfc

Obraz megleni mi vedriš,

V trpljenju me ne zapustiš.

3. Ko se po zemlji noč razširja,

Si moja misel ti, Marija;

Brez misli nate ne zaspim,
Brez nje nikdar se ne zbudim.

4. In ko bo zadnja ura bila,

Boš moja misel ti, Marija;

Ko bodo mi moči pošle,

O, nate bodem mislil še!

Veš, o Marija.

(V Ljudski pesmarici štev. 56.)

L Veš, o Marija, * moje veselje,
Veš moje želje? * — ljubil bi te!
Zmeraj pri tebi * hotel bi stati,
Ljubljena Mati, * spomni se me !

2- Kaj pa ti hočeš, * moja Kraljica,
Sladka Devica, * da ti podam?
Drugega nimam, * srce mi vzemi,
Z nadami vsemi, tebi ga dam.

3. Pa ti, Kraljica, * si ga že vzela;
Ti si ga vnela, * zate gori.

456 S#

Mati preblaga, * ti ga ohrani,
Hudega brani, * reši ga ti.

4. Kadar nam zadnja * ura bo bila,
Mati premila, * pridi po nas!
Ti takrat vodi * v raj nas veseli,
Tam bomo peli * hvalo ves čas!

Binkoštna ■ dota.

Od vnebohoda do adventa.

?inkoštna doba nam predočuje ne¬
skončno ljubezen Svetega Duha,
kije čudežno prerodil in posvetil
apostole, ki uči in vodi sveto
Cerkev, in ki nas posvečuje ter
nam deli svoje darove.

Kakor so se apostoli pripravljali devet
dni na prihod Svetega Duha, tako želi
sveta Cerkev, naj se tudi mi vsako leto
nanj pripravljamo.

* 457 m

Daljna priprava obstoji v devetdnevni
pobožnosti po prazniku vnebohoda, bližnja
pa v vrednem obhajanju predpražnika —
binkoštne bilje.

Po naročilu svetega očeta Leona XIII.
— z dne 9. maja 1897 — naj verniki v
devetdnevni pobožnosti prosijo zlasti za
dve reči: 1. »da bi vse javno in domače
življenje prešinil duh Kristusov in pa
, 2., da bi se pospešilo veliko podjetje
zopetnega zedinjenja razkolnikov s sveto
katoliško Cerkvijo«.

Molitve v ta namen si lahko vsakdo
sam izbere. Vsak dan te pobožnosti, ki
se lahko opravi tudi v binkoštni osmini
(kvatrnem tednu), prejmeš odpustek 7 let
m 7 kvadragen, in ob prejetju sv. zakra¬
mentov popoln odpustek.

V cerkvi čč. oo. Lazaristov na Dunaju
(VIL Kaiserstrafie 5) je vpeljana bratov¬
ščina Svetega Duha, v kateri udje molijo
vsak dan 7 Čast bodi in 1 Češčena Marijo.
(Prim. str. 215.)

Na binkoštno biljo se blagoslavlja
krstna voda s skoro enakimi obredi, kakor
na veliko soboto, in isti dan je zapovedan
post.

Binkoštni praznik.

Ta dan je Jezus poslal svojim učencem
Svetega Duha; bila je ta dan prva sveta
birma, in tiste binkošti so bile rojstni dan

m  458

svete Cerkve. Kakor je v starem zakonu
Bog dal postavo petdeseti dan po izhodu
iz Egipta na gori Sinai, tako je Sveti
Duh na binkoštni praznik zapisal postavo
novega zakona v srca apostolov.

Kakor hrepeni suha zemlja po dežju,
tako goreče prosi tudi ti ta dan milosti
in darov Svetega Duha in opravljaj v ta
namen prelepe molitve, ki so postavljene
pri zakramentu svete birme. (Glej stran
203—214.) Sadovi Svetega Duha so: lju¬
bezen, veselje mir, potrpežljivost, milo¬
srčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krot-
kost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost,
(Gal. 5, 22. 23).

Cerkvena molitev.

Danes je dopolnjenih petdeset
dni, aleluja; danes se je Sveti Duh
v ognju prikazal apostolom in jim
je dal svoje darove ; poslal jih je
po vsem svetu oznanjat in pričevat:
Kdor bo veroval in bo krščen, bo
zveličan, aleluja.

V.  Oznanjali so apostoli v raznih
jezikih, aleluja.

O.  Velika dela božja, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si današnji
dan srca vernih po razsvetljenju

« 459  »

Svetega Duha učil, daj nam, da
bomo v istem Duhu spoznali, kaj
je prav, in se vedno veselili nje¬
gove tolažbe. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

O pridi, Stvarnik.

Veni, Creator Špiritu s.

1. O pridi, Stvarnik Sveti Duh,
Obišči duše vernikov;

Napolni srca z milostjo,

Ki so od tebe ustvarjena.

2. Ime je tvoje tolažnik
In dar Boga najvišjega,

Ljubezen, ogenj, živi vir,

Duhovno pomaziljenje.

3. Sedmerovrstni darovnik,

Očetove desnice prst,

Obljubljen od Očeta si,

Deliš darove govora.

4-. Prižgi počutkom našim luč,
Ljubezen svojo v srca vlij,

Slabost telesa našega
Krepčaj z močjo nezmagano.

VA  460 ®

5. Odvrni moč sovražnika,

In stanoviten mir nam daj,

Naj tvoja roka vodi nas
In zla obvarje vsakega.

6. Ti uči nas, spoznati prav
Očeta' - in Sina božjega;

Naj verjemo, da iz obeh
Izhajaš ti, o Sveti Duh.

7. Bogu Očetu bodi čast,

In Sinu, ki je od mrtvih vstal,

In Duhu Tolažitelju
Od vekomaj do vekomaj. Amen.

Binkoštna pesem.

(V Ljudski pesmarici štev. 31.) •

1. O pridi, Sveti Duh, tolažnik,
Poslani iz nebes učenik!

Tolaži srca žalostna
In vodi jih do Jezusa!

O Sveti Duh, nebeški vodnik!

2. Oj Sveti Duh, daj svoje dari;
Med vernike jih svoje razlij,

Resnico da poslušajo
In nje sladkost okušajo!

O Sveti Duh, razsvetli nas ti!

* 461 ®

3. O Sveti Duh, ti vnemaj želje,

Naj po nebesih le koprne,

Naj ljubimo, kar je sveto,
Sovražimo, kar je hudo!

O Sveti Duh, užgi nam srce!

Binkoštne (poletne) kvatre.

Glej str. 379—381.

Presveta Trojica.

Prva nedelja po binkoštih.

Vsaka nedeljajeposvečenatrojedinemu
Bogu (glej str. 67); a da bi nepojmljivo
skrivnost enega Boga v treh osebah vredno
počastili, obhajamo po naredbi papeža
Janeza XXII. (1316—1337) poseben praz¬
nik presv. Trojice. Naredi vselej in zlasti
še ta dan prav pobožno sveti križ in
govori lepo: Čast bodi Očetu itd.

Pozdrav presveti Trojici.

Bodi češčena presveta Trojica
jn nerazdeljiva enota. Poveličujmo
Jo, ker nam je izkazala svoje usmi¬
ljenje. Čast bodi Očetu itd.

® 462 *

Angelski venec

v čast presveti Trojici insvetemuRešnjemu
Telesu.

Vera, Oče naš in trikrat Češčena
Marija. Po imenu Jezus se dostavlja:
!. ki vanj verujemo; 2. ki vanj
upamo; 3. ki ga iz srca ljubimo.

Potem se moli en Oče naš in ena
Češčena Marija in potem desetkrat
zaporedoma: V.  Svet, svet, svet
O.  Čast bodi Očetu . . . Glej str. 40.

Potem zopet Oče naš itd., tako, da
so navadno tri desetke.

Presveto Rešnje Telo.

Praznik v četrtek po presveti Trojici.

er sveta Cerkev skrivnosti pre-
svetega Rešnjega Telesa na
veliki četrtek radi spomina na
Jezusovo trpljenje ne more dosti
slovesno počastiti, je posebna
božja previdnost po pobožni redovnici Juli-

m  463 *•

jani v Luttichu opozorila na to, da se je
ta praznik upeljal. Papež Urban IV. ga
je 1. 1264. določil na četrtek po presveti
Trojici in cerkveni zbor v Vieni ga je
!• 1311. zapovedal za vso Cerkev.

Molitve pri procesiji s presv.Rešnjem
Telesom.

(Po lavantinskem obredniku.)

Ta dan moli duhovnik mašne molitve,
kakor jih najdeš stran 140 — 181; potem
se pa vrši procesija z Najsvetejšim, in se
obhaja z vsem mogočim sijajem. Go¬
tovo se spodobi, da se je mladi in stari
udeleže v najlepšem redu in z največjo
pobožnostjo. Naj opravljajo med potjo
glasno sveti rožni venec, pri posameznih
postajah pa molijo naslednje molitve, ki
jih opravlja mašnik.

Ko duhovnik vzdigne presveto Rešnje
Telo, zapoje: Pange lingua Jezik, poj.

I. evangelij.

Mašnik prosi blagoslova in moli naj-
prvo:

Očisti moje srce in moje ustnice,
vsemogočni Bog, ki si ustnice pre¬
roku Izaiju očistil z žarečim ogljem.
Tako očisti mene s svojo dobrotno
milostjo, da bom mogel vredno

* 464 *

oznanjati tvoj sveti evangelij. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.
— V.  Veli, Gospod, blagosloviti.
0.  Gospod bodi v mojem srcu in
na mojih ustnicah, da bom do¬
stojno in spodobno oznanjal njegov
evangelij. Amen.

Zdaj zapoje V.  Dominus vobiscum.
0. Et cum špiritu tuo. — V.  -j- Initium
sancti Evangelii secundumjoannem.
0.  Gloria tibi, Domine.

Nato poje začetek svetega evangelija
po svetem Mateju: »Knjiga rodu Jezusa
Kristusa«, to je vrsta očakov od Abra¬
hama do Jožefa, moža Marijinega, »od
katere je bil rojen Jezus, ki je imenovan
Kristus«.

Ti zahvali Jezusa, da je zate človek
postal, trpel in umrl in ti svoje meso
dal v hrano. Moli ga pri tem evangeliju
kot »sina človekovega«, kakor se sam
imenuje.

Nazadnje mašnik poljubi evangelijsko
knjigo (prim. str. 155) in zapoje:

V.  Per istos sermones ... t. j-
Po teh besedah svetega evangelija
in po zasluženju in priprošnji sve¬
tega apostola in evangelista Mateja

* 465  *

nam odpusti, Gospod, vse naše
grehe in hudobije. — 0 .  Amen.

Treska in hudega

8

K

0 .

A fulgure et
tempestate -

vremena -
Reši nas, Gospod.

0 .

Gospod, usliši
mojo molitev.

In moje klicanje
naj pride k tebi.

Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

Libera
Domine.

D. Domine, ex-
audi oratio-
nem meam.

0 .  Et clamor
meus ad te
veniat.

G Dominus vo-
biscum.

Et cum špi¬
ritu tuo.

Molimo. Od svoje hiše, prosimo
Gospod, odženi pogubni vihar in
odvrni škodo hudega vremena.

Pri blagoslovu: Benedictione

coelesti... Z nebeškim blagoslovom
naj bo blagoslovljen, obvarovan in
ohranjen ta kraj, in vsi njegovi
prebivavci, in tudi polje in pridelki
zemlje v imenu Očeta f in Sina f
in Svetega -j- Duha. — 0 .  Amen.

30

« 466 ®

It. Evangelij.

Bere se začetek svetega evangelija po
svetem Marku. Janez Krstnik nastopi in
oznanja pokoro rekoč: »Glas vpijočega
v puščavi: Pripravite pot Gospodovo«
itd. . . . Veliko ljudi stori pokoro in se
da krstiti. Pri tem evangeliju obudi kes
nad svojimi grehi.

V molitvici: Per istos sermones
imenuje mašnik svetega evangelista
Marka. Potem zapoje:

V.  A peste, farne Kuge, lakote in

et bello - vojske -

0 .  Libera ... — vse, kakor pri prvem
evangeliju, stran 465.

Oremus. Benedic. . . Molimo.
Blagoslovi, Gospod, vsemogočni
Bog, ta kraj, da bo prebivalo v njem
zdravje, čistost, zmaga, krepost,
ponižnost, dobrotljivost, krotkost,
izpolnjevanje božje postave in hva¬
ležnost Bogu Očetu in Sinu in
Svetemu Duhu; in ta blagoslov naj
ostane nad tem krajem in nad vsemi,
ki v njem prebivajo, zdaj in vekomaj.
0.  Amen.

#3 467 ^

III.  Evangelij.

Bere se začetek svetega evangelija
po svetem I.ukežu. Angel naznani Caba-
riju, ko ravno daruje v templju, da bo
prejel sina, ki bo v duhu in moči preroka
Elija pripravljal ljudstvo na Kristusa. —
Ti se zalivali Bogu, da Kristusa že poznaš,
in obljubi mu ostati zvest.

Mašnik: Per istos sermones itd.

V.  A subitanea, Nagle, neprevi-
improvisaetper- dene in večne
petua morte — smrti —

0.  Libera itd. Reši nas itd.
(Kakor zgoraj str. 465.)

V.  Oremus.  Omnipotens . . .
Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ki si po vseh krajih svojega go¬
spodarstva ves pričujoč in ves de¬
lajoč: usliši naše prošnje in varuj
ta kraj, ki si ga ustvaril, da mu
ne bo škodovala nobena sovražna
■noč, ampak, da se ti bo s pomočjo
Svetega Duha vedno opravljala čista
in dopadljiva služba in udana volja.

Oremus. Visita... Molimo.
Obišči, prosimo, Gospod, ta kraj
Itd. kakor str. 52 pri večerni molitvi.

30 *

® 468 ■»

IV. Evangelij.

Bere se začetek svetega evangelija po
svetem Janezu, glej str. 180—181. Obudi
živo vero, s svetim Janezom Jezusa veselo
spoznaj Jezusa za Boga, in moli njegovo
božanstvo v presvetem Zakramentu.

Mašnik: Per istos . . . Po teh be¬
sedah itd.

V.  Abomnimalo- Vsega hudega-
O.  Libera nos... Reši nas...

Oreraus. Coelesti . . . Molimo.
Z  nebeškim blagoslovom itd. kakor
str. 465.

Oremus.  Omnipotens . . . Mo¬
limo.  Vsemogočni, večni Bog, ki
daješ hrano vsem stvarem, ki za¬
grinjaš nebo z oblaki in zemlji pri¬
pravljaš dežja in odpiraš vrata neba,
ki sever iz zraka preganjaš in v svoji
moči jug pošiljaš, ki gore s svojih
višav razmakaš in s sadom svojih
del nasičuješ zemljo, ki si zapove¬
dal angelu, naj ne škoduje zemlji;
morju in drevesom: prizanesi jim,
ki se boje in usmili se jih, ki pro¬
sijo. Tebe namreč, Gospod, ponižno

* 469

prosimo, naj daleč od nas odstopi
nasilje viharjev, nesreča neviht,
hrumenje toče, treskanje strele, in
naj se pomiri vse sovražno zalezo¬
vanje ; naj se utolaži grozeče gr¬
menje, škodljivo deževje in tuljenje
vetrov; in moč tvoje desnice naj
ukroti vse viharje in nevihte v zraku.
— Naj pride, prosimo, Gospod, od
zgoraj Sveti Duh, da bode, kadar
se razpode vse moči sovražne oblasti,
angelska roka pridelke varovala,
in da, kadar se poleže pretenje
oblakov, nas grožnja hudega vre¬
mena v to napelje, da bomo tebe
tembolj hvalili in v pobožnosti na¬
predovali. Ki živiš in kraljuješ od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Mašnik da štirikrat blagoslov proti
Štirim stranem sveta:

Proti jutru: V.  Treska -j- in hudega
vremena - O.  Reši itd.

Proti poldnevu: V.  Kuge, lakote j -
in vojske - O.  Reši itd.

Proti večeru: V.  Nagle, neprevi-
dene -j- in večne smrti - O.  Reši itd.

470 »

Proti severu: V.  Vsega -j- hudega.

0 .  Reši itd.

Pri navadnih nedeljskih procesijah se
pa podeli blagoslov kakor po prvem
evangeliju.

V cerkvi se da blagoslov po rimskem
obredu, pri nedeljskih obhodih pa izostane.

Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.

Ker je Sin božji postavil presveti Za¬
krament zato, da bi bil tudi kot človek
pričujoč med nami (Glej str. 236), ga
pač tudi mi ne smemo pozabiti, ampak
se ga moramo pogosto spominjati in ga
kot svojega najboljšega prijatelja pogosto
obiskavati. Taki pobožni obiski v naših
srcih čudovito vnemajo ljubezen božjo.

Zelo je priporočati radi tega bratov¬
ščino ve d ne g a česčenja,  v kateri
udje opravljajo vsak mesec eno molitveno
uro in vsako leto kaj malega darujejo
družbi, da oskrbuje ubožnim cerkvam
dostojno opravo k službi božji.

Pridruži se tudi ti tem vnetim častiv-
cem, in udeležuj se zlasti rad skupne
glasne molitve. Sveti Alojzij, sveti Paskal
Bajlonski in drugi svetniki so po več ur
zapored klečali in molili pred tabernak¬
ljem; posnemaj jih ti vsaj nekoliko. Glej
tudi pouk na strani 40 in 58, Č.

471  ®

Cerkvena molitev.

O sveta večerja, v kateri se pre¬
jema Kristus, obhaja spomin nje¬
govega trpljenja, napolnjuje duša
7-  milostjo in nam deli zastava pri¬
hodnje slave, aleluja.

V.  Kruh iz nebes si jim podelil,
aleluja.

0.  Ki ima vso sladkost v sebi,
aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si nam v
čudežnem zakramentu spomin svo¬
jega trpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da
bomo sad tvojega odrešenja vedno
v sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj.

O.  Amen.

Počesčenje presv. Rešnjega Telesa
Zahv ala.

Iridite, molimo večnega Boga
na oltarju, in padimo pred

_ njim na kolena. Tukaj je

Jagnje, ki odjemlje grehe sveta,

m  472 m

Pridite, molimo.

Jezusa, Sinu božjega, v presvetem
Zakramentu resnično pričujočega.

Iz dna svojega srca molimo.

On je naš Gospod.

Mi pa smo ljudstvo njegovo in
ovce njegove paše.

Hvalite Gospoda, vsi rodovi, hva¬
lite ga zemlje narodi.

Zakaj utrjena je nad nami mi¬
lost njegova, in resnica Gospodova
ostane vekomaj.

Pridite, zahvalimo ga z večnim
češčenjem.

Pridite, poveličujmo ga z angeli
in svetniki:

Svet, svet, svet si ti, o Gospod,
Bog vojnih čet.

Polna so nebesa in zemlja tvoje
slave.

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo

Presveto Rešnje Telo!

473  *

Hvala, čast, ljubezen in zahvala
bodi vsak trenutek darovana v po¬
dobi kruha skritemu Srcu Jezuso¬
vemu po vseh tabernakljih na zemlji
do konca sveta.

Amen.

Ljubezen.

Večni Bog, zapovedal si nam,
svojim stvarem, naj te ljubimo.
Moje srce pozna tvojo zapoved: naj
se odtrgam od minljivega sveta in
naj hrepenim po tebi, neustvarjeni
Lepoti.

Moj Bog! Kako hvaležno bi mo¬
ral tebe ljubiti, ako bi mi ti tudi
samo dovolil, da te smem ljubiti!

Ti pa mi zapoveduješ, naj te
ljubim.

Ti, večni Stvarnik, ki si neskon¬
čno srečen brez mene; ti moj Go¬
spod, ki ti moja ljubezen nič ne
koristi; ti večna popolnost, ki ne
potrebuješ mojih darov.

Gospod, spoznam tvojo ljubezen.
Glej, svoje srce položim na oltar

m  474 m

tvoje ljubezni: tebi naj bo posve¬
čeno.

Moje srce hrepeni po tebi, o božja
Ljubezen, o božja Lepota.

Kar imajo lepega tvoje stvari na
zemlji, imajo od tebe; kar imajo
dobrega, si jim dal ti; kar imajo
ljubeznivosti, je dar tvoje ljubezni-

Večni Bog, ti si popolna Lju¬
bezen in Dobrota. Stvari me ne
mikajo več, moje srce hrepeni po
tebi.

Nemirno je moje srce, dokler ne
bo počivalo v tebi, moj Bog.

Dokler se ne zedini s teboj v
večni ljubezni.

Pridite, božje stvari, povzdignite
svoje oči kvišku k svojemu Stvar¬
niku.

Pridite, ljubimo ga.

Izjokajmo se pred njim, ker g a
nismo vedno ljubili; zakaj on nas
je ustvaril.

On je naš Gospod, mi pa nje¬
govo ljudstvo in ovce njegove paše,

%  475  ®

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Sladko Srce Jezusovo, bodi moja
ljubezen.

Sladko Srce Jezusovo, daj, da te
bom ljubil vedno bolj in bolj.

Hvaljen in češčen bodi najsve¬
tejši Zakrament

Zdaj in vekomaj. Amen.

Popolno kesanje.

Večni Boe ! Ti si vir vse dobrote
in ljubezni, in vendar te mnogi ne
ljubijo. Tudi jaz, nehvaležna tvoja
stvar, te nisem ljubil dovolj.

Z grehi sem te žalil in se tako
odrekel tebi, ki edini zaslužiš, da
bi te ljubil.

In moje srce je bilo omadeže¬
vano, opustošeno in prazno.

Ali iz globočine svoje nevred¬
nosti sem prejel milost, ki me je
klicala k pokori. Ozrl sem se k

* 476 tfc

tebi, moj Odrešenik, in moje srce
se je vnelo v novi ljubezni do tebe.

Jezus, ti si moj rešitelj.

Jezus, moj Bog, ti si vzel po¬
dobo človekovo, da si mogel za
nas trpeti.

O božja ljubezen!

Jezus, moj Bog, ti si hotel umreti
na križu, da bi mogli mi večno živeti.

O božja ljubezen!

Jezus, moj Bog, ti si hotel v po¬
dobi belega kruha ostati med nami,
da bi te ne mogli mi pozabiti.

O božja ljubezen! O sladka moč
ljubezni, ki me vleče k tebi, moj
Odrešenik.

Klical si me s svojo ljubeznijo
na križu, kjer me je rešilo tvoje
presveto Telo.

In kličeš me s svojo ljubeznijo tu
na oltarju, kjer mi daješ za večno
življenje svoje presveto Rešnje Telo-

Jezus, podpiraj moje sklepe, ki
mi jih navdihuješ pred svojim ol¬
tarjem: sklenem, da se več ne
ločim od tvoje ljubezni.

m  477 *

Varoval se bom greha in se ogi¬
bal nevarnih priložnosti. Tvoje za¬
povedi naj bodo odslej moje veselje.

Ti si moj Bog in moje vse.

Jezus, moj Bog, nad vse te ljubim.

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu,

Kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O moj Bog, daj, da te bom
ljubil, in edino plačilo za mojo
ljubezen bodi, da te bom vedno
bolj ljubil.

Jezus, tebi živim. Jezus, tebi
umrjem. Jezus, tvoj naj bom živ
in mrtev. Amen.

Duhovno obhajilo.

Glej str. 89.

Molitev sv. Alfonza
pred presv. Rešnjim Telesom.

Moj Gospod Jezus Kristus, ki iz
ljubezni do ljudi noč in dan pre¬
bivaš v tem zakramentu poln usmi¬
ljenja in ljubezni, -in pričakuješ,

478  ®

vabiš in sprejemaš vse, kateri te
pridejo obiskat, verujem, da si v
presvetem oltarnem zakramentu pri¬
čujoč.

Molim te iz globočine svoje ne¬
vrednosti in te zahvalim za toliko
podeljenih milosti, posebno pa za
to, da si mi v tem zakramentu da¬
roval samega sebe, da si mi svojo
presveto Mater Marijo dal za pri-
prošnjico, in da si me poklical,
naj te v tej cerkvi obiščem.

Pozdravljam danes tvoje prelju-
beznivo Srce in te hočem pozdra¬
viti iz trojnega namena: prvič, da
te zahvalim za ta neprecenljivi dar;
drugič, da ti zadostim za vse kri¬
vice, ki si jih trpel v tem zakra¬
mentu od vseh svojih sovražnikov;
tretjič, hočem te s tem obiskom
moliti obenem na vseh krajih vsega
sveta, kjer te v zakramentu priču¬
jočega najmanj časte in najbolj za¬
puščajo.

O moj Jezus, ljubim te iz vsega
srca. Kesam se, da sem doslej toli-

m  479  *

krat žalil tvojo neskončno dobroto.
S pomočjo tvoje milosti sklenem, v
prihodnje te ne več žaliti; za zdaj
pa ti sebe, kakor sem tudi ubožen,
popolnoma darujem in izročim; in
odpovem se vsaki samosvoji volji,
vsem željam in vsakemu nagnjenju,
■n vsemu, kar je mojega, da vse to
tebi darujem.

Ravnaj odslej z menoj in z vsem,
kar imam, prav tako, kakor je tebi
všeč. Ne iščem in ne želim od tebe
ničesar kakor tvojo sveto ljubezen
m stanovitnost do konca, in da bi
popolnoma izvrševal tvojo presveto
voljo.

Priporočim ti duše v vicah, zlasti
°ne, ki so imele posebno pobož¬
nost do presvetega Zakramenta in
do presvete Marije. Priporočim ti
tudi vse uboge grešnike.

Slednjič, o moj ljubljeni Zveličar,
združim vse svoje želje z željami
tvojega preljubeznivega Srca in
tako združene darujem tvojemu
večnemu Očetu, in ga v tvojem

*• 480

imenu prosim, naj jih iz ljubezni
do tebe sprejme in usliši.

(300 dni odpustka vsakikrat, če se moli
skesano in pobožno pred presvetim Reš-
njim Telesom. — Pij IX. 7. sept. 1854.)

Pesmi k presv. Reš. Telesu.
Molim te ponižno.

(Adoro  te  de  v o te.)

V Ljudski pesmarici štev. 32.

1 .

Molim Te ponižno, * skriti Bog nebes,
Ki v podobi kruha * tajno bivaš res.
Srce svoje tebi * vdano izročim,
Ker pri mislih nate * v te se ves

vtopim-

* 481 m

2 .

Moti se na tebi * tip, okus, oko,

Le karvveri slišim, *to spoznam trdno.
Verjem, kar je rekel* Jezus, božji Sin,
Ki pri nas ostal je * v večen nam

spomin.

3 .

Skrit si bil na križu * kakor Bog samo,
Tukaj še človeka * ne uzre oko;
VendarBogin človek* tukaj si navzoč,
Prosim, kar je prosil * ropar vzdihujoč.

4 .

Tvojih ran ne gledam * ko Tomaž

nekdaj,

Vendar, da si Bog moj, * te spoznam

sedaj.

Vedno bolj o Jezus, * v veri me vtrjuj,
Upanje, ljubezen * v srcu pomnožuj!

5 .

O spomin, ki kažeš * smrt Gospodovo,
Kruh, ki nam poživljaš * moč opešano:
Naj živim ob tebi, * milostno mi daj,
In sladak mi bodi, * Jezus, vekomaj.

31

* 482 ®

6 .

Kri daruj mi svojo, * Jezus pelikan,
Vsmiljen me očisti * mojih grehov ran;
Saj premore ena * sama kapljica
Zemljo vso oprati * vsega madeža.

7.

Jezus, ki te gledam * skritega sedaj:
Prosim, želje vroče * spolni mi kedaj,
V raju mi odgrni * mili svoj obraz,
Naj te gledam v slavi * srečen večni

čas.

Tebe molim Jezusa.

(V Ljudski pesmarici štev. 34).

1. Tebe molim Jezusa,

V hostiji tu skritega.

Vse veseljej* in vse želje
Srca .mojega.

2. Z angeli te tu slavim;
Molim, hvalim in častim,

Jezus mili * v vsaki .sili
K tebi pribežim.

« 483 m

3. Jezus, o prijatelj moj,
Blagoslov daruj mi svoj:

Z mano bodi * in povsodi
Mi ob strani stoj.

4. Ko večer se mi stori,

Dan življenja se stemni,

Takrat tudi * se ne mudi,
Dušo sprejmi ti!

Molitev za srečno smrt.

(V Ljudski pesmarici štev. 36.)

1. Ljubimo te, Gospod,

V angelskem Zakramentu:
Vir si vseh dobrot
ovčicam vernim.

2. Ko se solza v očeh
Zadnja bo zasvetila,
Takrat, Jezus, ti

nas sprejmi k sebi.

3. Jezus, tebi živim.

Jezus, tebi umrjem.

Jezus, tvoj sem živ

in mrtev. Amen.

3I

« 484 Sfc

Presveto Srce Jezusovo.

Petek po osmini presv. Rešnjega Telesa.

Ta praznik je bil vpeljan in češčenje
presv. Srca seje začelo širiti najbolj vsled
prikazni, ki jih je imela redovnica zve¬
ličana Margareta Alacoque (Alakok) v
mestu Paray-le-Monial na Francozkem.
Gospod se ji je večkrat prikazal, ko je
molila pred tabernakljem, ji pokazal svoje
za nas od ljubezni plamteče srce, se
pritoževal nad človeško nehvaležnostjo in
je 16. junija 1675 obljubil sledečih

Dvanajst milosti

tistim, ki bodo njegovo Srce pobožno
častili.

1. Dal jim bom vse za njih stan
potrebne milosti.

2. Podaril bom mir njih družinam.

* 485  ®

3. V vsakem trpljenju jih bom
tolažil.

4. Varno zavetje jim bom v živ¬
ljenju in zlasti ob smrtni uri.

5. Preobilen blagoslov bom razlil
čez vsako njihovo podjetje.

6. Grešniki bodo v mojem Srcu
našli vir in neizmerno morje us¬
miljenja.

7. Mlačne duše bodo postale go¬
reče.

8. Goreče duše se bodo hitro
povspele do velike popolnosti.

9. Blagoslovil bom hiše, v katerih
bo stala in se častila podoba mo¬
jega presvetega Srca.

10. Duhovnikom bom podaril mi¬
lost, da bodo ganili tudi najbolj
trda srca.

11. Imena vseh tistih, ki si pri¬
zadevajo razširjati to pobožnost,
bodo zapisana v mojem Srcu in ne
bodo več iz njega izbrisana.

12. Oznanjuj, in daj oznanjati
povsod po svetu, da ne bom po¬
stavil ne mere in ne meje svojim

m  486 ®

milostim in darovom za vse tiste,
ki jih bodo iskali v mojem Srcu*

Te obljube naj te nagnejo, da se po¬
polnoma posvetiš božjemu Srcu in storiš,
kar le moreš, njemu v čast. Glej tudi
stran 32-34 in 60,Z), litanije in posve¬
titev  stran 304 in vzdihljaje  stran 41.

Na ta praznik lahko dobe tretjeredniki
vesoljno odvezo, in vsak vernik na praznik
ali enkrat v osmini popoln odpustek pod
navadnimi pogoji.

Posvetitev Jezusovemu Srcu.

P o s v. obhajil  u.

(V Ljudski pesmarici štev. 78.)

1. Jezus, vse tolažbe vir,

V srca vlivaš sladki mir.

Svet odrešil si s krvjo,

V jed nam svoje dal telo:

Tebi, Bog, se posvetimo,

V dar ti srca izročimo.

2. Jezus, naš Odrešenik,

V raj nebeški si vodnik.

Da nas greh ne pogubi,

Srce tvoje nas krepi.

Po izvirnem besedilu iz spisov sv. Marjete. —
Glej »Sendbote« 1883, zv. 10, str. 377.

Tebi Bog, se posvetimo,

V dar ti srca izročimo.

3. Božje ljubljeno Srce,

Vsliši vernih src želje;

Nas pripelji v sveti raj,
Tam ljubezen svojo daj:
Sprejmi nas k radosti svoj
Vekomaj naj bomo tvoji!

Za družabne slovesnosti.

1. Sina božjega Srce,

Srca zate naj plamte;

S trnjem si ovenčano
In s plameni zaljšano:
Vabiš nas k ljubezni svoji,
Srce božje, mi smo tvoji.

2. Sliši nas, nebes Gospod,
Varuj ti slovenski rod.

Naj ljubezni tvoje vžgan
Bo na veke tebi vdan.
Pomočnik mu vedno bodi,
Ga do prave sreče vodi!

SJS 488 ®

Presveto Srce.

(V Ljudski pesmarici štev. 37.)

1. Presveto Srce, slavo

Naj poje ti srce;

Le k Jezusu v višavo
Vsa srca naj žare.

Odpev:

Oj bodi hvaljeno,

Srce preljubljeno,

Naj jezik naš te hvali
V ljubezni vekomaj !

2. Srce ti umorjeno,

Srce preblaženo,

Za grehe prebodeno,

Srce usmiljeno:

Oj bodi hvaljeno . .

3. Ljubezen vsa goreča

Le v tebi plameni,

Po tebi le se sreča
In milost zadobi:

Oj bodi hvaljeno . .

&  489 *

4. Glej, jagnje sem zgubljeno,

Ki je zgrešilo te,

Pa željo imam eno,

Pastir, o najdi me.

Oj bodi hvaljeno . .

5. O kdo mi da peroti,

Da k njemu poletim,

Kje najdem srečne poti,
Da k njemu pribežim:

Oj bodi hvaljeno . .

6. V tem Srcu bom počival,

Mu hvalo pel na glas,

In rajski mir užival
Pri njem bom večni čas.
Oj bodi hvaljeno . .

7. Bo jezik mi utihnil,

Pogled ugasnil moj,

Še umirajoč bom vzdihnil
Srce, glej, ves sem tvoj!
Oj bodi hvaljeno . . .

Tu v kruhu.

1. Tu v kruhu vse svetosti,
Nebeškega sladu,

® 490 »

V zastavi in skrivnosti
Ljubezni in miril:

Spoznano, hvaljeno,

Češčeno ljubljeno
Naj Jezusovo Srce
Med nami vedno bo!

2. Že prej si nas ljubilo,

Ko svet poznal te ni.
Zatorej, Srce milo,

Ves svet naj te slavi:
Spoznano, hvaljeno . .

3. V to Srce zaklenimo

Se zdaj in slednji čas.

Ga več ne zapustimo,

Da v raj popelje nas:
Spoznano, hvaljeno . .

Sveti Alojzij.

Dne 21. junija.

Sestnedeljska pobožnost.

Angelski mladenič, sveti Alojzij, kras
katoliške Cerkve, vzor in dika krščanske
mladine, zavetnik učencev, je živel šest let

v jezuitskem redu
v Rimu in umrl dne
2I. rožnika 1591, ko
je stopil v 24. leto.

V spomin na teh
šest let se je po
vsem krščanskem
svetu, posebno med
mladino, razširila
lepa navada, vsako
leto enkrat šest ne¬
delj zaporedoma,
(najbolje šest ne¬
delj pred praznikom sv. Alojzija), pri¬
stopiti k sv. spovedi in mizi Gospodovi,
kakor je delal ta veliki ljubljenec božji
vsako nedeljo. Papež Klement XII. je
podelil za vsako teh šest nedeljskih po¬
božnosti popolen odpustek, ako moliš po
papeževem namenu in premišljuješ kako
čednost svetega Alojzija.

Prva nedelja.

Pripravljalna molitev.

(Se moli vsako nedeljo.)

Vsemogočni, večni Bog! Ponižno
stopim pred tvoje veličastvo, da
ti darujem to svoje opravilo. Naj
bo v hvalo tvojemu presladkemu

« 492 ®

imenu, v zahvalo presv. Rešnjemu
Telesu, v slavo prečisle Device Ma¬
rije in v čast angelskemu mladeniču
svetemu Alojziju.

O dobrotljivi in usmiljeni Bog,
podeli mi to milost, da bom svetega
mladeniča posnemal v čednosti, ka¬
tero bom premišljeval, in da boin
kdaj vreden, priti v njegovo družbo
k tebi v nebesa. Amen.

Čistost sv. Alojzija. Sv. Alojzij
je bil tako sramežljiv, da vse svoje žive
dni ni ničesar pogledal in ne poslušal,
kar bi mu bilo obudilo kako nespodobno
skušnjavo, in je naglo pobegnil iz vsake
grešne priložnosti. »Blagor tistim, ki so
čistega srca; ker bodo Boga gledali.«
(Mat. 5, 8.) — Močno ginjen od tega zgleda
se v tem trenutku zatečem k tebi, Marija,
devic Devica, brez madeža spočeta! Iz¬
volim te, kakor sveti Alojzij, za svojo
Mater, ter te rotim iz globočine svoje
duše: Bodi skrbna varihinja tudi moje
čistosti! Jaz pa odkritosrčno obljubim,
skrbno se varovati vsega, kar žali čistost
in sramežljivost.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast,b 0( k’
(Petkrat). Verujem. (Po papeževem namenu
za odpustek. Tako vsako nedeljo.)

m  493 *■

Druga nedelja.

Ponižnost sv. Alojzija. Jezus je
rekel: »Učite se od mene, ker jaz sem
krotek in iz srca ponižen« (Mat. 11,29).
Sv. Alojzij se je natančno ravnal po teh
Zveličarjevih besedah. Odklonil je knežjo
čast in krono in rajši v tihem samostanu
v eljal za zadnjega. Četudi je bil visokega
stanu, vendar seje poniževal v vseh rečeh,
in zato je našel milost pri Bogu. (Sir. 3,20).
— O ponižnost sv. Alojzija, kako osramo-
čuješ moj napuli! Od te ure naprej bom
vse pripisoval Bogu, kar je na meni
dobrega; priznaval bom svojo lastno
slabost in grešnost in se bom zato rad
poniževal.

Tretja nedelja.

Gorečnost sv. Alojzija.  Naj¬
večje zapovedi: Boga nad vse ljubiti, se
je sveti Alojzij že kot otrok naučil od
pobožne matere Marte. Na vso moč se
učiti, življenje svetnikov prebirati, vsak
dan božje resnice premišljevati, to je bilo
veselje in dnevni red vrlega dečka. Pred
svetim Rešnjim Telesom, svetim razpelom
in podobo božje Matere Marije klečati,
sveti rožni venec, spokorne psalme in
druge molitve opravljati, sveto obhajilo
prejemati, tri dni se pripravljati, tri dni
zahvaljevati, vse take vaje so bile hre¬
penenje in dušna hrana angelskega mla-

494 m


deniča. — »Ne bodite leni v skrbi, bodite
goreči v duliu, služite Gospodu.« (Rimlj.
12, 11.) O mene mlačneža! Daj mi, naj¬
svetejše Srce Jezusovo, tako gorečnost,
da me bo nagibala voljno storiti vse, kar
pospešuje božjo čast in moje dušno zve¬
ličanje! Amen.

Četrta nedelja.

Pokorščina.  Sv. Alojzij je bil v srcu
prepričan, da ga kliče sam Bog v samo¬
stan, pa čakal je vdan v sveto voljo božjo,
poslušen naročilu jezuitov, očetovega do¬
voljenja, ker se je bal grešiti zoper četrto
zapoved. Zvesto in urno je bil doma sta-
rišem pokoren, tako, da mu je bil zadosti
samo pogled, samo migljaj — in vse je
storil. — »Otroci, bodite pokorni svojim
starišem; zakaj to je prav.« (Efež. 6, 1.)
Kako neposlušen sem pa jaz! O naj¬
svetejši zgled pokorščine, božji deček
Jezus, daj, da bom po tvojem zgledu tudi
jaz vedno skazoval svojim starišem in pred¬
stojnikom spoštovanje, ljubezen in po¬
korščino. Amen.

Peta nedelja.

Ljubezen do bližnjega  je sve¬
tega Alojzija tako močno prešinjala, d a
je revežem ves prihranjeni denar razdelil,
si jedi pritrgoval in z vrečo na rami po
ulicah rimskega mesta prosil milih darov
za okužene bolnike, katerim je tako dolgo

495  »

stregel, dokler ni njega samega kuga
umorila. — »Z bratovsko ljubeznijo se
ljubite med seboj. Veselite se z veselimi,
jokajte z jokajočimi,« opominja sv. apostol
Pavel. (Rimij. 12, 10. 15). Tudi jaz bom
z božjo milostjo bližnjemu želel vse dobro;
privoščil mu bom, če se mu bo dobro go¬
dilo in mu bom krepko k temu pomagal.

Šesta nedelja.

Stanovitnost.  »Kdor pa ostane
stanoviten  do konca, bo zveličan.«
(Mat. 10, 22). Kaj pomaga, pobožno živ¬
ljenje začeti, pa samo en teden, en mesec,
eno leto pravično živeti. Hudi duh se ne
boji ne pobožnosti, ne pokore, boji se pa
stanovitnosti v njih. Sv. Alojzij je v 'dobrem
ostal stanoviten in je vsak dan postajal še
svetejši, dokler ni 21. junija 1591 prejel
krone stanovitnosti. — Daj tudi meni,
neskončno usmiljeni Bog, po priprošnji
Marije in svetega Alojzija, kot sad te
sestnedeljske pobožnosti največjo in naj¬
potrebnejšo milost, da ostanem v dobrem
stanoviten do konca, in tudi dosežem pla¬
čilo, katero si obljubil rekoč: »Bodi zvest
do konca, in ti bom dal krono življenja.«
Amen. (Skr. razod. 2, 10).

Molitev za sveto čistost.

Primerna za vsak dan.

O sveti, z angelskimi čednostmi
ozaljšani Alojzij! Jaz, tvoj nevredni

m  4 % ®

častivec, ti prav posebno pripo¬
ročim čistost svoje duše in svojega
telesa. Rotim te pri tvoji angelski
čistosti, priporoči me brezmadež¬
nemu jagnjetu Jezusu Kristusu in
njegovi presveti Materi, Devici de¬
vic, in obvaruj me vsakega smrt¬
nega greha. Ne dopusti, da bi se
kdaj oskrunil s kakim grehom
nečistosti; ampak odstrani, kadar
me vidiš v skušnjavi ali nevarnosti
greha, iz mojega srca vse nečiste
misli in želje. Oživi potem spet v
meni spomin na večnost in na kri¬
žanega Jezusa ter vtisni globoko v
mojo dušo čut svetega strahu bož¬
jega. Vnemi v meni ogenj žive
ljubezni in stori, da bom posnemal
tebe na zemlji in tako zaslužil,
Boga v nebesih s tebej vred uživati.
Amen. Oče naš. Češčena Marija.

(100 dni odpustka enkrat na dan. —
Pij VIL 6. marca 1802).

m  497 m

O poglej, Alojzij mili.

(V Ljudski pesmarici štev. 60.

1.0 poglej, Alojzij mili,

Iz nebes višav na nas!

V hudi stiski smo in sili,
Varuj ti nas slednji čas!
Čednost naša omaguje,

Tvoja krasno se blišči;

Naj tvoj zgled nas osrčuje,

Da živimo kakor ti.

2. Lepa lilija je vrtna,

Krasen je njen beli cvet.
Lepša je krepost nesmrtna,

S ktero ti si zmagal svet.
Zdaj si rešen vseh bridkosti,
Angel si med angeli:

fc> o

Prave uči nas modrosti,

O zavetnik slavljeni!

3. Gori v rajski očetnjavi

Ljubljenec si Jezusov.

Z njim kraljuješ v večni slavi,
Vzdihe slušaš vernikov:
Prosi, o mladenič sveti,

32

* 498 ®

Srčno prosi Jezusa,

Da nas sprejme k zvesti četi

V raj veselja večnega!

Sveti Peter in Pavel.

Praznik 29. julija.

Mučena sta bila oba prvaka apostolov
dne 29. junija 1. 68 po Kristusu pod ce¬
sarjem Neronom; sv. Peter je bil križan
z glavo navzdol, svetemu Pavlu je bila
glava odsekana. Moli ta dan goreče za
sveto Cerkev in njenega vrhovnega po¬
glavarja in obljubi, da boš zvest in po¬
koren otrok svete matere katoliške Cerkve.

Cerkvena molitev.

Danes je Simon Peter stopil na
les križa, aleluja; danes je ključar
nebeškega kraljestva radosten hitel
h Kristusu ; danes je apostol Pavel,
luč vseh narodov, nagnil glavo in
bil za Kristusovo ime z mučeništvom
ovenčan, aleluja.

V.  Oznanjala sta dela božja.

O.  In njegova dejanja sta raz¬
umela.

499 ®

Molimo. O Bog, ki si današnji
dan posvetil z mučeništvom svojih
apostolov Petra in Pavla; daj svoji
Cerkvi, da bo v vsem izpolnjevala
zapoved onih, po katerih je sprejela
začetek svete vere. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Pesem o sv. Petru in Pavlu.

(V Ljudski pesmarici štev. 62.)

1. Pridi, vsa krščanska čreda,

Čast apostolom zapoj !

Dva pastirja, lepa zgleda,

Imaš danes pred seboj.

Evangeljska učenika,

Svete Cerkve dva stebra,

Dva častitljiva svetnika
Zate, čreda, skrbita.

2. Sveti Peter,  trdna skala,

Jagnjet in ovčic pastir!

Cerkev bo na tebi stala,

Uživala božji mir.

Da je greha noč pregnana,

Ti nam daješ svetlo luč;

32*

500 S»

Vsa oblast je tebi dana,

Vrat nebeških dan je ključ.

3. Sveti Pavel,  vseh narodov
Učenik imenovan,

Zvest apostol si Gospodov,
Živ in v smrti njemu vdan.
Milost božja te je vnela,

Bil si jagnje iz volka;
Kakor ogenj je gorela
Ti ljubezen iz srca.

Papeška himna.

(V Ljudski pesmarici štev. 81.)

1. V prestol slave vekovite
Zemlje ljudstva, se ozrite!

Ko na svetu vse razpada,
Neminljivo eden vlada:

Knez miru izmed vladarjev,

Oče blag in ljubeznjiv,
Trden v sili vseh viharjev,
Temelj Cerkve nezrušljiv.

2. Srečni Rim, o mesto slave,
Jasno solnce Cerkve prave !

S Petrovo krvjo kropljeno,

501 *

V knežje mesto posvečeno.

Dal veličje ti cvetoče

Je na veke kralj nebes:

Tvoja čast je sveti oče,

Zemlje verne prvi knez.

3. Vsi jeziki se združite

V slavlju Cerkve zmagovite!

Naj doni po širnem svetu
Slava svetemu očetu!

Hrani božjo nam besedo,

Zvest delivec je dobrot,
Skrben varje božjo čredo,

V raj nebeški kaže pot.

Obiskanje Marijino.

Dne 2. julija.

Marijin slavospev.

Magnificat.

(V Ljudski pesmarici štev. 72.)

Magnificat * Moja duša* po-
anima mea Do- veličujeGospoda.

minum.

502  *

Et exsultavit
splritus meus * in
Deo salutari meo.

Quia respexit
humilitatem an-
cfllae suae: * ecce
enim, J ex hoc be-
atam me dicent
omnes generati-
ones.

Quia fecit mihi
magna, | qui po-
tens est: * et san-
ctum nomen eius.

Et misericordia
eius a progenie in
progenies * ti-
mentibus eum.

Fecit poten-
tiam in brachio
suo, * dispersit
superljos mente
cordis sui.

Depbsuit po-
tentes de sede, *

In moj duh se
rad uje * v Bogu,
mojem Zveličarju.

Ker se je ozrl
na nizkost svoje
dekle: * zakaj

glej, | odslej me
bodo blagrovali
vsi rodovi.

Zakaj velike
reči mi je storil
On, ki je mogo¬
čen : * in čigar
ime je sveto.

In njegovo us¬
miljenje traja od
roda do roda *
njim, kise gaboje.

Moč je izkazal
s svojo roko, * raz¬
kropil je napuli-
njene v misli njih
srca.

Mogočne je
pahnil s prestola,

m  503  m

et exaltavit hu-
miles.

Esurientes im-
plevit bonis: * et
divites dimisit in-
anes.

Suscepit Israel
puerum suum, *
recordatus mise-
ricordiae suae.

Sicut locutus
est ad patres no-
stros, * Abraham j
et semini eius in
saecula.

Gloria Patri et
Filio et Spiritui
Sancto.

Sicut erat in
princi'pio,j etnunc
et semper * et
in sačcula saecu-
lorum. Amen.

* in povišal je
ponižne.

Lačne je na¬
polnil z dobrota¬
mi: * in bogate
je pustil prazne.

Sprejel je Iz¬
raela, služabnika
svojega, * in se je
spomnil svojega
usmiljenja.

Kakor je oblju¬
bil našim očetom,

* Abrahamu | in
njegovemu zaro¬
du vekomaj.

Slava Očetu in
Sinu * in Svetemu
Duhu.

Kakor je bilo v
začetku, tako
zdaj in vselej * in
vekomaj. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan. —
Leon XIII. 22. febr. 1888.)

m  504 m

Sveti Ciril in Metod.

Dne 5. julija.

vangelij Jezusov sta prinesla Slo¬
vencem v devetem stoletju sveta
brata Ciril in Metod; zato smo
jima dolžni hvaležnosti, katero
lahko skažemo s tem, da se damo
vpisati v bratovščino sv. Cirila in
Metoda, ki jo je ustanovil knezoškof
Anton Martin Slomšek leta 1852. Namen
bratovščine je: prositi Boga za zedinjenje
razkolnikov in starovercev; bratovska
dolžnost je: moliti na dan en Oče naš,
Ceščena Marija in Čast bodi s pri¬
stavkom : Sveta brata Ciril in Metod,
prosita za nas! Sedež bratovščine: cer¬
kev Sv. Alojzija v Mariboru in pri Sv. Jožefu
v Celju.

Molitev.

To sta sveta moža, postala sta
prijatelja božja z oznanjevanjem
božje resnice; njuna jezika sta po¬
stala ključa nebes.

O.  Prosita za nas, sveti Ciril in
Metod!

* 505 ®

V.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih!

Molimo. Vsemogočni, večni Bog,
ki si slovanske narode po svojih
blaženih . spoznavavcih in škofih
Cirilu in Metodu privedel k po¬
znanju svojega imena, daj nam, da
se bomo, ki njun praznik obhajamo,
tudi v njuno družbo zedinili. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O sveta brata.

(V Ljudski pesmarici štev. 63.)

1.0 sveta brata slavljena,

Ciril, Metod,

Ki srčno sta oznanjala
Resnice pravo pot;

Bodita nam pozdravljena,
Slovanom blagovestnika!

2. Slovanske narode resnic
Učila sta,

Glas vajin ni bil prazen klic,
Ker nas ljubila sta.

Ljubezni božje ogenj vroč
Je dal srčnosti vama moč.

* 506 m

3. Prosita, brata ljubljena,

Za narod zdaj,

Ko v Bogu se radujeta,
Presrečna vekomaj!

Prosita, o Ciril, Metod,

Naj ljudstvo ljubi pravo pot!

4. Del svetlih vama plačal ni

Minljivi svet,

Junakoma darov deli
Samo Bog vojnih čet.

Dodeli jima, o Gospod,

Naj ljubi te slovenski rod!

Sveti Mohor in Fortunat.

Dne 12. julija.

Sv. Mohor, škof, učenec sv. evangelista
Marka in sv. Fortunat, njegov pomočnik,
sta v našili krajih oznanjevala sveti evan¬
gelij in pretrpela mučeniško smrt v Ogleju.
Pod njunim varstvom stoji »Družba
SV. Mohora« s sedežem v Celovcu; njen
namen je, utrjevati sveto vero in krščansko
življenje med slovenskim ljudstvom z
bratovsko molitvijo in izdajanjem dobrih
knjig. Bratovska dolžnost je: moliti vsak
dan en Oče naš in Češčena Marija

507 m

z vzdihljajem-' Sveti Mohor in Fortu-
nat, prosita Boga za nas!

Karmelska Devica Marija.

Dne 16. julija.

Ta praznik se obhaja v spomin pri¬
kazni, v kateri je Marija izročila pred¬
stojniku karmelitov, sv. Simonu Stoku,
škapulir 1. 1251. Udom bratovščine, ki
nosijo vredno karmelski (rjavi) škapulir,
daje Mati božja dvojno preimenitno ob¬
ljubo: 1. če nosijo ta škapulir, ter (si
prizadevajo krščansko pravično živeti, ne
bodo okusili večnega ognja; 2. če častijo
Mater božjo posebno ob sredah in sobotah,
kakor se jim naroči, kadar so oblečeni v
škapulir, bo njih duša hitro rešena iz vic.

Prečisti Devici.

(V Ljudski pesmarici štev. 44.)

1. V lepoti čisti slavljena, * Marija!

Nad angele postavljena, * Marija!
Tebi se izročamo,

Varuj ti nas milostno.

Pomagaj, Mati, * se vojskovati,
Podpiraj nas * na zadnji čas,
Marija!

@3 508 *

2. Presrečna Mati Jezusa, * Marija!

In naša mati ljubljena, * Marija !

Kar v nebesih hočeš ti.

Vse Gospod ti podeli,

Pomagaj, Mati, * se vojskovati!

Podpiraj nas * na zadnji čas,
Marija!

3. Nebeščanom si ti gospa, * Marija!

Do nas pa milega srca, * Marija!

Varuj, da ne bo izgubljen,

Kdor je tebi izročen.

Pomagaj, Mati, * se vojskovati,

Podpiraj nas * na zadnji čas,
Marija!

Porcijunkula.

Dne 2. avgusta.

Ta dan se obhaja posvečenje cerkvice
Porcijunkule ali Marije angelov pri mestu
Asiziju. Veliki oče menihov sveti Frančišek
jo je prenovil, v njej večkrat molil in
tudi v njej umrl. L. 1223 se mu prikaže
Kristus Gospod in mu na njegovo prošnjo
obljubi milost popolnega odpustka, ki ga
prejme lahko zdaj vsakdo tolikokrat,
kolikorkrat  obišče redovno cerkev od

* 509 »

predvečera do drugega večera, in moli v
njej po papeževem namenu. Sveta spoved
se opravi lahko že 30. julija, sv. obhajilo
pa se mora prejeti 1. ali 2. avgusta. Tretje-
redniki dobe ta odpustek tudi v drugih
cerkvah, kjer je tretji red ustanovljen.
(Leon XIII, 1901.)

Vnebovzetje Marijino.

Praznik dne 15. avgusta.

Ta praznik se imenuje tudi velika
gospojmca, velika maša ali veliki šmaren
in je postavljen v spomin, da je bila
Marija po posebni milosti božji z dušo
in telesom v nebesa vzeta in povzdignjena
kot kraljica nad vse angele in svetnike.
To je glavni Marijin praznik, ki ima biljo
s postom — glej str. 408.

Cerkvena molitev.

Danes je Marija Devica šla v ne¬
besa; radujte se, zakaj s Kristusom
kraljuje na veke.

V.  Povišana je sveta božja Po¬
rodnica.

O.  Nad angelske zbore v nebeško
kraljestvo.

*• 510 m

Molimo. Odpusti grehe svojim
služabnikom, prosimo, Gospod, da
nas, ki ti ne moremo dopasti s
svojimi deli, reši priprošnja matere
tvojega sina, našega Gospoda, ki s
teboj živi in kraljuje od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Pesem o vnebovzetju.

(V Ljudski pesmarici štev. 45.)

1. Verni vsi, v nebesa se ozrite,
Glejte slavo Matere častite,

S ktero Bog nebeški jo slavi.
Angeli nebeški jo sprejmejo,

Jo zveličano v nebo nesejo,

Kjer Zveličar Bog, njen Sin živi.

2. Cesar človek videl ni z očesom,
Česar slišal nikdar ni z ušesom,

Kar nikoli prišlo ni v srce:

To Devica sveta je dobila,

V tem se bo brez konca veselila,
Spolnjene so gori vse želje.

3. Sveti se ti venec, o Devica,

Ki ga daje sveta ti Trojica,

* 511 »

Razsvetljuje blagi tvoj obraz.

Z oblačilom solnčnim okrašena
Kot nebes kraljica si češčena
In češčena bodeš večni čas!

4. Tudi naša družba ti prepeva,

Te častiti prav si prizadeva,

In te vedno hvali z vso močjo.
Bodi, o Devica, naša mati;

Ti nam moreš vedno pomagati,
Sprosi nam, da pridemo v nebo !

Srce Marijino.

Nedelja po osmini vnebovzetja.

in hvaležnost do Marije
čno priganjate, da iskreno
a njeno materino Srce,
zaljšano z vsemi milostmi
^a Duha in je polno usmi¬
ljenja do ubogih človeških otrok. Pre¬
mišljuj in posnemaj čednosti njenega Srca.
Opravljaj zvesto bratovsko molitev za
spreobrnjenje grešnikov (glej str. 34-) in
poljubljaj svetinjico, ki si jo sprejel pri
vsprejetju v bratovščino.

Na ta praznik dobi lahko vsak vernik
popoln odpustek pod navadnimi pogoji.

512 S©

Cerkvena molitev.

Moje srce se raduje v Bogu, mo¬
jem Zveličarju; zakaj velike reči mi
je storil On, ki je mogočen.

V.  Po potu tvojih zapovedi sem
hodila.

0.  Ko si razveselil moje srce.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ki si v Srcu blažene Marije Device
vedno prebivališče Svetega Duha
pripravil, daj nam milostno, ki praz¬
nik tega prečistega Srca s pobožnim
duhom obhajamo, da bomo mogli
po tvojem Srcu živeti. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Vzdihljaji.

Glej str. 42.

Pesem k Srcu Marijinemu.

1. O Marija, naša ljuba Mati,
Sprejmi v milostno Srce

Verne vse, ki množice jih tvoje
Danes ti priporoče.

O Marija, o Marija,

m  513 ®

Milostno imaš Srce!

K tebi, k tebi koprnijo
Naše misli in želje.

2. Vse duhovne, o Marija Mati,

Sprejmi v milostno Srce.
Naše duše vedno jih težijo,
Naši grehi jih skrbe.

O Marija, o Marija,
Milostno imaš Srce!

Prosi Sina, naj usliši
Njih molitve in prošnje.

3. Naše starše, o Marija Mati,

Sprejmi v milostno Srce,

Ti jim vračaj, ti obilno plačaj,
Noč in dan za nas skrbe.

O Marija, o Marija,
Materno imaš Srce!

Tvoji smo sinovi hčere,

K tebi srca hrepene.

4. Otročiče, o Marija Mati,

Sprejmi v milostno Srce.
Tebe, dobro Mater, zapustiti
Vekomaj noben ne sme.

33

* 514 ®

' O Marija, o Marija,

Ti otroško^imaš Srce!
Vsi smo tvoji otročiči,
To je ljubo nam ime.

Angeli varihi.

Nedelja najbližja prvemu septembru.

jja blaženo Marijo Devico časti
sveta katoliška Cerkev v prvi
vrsti sv. angele in jih v litanijah
vseh svetnikov takoj za Marijo
kliče na pomoč.

K češčenju angelov nagibljejo Cerkev
sledeči razlogi: 1. ker angele sveto pismo
imenuje »sinove božje« (Job 1, 6), »svet¬
nike božje« (Dan. 8,13) in »nebeške pre-
bivavce« (Mat. 18, 10); 2. ker so kot
poslanci božji sodelovali pri odrešenju
človeštva; in 3. ker so dani človeku za
varihe.

« 515  *

Tudi ti imaš svojega angela variha,
— a kako ga častiš ? . . . Vse premalo
časte kristjani te svoje tolikanj zveste
tovariše, ki nas ljubijo in varujejo na duši
in telesu, nas opominjajo k dobremu in
prosijo ,za nas. Zato jih moramo tudi mi
častiti, se v njih pričujočnosti vedno spo¬
dobno vesti, jih z zaupanjem na pomoč
klicati, se jim pogosto priporočati (glej
pri jutranji in večerni pobožnosti), njihove
opomine poslušati in jim hvaležni. biti.

Cerkvena molitev.

Sveti angeli, naši varihi, branite
nas v boju, da se ne pogubimo ob
strašni sodbi.

V.  Pred obličjem angelov ti bom
prepeval, moj Bog.

0. Molil bom v tvojem svetišču
in hvalil tvoje ime.

Molimo.  O Bog, ki nam v svoji
neizrekljivi previdnosti pošiljaš v
varstvo svete angele: daj nam na
naše ponižne prošnje, da nas bodo
vedno varovali, in da se bomo v
njih družbi veselili na večno. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

33 *

* 516  *

Molitev k svojemu angelu
var ihu.

O ti moj prezvesti tovariš, od
Boga mi za variha dan, ki vedno
nad menoj čuješ in me nikdar ne
zapustiš; kaj ti hočem dati v za¬
hvalo za tvojo zvestobo in ljubezen,
za neštevilne dobrote, katere mi
nehvaležnemu deliš, za potrpež¬
ljivost, katero imaš z menoj, ubogim
grešnikom? Ti me čuvaš spečega,
me tolažiš žalostnega, me vzdiguješ
padajočega. Ti mi kažeš nastavljene
zanjke zapeljivcev in v vojski s
skušnjavami me ti podpiraš. Ti me
odvračaš od hudega, in me nagib-
Iješ k dobremu; in če padem v greh,
ti budiš mojo vest, me kličeš k po¬
kori in spraviš z Bogom. Davno
bi morebiti že gorel v peklu, ako
bi tvoja priprošnja jeze božje ne
bila potolažila.

O moj ljubi angel varih! sprejmi
danes mojo zahvalo, pa tudi mojo
prošnjo, da me še zanaprej ne za-

m  517 *

pustiš. V nesreči me tolaži, da ne
bom obupal; v sreči me brzdaj, da
se ne prevzamem. V skušnjavah
me podpiraj, da ne padem; v ne¬
varnostih me brani, da se ne po¬
nesrečim. Nosi moje molitve in
dobra dela pred obličje večnega
Boga in izprosi mi srečo, da v mi¬
losti božji umrjem in se ti pred
sedežem božjim v pričo vseh an¬
gelov in svetnikov za tvoje varstvo
dostojno zahvalim. Amen.

Angel božji.

(V Ljudski pesmarici štev. 64.)

1. Angel božji, ki me vodiš,

Da se sam ne pogubim.

Ki zvesto pred mano hodiš,
Tebi se priporočim.

Tebe mi je Bog odločil,

Tebi mojo dušo^izročil,

Angel varh, prijatelj moj,
Vselej mi na strani stoj!

2. O prijatelj moj nebeški,

Meni varh mogočen dan,

Da v nezmožnosti človeški
Nisem v hudo zapeljan.

Ti preženi vse zmotnjave
In sovražnikov skušnjave,

Angel varh, prijatelj moj,
Slabemu na strani stoj!

3. Če opeša moja duša,

Z grehom ranjena medli,
Satan jo končati skuša
In ji večno smrt želi:

Ti sovražnika preženi,

Milost božjo sprosi meni.

Angel varh, prijatelj moj,
Grešnemu na strani stoj!

Kratke molitvice.

Glej stran 35 in 36. Verniki znajo mnogo
takih lepih kratkih molitvic.

Rojstvo Marijino.

Praznik dne 8. septembra.

Ta praznik, ki se imenuje tudi mala
gospojnica, mala maša ali mali šmaren, se
obhaja že izza 5. stoletja v spomin na
tisti presrečni dan, ko je bila Marija rojena

®S 519 K4

kot zarja našega zveličanja. Daruj ji danes
svoje srce in sebe vsega.

Cerkvena molitev.

Tvoje rojstvo, deviška božja Mati,
je oznanilo radost vsemu svetu;
zakaj iz tebe je izšlo solnce pravice,
Kristus naš Bog, ki je uničil pre¬
kletstvo in dal blagoslov, zmagal
smrt in m m podaril večno življenje.

V.  Rojstvo je danes svete Marije
Device.

0.  Katere slavno življenje je v
čast vsej Cerkvi.

Molimo.  Svojim služabnikom,
prosimo, Gospod, nakloni dar ne¬
beške milosti, da ki nam je porod
blažene Device postal začetek zve¬
ličanja, nam tudi slovesni spomin
njenega rojstva mir pomnoži. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Zdrava, morska zvezda.

Ave, maris steli  a.

(V Ljudski pesmarici štev. 46.)

1. Zdrava, morska zvezda,

Mila božja Mati

* 520 *

Ter vselej Devica,

Raj odpri nam zlati!

2. Boljša druga EVA,

Daj nam sreče prave,
Ker spremenil angel
Je ime ti v AVE!

3. Steri grehov spone,
Pelji nas k svetlobi,
Vsega zla nas varuj,
Vseh dobrot nam dobi!

4. Skazi se nam Mater!
Prošnje Sin tvoj jemlji,
Ki za naš greh rojen
Bil je tvoj na zemlji!

5. O Devica prva,

Vselej najbolj mila,

Ti nas boš rešila,
Čistost podelila!

6. Daj življenje sveto,
Varno pot dodeji,
Jezusa naj večno
Gledamo veseli!

® 521

Ime Marijino.

Nedelja po rojstvu Marijinem.

Ta praznik je vpeljan v spomin zrnate
kristjanov nad Turki pred Dunajem 1.1683.
Ta dan in v osmini se dobi popoln od¬
pustek pod navadnimi pogoji.

Cerkvena molitev.

Blagrovali me bodo vsi rodovi,
ker se je Bog ozrl na nizkost svoje
dekle.

V.  Dovoli, naj te hvalim, o sveta
Devica.

0.  Daj mi moč zoper sovražnike
svoje.

Molimo.  Daj, prosimo vsemo¬
gočni Bog, da se tvoji verni, ki se
radujejo imena in varstva presvete
Device Marije, po njeni milostni
priprošnji rešijo vseh nadlog na
zemlji, in da zaslužijo, priti v večno
veselje v nebesih. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Marija, o sladko ime.

1. Marija, o sladko ime,

Prečista Mati in Devica,

^ 522 ®

Zemlje Gospa, nebes Kraljica,
Napolni z upanjem srce!
Marija, o sladko ime!

2. Marija, o sladko ime!

Zveličarja si nam rodila,

Nebeška vrata odklenila.

Odrešeni te vsi slave:

Marija, o sladko ime!

3. Marija, o sladko ime!

Zemljanom v mater si odbrana,

V pomoč od Jezusa jim dana;

V težavah k tebi vsi hite:
Marija, o sladko ime!

4. Marija, o sladko ime!

Zvesto takrat nam stoj ob strani,
Ko se ločitev nam oznani,
Zastanejo v očeh solze:

Marija, o sladko ime!

Žalostna Mati božja.

Tretja nedelja septembra. Glej molitev
str. 426.

Jesenske kvatre.

Po povišanju svetega križa; glej str. 379.

® 523 S*

Rožnovenska nedelja.

Prva v mesecu oktobru.

ožili venec je prekrasna, krščan¬
skemu ljudstvunajljubša molitev.
Vpeljana je v sedanji obliki po
svetem Dominiku v 13. stoletju.
Rožnovenski praznik pa je bil
vpeljan v spomin na slavno zmago nad
Turki pri Lepantu 1. 1571, in zapovedan
je bil za vso Cerkev v zahvalo za enako
zmago pri Petrovaradinu 1.1716. Leon XIII.
je 1. 1883 zapovedal celi mesec oktober
moliti v cerkvi sveti rožni venec, litanije
in molitev k svetemu Jožefu; glej str. 316.

Med vsem vernim ljudstvom znana in
s skoro neštevilnimi odpustki obdarovana
je »bratovščina svetega rožnega venca«,
v kateri odmoli vsak ud enkrat na teden
tri dele rožnega venca. Po nekaterih
župnijah je vpeljana »družba živega rož¬
nega venca«, pri kateri se da vpisati 15
ljudi skupaj v eno rožo, in vsi spletajo
vsak dan Mariji celi venec tako, da vsak
odmoli eno skrivnost.

Častivci Marijini imajo dan in noč pri
sebi blagoslovljen rožni venec in molijo
radi vsak dan vsaj po eno skrivnost.

Kdor zna to molitev s premislekom
moliti, in nekoliko premišljevati, mu je
sveti rožni venec že popolna knjiga in vir
najslajše tolažbe. Glej str. 63 — 66.

* 524 m

C e r k v en a molitev.

Blažena Mati in nedolžna Devica,
častitljiva Kraljica sveta, naj čutijo
tvojo pomoč vsi, kateri obhajajo tvoj
praznik presvetega rožnega venca.

V.  Kraljica presvetega rožnega
venca, prosi za nas!

0.  Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  O Bog, čigar edino-
rojerii Sin nam je s svojim trpljenjem,
svojo smrtjo in svojim vstajenjem
pridobil dar večnega zveličanja;
prosimo te, daj nam, ki premišlju¬
jemo te skrivnosti v presvetem rož¬
nem vencu blažene Device Marije,
da bomo posnemali, kar imajo v sebi,
pa tudi dosegli, kar nam obetajo.
Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Sveti Frančišek asiški.

Dne 4. oktobra.

rančišek, radi svoje velike ljubezni
do Boga serafinski imenovan, je
med ljudstvom posebno znan po
veliki svetosti, ki jo je dosegel,
in pa po »tretjem redu«,  za
katerega je sestavil vodilo.

* 525 »

Ustanovil ga je 1. 1221, da bi bil ne¬
kaka srednja stopnja med svetnim in
redovnim stanom. Ta nova naprava, na¬
menjena za osebe obojnega spola in za
ljudi iz vseh stanov, naj bi budila, gojila
in utrdila med vernim ljudstvom verskega
duha s tem, da jih s posebnim od sv. očeta
potrjenim vodilom natančno, a lahko na¬
vaja priprosto se oblačiti, več moliti,
pogosteje k sv. maši hoditi, miroljubneje
živeti in dela ljubezni do bližnjega z večjo
vnemo opravljati. Sv. Frančišek jih je
imenoval spokorne brate in sestre. Naj¬
poglavitnejše dolžnosti tretjerednikov, ki
pa sicer ne vežejo pod grehom, so te-le:

1.  Za vsak dan.  Moli 12 krat Oče
naš, Ceščena Marija in Čast bodi.
Idi k sv. maši, če ti je le mogoče,
opravljaj molitve pred jedjo in po jedi.

2. Za vsak mesec.  Prejmi sv. za¬
kramente; bodi pri mesečni skupščini.

3. Za zmiraj.  Varuj se lišpanja in
potrate v obleki, razkošnih iger, plesa in
ponočevanja, slabih knjig in časnikov,
brezpotrebnih priseg, nespodobnih besed
in grdih šal. Bodi zmeren v jedi in pijači;
ako imaš kaj, naredi oporoko v pravem
času; moli za rajne, in nosi vedno pas in
škapulir, da ne izgubiš premnogih milosti
in dobrot tretjega reda. Posti se 3. oktobra
in 7. decembra. — Tretji red je premno¬
gim pomagal v nebčsa.

Obletnica posvečevanja
vseh cerkev.

Tretja nedelja v oktobru.

Kadar se katera cerkev posveti, jo
izvoli Gospod v svoje, prebivališče, da
ondi stanuje, se za nas daruje, se nam v
živež daje in nam svoje milosti deli. V
spomin na preimenitni dan posvečenja
božjih hiš se ta praznik Bogu v zahvalo
obhaja vsako leto. Lepo se zahvali tudi
ti za vse milosti, ki si jih v cerk.vi že
prejel, in imej v veliki časti hišo božjo.
Glej pouk stran 75 in 76.

Cerkvena molitev.

O kako strašen je ta kraj; res¬
nično, tu ni nič drugega kakor hiša
božja in vrata nebeška.

V.  Tvoji hiši, Gospod, se spodobi
svetost.

0.  Vse dni na veke.

Molimo.  O Bog, ki nam vsako
leto obnavljaš dan posvečevanja te
hiše božje in daješ, da zdravi ob¬
hajamo vedno svete skrivnosti, usliši
prošnjo svojega ljudstva in daj, da
se bo vsak, kdorkoli pride v to

* 527 »K-

svetišče prosit dobrot, veselil po¬
polnega uslišanja. Po Kristusu, Go-
spoau našem. Amen.

Praznik vseh svetnikov.

Praznik dne 1. novembra.

Že pamet nam pove, da je treba svet¬
nike, prijatelje božje, častiti. In sveta
cerkev nas k temu nujno priganja. Kdor
svetnike božje vneto časti, bo dosegel
mnogo milosti od Boga, ki bi jih sam ne
mogel izprositi. Papež Bonifacij IV. jev
začetku 7. stoletja malikovavski tempelj
Pantheon v Rimu posvetil Materi božji in
vsem mučencem v čast in začel se je
obhajati praznik vseh svetnikov, ki ga je
Gregor III. postavil na dan 1. !  novembra
in Gregor IV. 1. 834 zapovedal za vso
Cerkev.

Ali živiš ti tako, da te bode Bog mogel
sprejeti kdaj v družbo svetnikov?

* 528 ®

Cerkvena molitev.

O kako veličastno je kraljestvo,
v katerem se s Kristusom radujejo
vsi svetniki! Ogrnjeni v bela obla¬
čila hodijo za Jagnjetom, kamor¬
koli gre.

V.  Radovali se bodo svetniki v
slavi.

0.  In veselili se bodo v svojih
prebivališčih.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ki nam daješ zasluge vseh svojih
svetnikov slaviti na en praznik, pro¬
simo te, ko si nam število priproš-
njikov toliko pomnožil, podari nam
zaželjeno bogastvo svojega usmi¬
ljenja. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Vseh vernih duš dan.

Dne 2. novembra.

1-nov., t. j. na vseh svetnikov
opoldne, in na vernih duš dan,
es mesec november, ob pondelj-
ih in druge dni med letom skušaj
ešiti mnogo vernih dus
iz vic.  To želi Bog sam, ki jih ljubi, a

m  529 m

jih še ne more vzeti k sebi, dokler je kak
madež na njih. Jetnike reševati je veliko
dobro delo usmiljenja; najubožnejši jetnik
pa je verna duša, ki si sama ne more po¬
magati; zato pa nas kliče na pomoč:
»Usmilite se me, usmilite se me, vsaj vi
prijatelji moji, ker roka Gospodova me
je (hudo) zadela«. (Job 19). Najbolj se po¬
maga vernim dušam z daritvijo svete maše;
daruj jim pa tudi po Marijinih rokah vse
svete odpustke, ki jih moreš dobiti; moli,
trpi in daj kaj ubogaime, da se bo molilo
za nje. Koliko duš lahko rešiš, ki ti bodo
hvaležne, in ti bodo prišle kdaj naproti!

Lepa, v duhu svete vere globoko
utemeljena navada je, za vernih duš dan,
kakor tudi sicer med letom, dostojno
ozaljšati gomile, v katerih čakajo trupla
dragih ranjkih vstajenja, in tudi prižgati
lučice z željo, da bi njih dušam svetila
večna luč.

A prav ta krščanska navada nas živo
spominja, da je še bolj nego za trupla,
treba skrbeti in moliti za duše ranjkih.
K temu nas močno spodbuja sveta Cerkev
s pretresljivimi molitvami za verne duše,
s procesijami na pokopališče itd. Ko na
vseh svetnikov večer in na vernih duš
dan v jutro po vseh cerkvah k molitvi
zvoni, naj bi res v vsaki krščanski hiši
cela družina bila zbrana v goreči molitvi.

34

Molitve za verne duše.

Glej sveto mašo stran 189.

Pri procesiji na pokopališče molijo (ali
poj 6 duhovniki 50. psalm »Miserere«,
(glej str. 133) in pa:

Psalm  129

De profundis — Iz globočine,
ki ga lahko moliš vsak večer po angelo¬
vem češčenju mesto očenaša za verne duše.

Iz globočine kličem k tebi, Go¬
spod, * Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas
moje prošnje.

Ako boš gledal na grehe, Go¬
spod, * Gospod, kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava, * in za¬
voljo tvoje postave zaupam v tebe,
Gospod.

Moja duša se zanaša na njegovo
besedo, * moja duša zaupa v Go¬
spoda.

Od jutranje straže pa do noči *
naj Izrael zaupa v Gospoda.

Zakaj pri Gospodu je usmiljenje,
* in pri njem je obilno odrešenje.

In On bo Izraela odrešil * od
vseh njegovih hudobij.

Gospod, daj jim večni mir in
pokoj.

In večna luč naj jim sveti.

(Naj počivajo v miru. Amen.)

(Na večer se še lahko dostavlja, ako se
zadnja vrstica, ki je v oklepaju, izpusti:)

V.  Gospod, usmili se.

0. Kristus usmili se. Gospod,
usmili se.

V.  Oče naš . . .

V.  In ne vpelji nas v skušnjavo.

0.  Temveč reši nas hudega.

V.  Od vrat peklenskih.

0.  Reši, Gospod, njih duše.

34 *

® 532  ®

V.  Naj počivajo v miru.

0.  Amen.

V.  Gospod, usliši mojo molitev.

0.  In moje klicanje naj pride
k tebi.

V.  Gospod z vami.

0.  In s tvojim duhom.

Molimo. O Bog, Stvarnik in Od¬
rešenik vseh vernih podeli dušam
svojih služabnikov in služabnic od-
puščenje vseh grehov, da usmiljenje,
ki so ga vedno želele, s pobožnimi
prošnjami dosežejo. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.

0.  Amen.

V.  Gospod, daj jim večni mir in
pokoj.

0.  In večna luč naj jim sveti.

V.  Naj počivajo v miru.

0.  Amen.

Responzorij

Llbera  (me) — Reši  (me).

V.  Libera me, V.  Reši me, Go-
Domine, de morte spod, večne smrti
aeterna in die illa tisti strašni dan,*

« 533  ®

tremenda* Quan-
do coeli movendi
suntetterra*Dum
veneris iudicare
saeculum per ig-
nem.

V.  Tremens
factus sum ego
et timeo, dum di-
scussio venerit at-
que ventura ira.

0.  Quando coe¬
li itd. (do*)

V.  Dies illa
dies irae, calami-
tatis et miseriae,
dies magna et
amara valde.

0.  Dum vene¬
ris itd.

V.  Requiem ae-
ternam dona eis,
Domine, et lux
perpetua luceat
eis,

ko se bodo tresla
nebesa in zemlja,*
kadar boš prišel
svet sodit z og¬
njem.

V.  Trepečem
in bojim se, kadar
pride preiskavain
prihodnja jeza.

0.  Ko se bodo
itd. (do zvezdice *).

F. Tisti dan bo
dan jeze, stiske
in bede, dan velik
in nad vse bridek.

0.  Kadar boš
prišel itd.

V.  Večni mir
jim daj, Gospod,
in večna luč naj
jim sveti.

* 534 ®

O.  Lfbera me, O. Reši me, itd.
itd. (se ponovi.) (se ponovi).

V.  Kyrie, elei- V,  Gospod,
son itd. usmili se itd.

Nadalje, kakor str. 531, 532.

Za rajne škofe in mašnike.

Molimo. O Bog, ki si med
apostolskimi mašniki svoje služab¬
nike s škofovsko in mašniško častjo
ozaljšal; daj, prosimo, da bodo tudi
v njih večno družbo uvrščeni.

Za rajne stariše.

O Bog, ki si nam zapovedal očeta
in mater spoštovati, usmili se dobrot¬
ljivo duš mojega očeta in moje
matere, odpusti jim grehe in daj,
da jih bom videl v veselju večne
slave. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molitev,

zlasti za mesec november.

Priporočam vas, uboge duše v
vicah, usmiljenju presvete Trojice.
Pokrepčaj vas Bog Oče, odreši vas

m  535  »

Bog Sin, potolaži vas Bog sveti
Duh. Prosi za vas Mati usmiljenja;
pomagajo naj vam vsi angeli in svet¬
niki. Pomaga naj vam molitev vseh
pravičnih na zemlji; pomagajo naj
vam vse daritve svete maše, sveta
obhajila in sveti odpustki. Pomagajo
naj vam vsi vzdihljaji ubožcev, vse
solze bolnikov in umirajočih. Po¬
magajo naj vam vsi darovi usmi¬
ljenja in dobra dela vseh kristjanov.
Pomaga naj vam čistost, pokorščina
in uboštvo menihov in vseh pobož¬
nih kristjanov. Pomagaj vam moje
srčno poželjenje, da bi bile skoraj
rešene vsega trpljenja. To vam po¬
deli usmiljeni Bog, in vas vzemi v
nebesa presveta Trojica. — Ve pa,
ljube duše, hvalite Gospoda v mojem
imenu in mi pomagajte ob smrtni
uri, da bomo kdaj združeni skupaj
prepevali slavo troedinemu Bogu
na vekov veke. Amen.

® 536 *■

Zahvalna nedelja.

Prva nedelja po vseh svetnikih.

valežni bodite v vseh rečeh, za¬
kaj to je volja božja v Kristusu
Jezusu do nas vseh. Tako opo¬
minja sveti Pavel, Tes. I. 5, 18.
Zato opravlja Cerkev to nedeljo
službo božjo v zahvalo za spravljene
pridelke.

Ob slovesni zahvali.

Te D eum«.

Te Deum lau-
damus * te Domi-
num confitemur.

Te aeternum
Patrem * omnis
terra veneratur.

Tibi omnes An¬
geli, * tibi coeli
et universae pote-
states.

Tibi Cherubim
et Seraphim * in-

Tebe Boga hva¬
limo, * tebe Go¬
spoda poveliču¬
jemo.

Tebe večnega
Očeta * časti vsa
zemlja.

Tebi vsi angeli,
* tebi nebesa in
vse oblasti,

Tebi kerubi in
serafi nepreneho-

537 ®

cessabili vocepro-
clamant:

Sanctus* Sanc-
tus, * Sanctus *
Dominus Deus Sa-
baoth.

Pleni sunt coeli
et terra * maiesta-
tis glčriae tuae.

Te gloričsus *
Apostolorum cho-
rus,

Te Propheta-
rum * laudabilis
numerus,

Te Martyrum
candidatus * lau-
dat exercitus.

Te per orbem
terrarum * sancta
confitetur Eccle-
sia,

Patrem, * im-
mensae maiesta-
tis,

ma prepevajo:

Svet, * Svet, *
Svet si ti, o Go¬
spod,* Bogvojnih
čet.

Polna so ne¬
besa in zemlja *
veličastva tvoje
slave.

Tebe apostolov
* preslavni zbor,

Tebe prerokov
*hvalevredno šte¬
vilo,

Tebe mučen¬
cev * hvali sijajna
vojska.

Tebe po širni
zemlji spoznava
sveta Cerkev,

Očeta * ne¬
skončnega veli¬
častva,

® 538 ®

Venerandum
tuum verum * et
unicum Filium,

Sanctum quo-
que * Paraclitum
Spiritum.

Tu,rexgloriae,

* Christe.

Tu Patris*sem-
piternus es Filius.

Tu ad' liberan-
dum suscepturus
hominem: * non
horruisti Virginis
literum.

Tudevictomor-
tis aculeo * ape-
ruisti credentibus
regna coelorum.

Tuaddexteram
Dei sedes * in
gloria Patris.

Judex crederis

* esse venturus.

Te ergo quae-

Častitega tvo¬
jega Sina, * pra¬
vega in edinega,

Svetega tudi *
Duha tolažnika.

Ti Kristus, * si
kralj veličastva.

Ti si Očetov *
večni Sin.

Tise nisi branil
učlovečenja v te¬
lesu Device, * da
si odrešil človeka.

Ti si premagal
želo smrti * in ver¬
nim odprl vrata
nebeška.

Ti sediš na des¬
nici božji, * v slavi
Očetovi.

Kot sodnik imaš
priti, * to veru¬
jemo.

Tebe torej pro-

« 539  -*

sumus, tuis famu-
lis subveni, * quos
pretioso sanguine
redemisti.

Aeternafaccum
Sanctis tuis * in
gloria numerari.

Salvum fac po-
pulum tuum, Do¬
mine,* etbenedic
haereditati tuae.

Et rege eos, *
et extolle illos
usque in aeter-
num.

Per singulos
dies * benedici-
mus te.

Et laudamus
nomen tuum in
saeculum * et in
saeculum saeculi.

Dignare, Do¬
mine, die isto *

simo, pridi na po¬
moč svojim slu¬
žabnikom, * ki si
jih odkupil z dra¬
goceno krvjo.

Daj, da bomo v
večni slavi * pri¬
šteti tvojim sve¬
tim.

Zveličaj svoje
ljudstvo, Gospod,
* in blagoslovi
svojo lastnino.

In vladaj jih, *
in poveličuj jih na
veke.

Dan na dan *
tebe slavimo.

In hvalimo tvoje
ime vekomaj * in
od vekomaj do ve¬
komaj.

Blagovoli, Go¬
spod, ta dan* brez

m  540  ®

sine peccato nos
custodire.

Miserere nostri,
Domine, * mise¬
rere nostri.

Fiat misericor-
dia tua, Domine,
supernos,*quem-
admodum spera-
vimus in te.

In te,' Domine,
speravi, * non con-
fundar in aeter-
num.

Odp

V.  Benedica-
musPatrem et Fi-
lium cum Sancto
Špiritu.

B,  Laudemus
et superexalte-
mus eum in sae-
cula.

V.  Benedictus
es, Domine Deus,

greha nas ohra¬
niti.

Usmili se nas,
Gospod, * usmili
se nas.

Tvoje usmilje¬
nje, Gospod, bodi
nad nami, * ka¬
kor smo zaupali
v tebe.

V tebe, Go¬
spod, sem zaupal,
* ne bom osra¬
močen vekomaj.

v k i.

V.  Slavimo O-
četa in Sina s
Svetim Duhom.

0.  Hvalimo in
povišujmo ga ve¬
komaj.

V.  Slavljen bo¬
di, Gospod Bog,

* 541 S®

in firmamento
coeli.

B.  Et laudabilis
et gloriosus et
superexaltatus in
in saecula.

V.  Domine, ex-
audi orationem
meam.

B.  Et clamor
meus ad teveniat!

V.  Dominus vo-
biscum.

B.  Et cum špi¬
ritu tuo.

Oremus.

Deus, cuius mi-
sericordiae non
est numerus et
bonitatis infinitus
est thesaurus : pi-
issimae maiestati
tuae pro collatis
doniš gratias agi-
mus, tuam sem-

na nebeški višavi.

O.  In hvalevre¬
den in častit in
poviševan veko¬
maj.

V.  Gospod, u-
sliši mojo molitev.

O.  In moje kli¬
canje naj pride
k tebi.

V.  Gospod z
vami.

O.  In s tvojim
duhom.

Molimo.

O Bog, čigar
usmiljenju ni šte¬
vila in čigar do¬
brotljivosti je ne¬
skončen zaklad:
tvojemu premi-
lostljivemu veli¬
častvu se zahva¬
limo za podeljene

m  542 *

per clementiam
exorantes; ut, qui
petentibus postu¬
lata concedis,
eosdem non de-
serens ad prae-
mia futura dis-
ponas. Per Chri-
stum Dominum
nostrum.

B  Amen.

V.  Divinum au-
xflium maneat
sempernobfscum.
B.  Amen.

darove, in vedno
prosimo tvojo
usmiljenost, ne
zapusti njih, ki
jim na njihove
prošnje podelju¬
ješ, česar žele,
temveč pripravi
jih za prihodnje
plačilo. Po Kri¬
stusu, Gospodu
našem.

0.  Amen.

V.  Božja po¬
moč ostani vedno
pri nas.

0.  Amen.

Zahvalna pesem.

(V Ljudski pesmarici štev. 74.)

1. Hvala večnemu Bogu!
Vse stvari ga zdaj molite,
Stvarniku, dobrotniku
Večno slavo zadonite!
Zbori angelski pojo,
Hvali zemlja in nebo.

2. Sveti, sveti, sveti Bog,

Vse je polno tvoje slave!

Tebe moli zemlje kro',
Molijo nebes višave.

Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

3. Hvaljen, trojedini Bog,

Oče, Sin in Duh presveti!

Iz pregrehe vseh nadlog
Hotel si naš rod oteti,

Jezus, naš Odrešenik,

V smrti milostni sodnik !

4. Bodi, Bog nam milostljiv,
Varuj greha nas in zmote,

Ti si svet in ljubezniv,

Si usmiljen, poln dobrote :

Vodi naše duše v raj,

Čast izvoljenih nam daj!

Zadnji dve nedelji

cerkvenega leta se bere v lavantinski
škofiji po določbi III. sinode 1. 1900 —
predzadnjo nedeljo nauk o veri, zadnjo
pa nauk o krščanskem življenju.

® 544 ®

Cesarska pesem.

1. Bog ohrani, Bog obvari
Nam cesarja, Avstrijo,

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo.

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike

S habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije.

2. Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno zvesto stoj,

Ce bo treba, pa desnico
S srčnim upom dvigni v boj !

Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni,

Vse za dom in za cesarja,

Za cesarja blago, kri!

3. Trdno dajmo se skleniti:

Sloga pravo moč rodi,

Vse lahko nam bo storiti
Ako združimo moči.

Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega;

Živi cesar, domovina,

Večna bode Avstrija.

Pregled in kazalo.*

I. Splošne pobožnosti.

Nauk o molitvi in pre¬
mišljevanju .

*N a j n a v a d n e j š e mo¬
litve (Oče naš, Če-
ščena Marija, Verujem,

Angel Gospodov, Raduj

se).(3,48,9)

Vsakdanjepobožno-
sti .....

Stran

1—20

21—25

27—36

27—31

32—34

35

35—36

36

38-43

38—43

43—46

45—48

„ 0  Molitve in pesmi, ki so dobesedno tudi v malem
»Šolskem molitveniku«, so za olajšanje gg. katehetom
tukaj označene spredaj z zvezdico in pred številko
stoji v oklepaju stran, na kateri je dotično vsebino
najti v »Šolskem molitveniku«.

35

m  546 ^

Stran

III. Sveti zakramenti.

S v e ti krs t . . . 199

*Ponovljenje krst. obljube (32) 200

m  547 ®

■"Sveta birma
“"Devetdnevnica kSv.Duhu
Zakrament svete pokore
Zakrament preš  v. R.
Telesa.

Prvo sveto obhajilo .
Obhajilne pesmi .

* Druga obhajilna pobož¬
nost .

Sv. poslednje olje .
Sv. mašniško posve¬
čenje in sv. zakon  .
Molitev za duhovnike

Stran

(94) 202—203
(35, 94) 203
205—235

236—239

239—248

248-254

(213) 255 —269
270—271

272—273

273

IV. Popoldanska služba božja.

Pesmi k nauku . . . 275 — 276

Krščanski nauk . 277—287

* Pesmi k blagoslovu . . (163) 287—292

* Litanije presv. imena

Jezusovega ....  (169) 292—300

* Litanije presv. Srca  Jez. (177) 300—303

* Posvetitev presv. Srcu Jez. (181) 304—305
*Lavretanske  litanije . (184) 306—316
*K sv. Jožefu. — Za mesec

oktober . . . . (196) 316-317

■"Litanije vseh svetni¬
kov  .(198) 318-330

Molitev ob suši . . . 330 — 333

Za lepo vreme . . . 333 - 336

Ob hudi uri ... 330—336

*Sveti križev pot.  . (212) 330 - 366

* 548 ®

V. Sveto cerkveno leto.

Stran

Koledar 367—370

#5 549 te

Stran

* Sveti Alojzij . ... (153) 490

Sv. Peter in Pavel . . . (257) 498

Obiskovanje Marijino . 501

Sveti Ciril in Metod . 504

Sv. Mohor in Fortunat . 506

Karmelska Devica Marija' . 507

Porcij unkula. 508

*Vnebovzetje Marijino . (258) 509

*Srce Marijino.(259) 511

*Angeli varihi.(259) 514

*Rojstvo Marijino ....  (260) 518

*Ime Marijino ....  (261) 521

*Rožnovenska nedelja . (262) 523

Sveti Frančišek asiški . . 525

* Posvečevanj e vseh cerkev . (263) 526

* Praznik vseh svetnikov . . (263) 527

Vseh vernih duš dan . . . 528

Zahvalna nedelja ... 536

Te Deum. 536

Kazalo pesmi.

V abecednem redu po začetnih vrsticah.

Stran

* Angel božji, ki me vodiš . (280) 517

Angelski zbori v višavah . 417

Bog, ki grešnike kaznuješ . 446

Bog Oče, ki v nebesih . . 275

Bog ohrani (Cesarska pesem) 543

*Cvetliceve. .....  (86) 251

® 550 m

« 551 »

*0 pridi, Sveti Duh tolažnik
O pridite, stvari
* O srečna duša, blagor ti
O sveta brata (Ciril in Metod)
*0 sveti Jezusov rednik .
Počeščena leva rana .

Po resnici hrepenim .

Poznate dom.

*Pred Bogom pokleknimo
Presveto Srce, slavo .

Pridi, Sveti Duh ....
Pridi vsa krščanska čreda .
Strašen dan bo dan plačila .
Sveta družina . . . .

Sveta noč, blažena noč .
Tantum ergo Sacramentum .
*Tebe Boga hvalimo (Te
Deum) ... . .

Tebe molim Jezusa .

*Ti, o Marija, naša kraljica .
Tu v kruhu vse svetosti .
■"Usmiljeni Jezus, ozri se na

me ..

Veni Sancte Spiritus .

Verni vsi v nebesa se ozrite
■"Veseli dan praznujemo .

Veš, o Marija.

*Vi oblaki ga rosite .

V lepoti čisti slavljena .

*V prestol slave veko vite
*V zakramentu vse sladkosti
■"Zdrava morska zvezda .
Zdrava, zemlje vse Gospa .

■j  tran

(271) 460
340
(88) 250
505
(278) 421
415
275
449
(77) 81
488
203
452
192
403
387
290

(381) 542
482
(273) 453
499

(84) 249
203
510
(266) 387
455
(265) 374
507
(282) 500
(165) 289
(572) 519
378

« 552 *

* Zveličar gre iz groba . . (270) 441

Zveličar naš je vstal. . . 442

*Že slavčki žvrgolijo (Majni-

kova).(275) 451

Pripomba. Nekoliko tiskovnih pomot -.se je vri¬
nilo. Če- bi katera molivca motila, naj s črnilom
dotično Črko spretno in lepo popravi, ali mu pa naj
kdo drugi to blagohotno stori, n. pr. str. 88 vrsta 3:
»pregrago« v »predrago«.

*V, -; 91 YUJd<i'
w K  ; Jfjd& /

&'* ■'•• "M ' 4 yf&%fisY^

'Sfjt*$b  ii~» Jf> /t/~ [SLs&i>

»rtu ^ A^y<. jj. u

■y^}^um obufyyy^  ^