/
» Z)’
Solkan, sobota 3. januarja 1948.
Poštnina plačana v gotovini. V
Leto II., štev. 1. — Posamezna številka 2 dlij
*
H.£P JU
Srečno in uspehov polno leto 1M8. želita vsem čitateljem in sotrutf-nikom s klicem: »S Titom naprej!«
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »NOVE GORICE«
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Poslanica maršala Tita za novo leto 1948
nove^fete	^ Br°Z'Tit° ,6 ^ °b nastopu
Državljani in državljanke
Jugoslavije!
. Minilo je leto 1947 in nfl&topa novo loto 1948. Za našo deželo Ima. preteklo leto 1847 poseben pomeri zaradi tega, ker je bilo to prvo leto našega pet-letnega plana, prvo leto planskega gospodarstva v novi Jugoslaviji. V tem letu so prišle do Izraza ogromne ustvarjalne sile, ki so bile latentne v naših narodih. I)o izraza so pa lahko prišlo edino pod novimi pogoji našega notranjega razvoja, tako gospodarsko, kakor tudi politično In kulturno, to je v novi družbeni strukturi naše dežele. Samo zato, ker so te ustvarjalne sile naših 'narodov osvobojene kapitalističnih izkorlšče-valsldh okovov, so mogle dati v tako kratkem razdobju po pretekli vojni v naši deželi, ki jo je okupator tako opustošll — doslej nevidene rezultate pri graditvi.
Toda na drugi strani so se pokazale tudi nekatere slabosti in negativne strani v raznih panogah naše gospodarske delavnosti. Te slabosti so imele tudi objektiven značaj, vendar lahko mirno trdim, da je pri prema, govanju večine teh pomanjl$ljlvostl In slabosti Igral objektivni činltelj prehodno vlogo. Vendar so kljub vsemu uspehi, ki so bili doseženi v tem zares kratkem razdobju t. j. v letu dni na vseh področjih gospodarske, politično in kulturne dejavnosti tako veliki, da je to zares najboljše jamstvo naših uspehov pri nadaljnjih naporih za uresničenje vsega, kar smo si zastavili kot osnovno nalogo, za dosego boljše ter srečnejše prihodnosti naših narodov.
Tu bom najprej govoril o mnogih pomanjkljivostih in slabostih, zakaj uspehi govorijo sami zase; ko pa go-vorimo o naših slabostih pred javnostjo, delamo to zaradi tega, ker je to prav tako, če ne bolj potrebno, kakor če govorimo o naših uspehih.
Ca jo mogoče popraviti In odpraviti pomanjkljivosti In napake, jih je treba odkrivati in vedeti, da je to potrebno ne le tistim, ki jih delajo, temveč tudi vsemu delovnemu ljudstvu, zakaj s pravočasnim odkrivanjem raznih slabosti in pomanjkljivosti dosežemo vzgojni namen:' s tem se želi doseči ne le, da so poboljšajo tisti, ki delajo napake in pomanjklji. vosti, temveč, da posvarimo druge, naj jih ne delajo. Napake In razne pomanjkljivosti imajo dandanes dni. gačen značaj, kakor je bilo prej v kapitalističnem sistemu. Lote dandanes škodujejo ne le posameznikom, ampak vsej skupnosti, to je, škodujejo ljudstvu sploh, ker gre za pomembno ljudsko imetje. Vzemimo n. pr.: razmetavanje ali poškodovanje imetja kakršne koli vrste: bodisi transportnih sredstev alt raznih strojev v tovarnah; bodisi tratenje razno ga materiala pri graditvah ali surovin v tovarnah; bodisi nevarčevanje ali razmetavanje finančnih sredstev ali raznih življenjskih potrebščin; bodisi, da se izogibajo delovni dolž-nosil, odnosno lenarijo, ali brezvestni odnos, odnosno malobrižnost do ljudi,
__ vse to zlasti pod dandanašnjimi
pogoji prizadeva vso skupnost našega ljudstva.
Vzemimo n. pr- brezvestni odnos do sazuth transportnih sredstev,
so avtomobili itd. Naša država te avtomobile kupuje v tujini za zelo drag denar, za devIŠe, ki jih težko dobimo, ker moramo zato Izvažati najbolj dragocene surovine in življenjske potrebščine, a vendar s temi avtomobili, s tem državnim, odnosno ljudskim imetjem, tisti, Id jim Je zaupano, pogosto ravnajo zločinsko in malomarno. Brezvestni odnos in uničevanje tega Imetja ograža vso našo skupnost in pomeni pravi zločin proti ljudstvu.
Nadalje je zelo pomembno vprašanje, kako se ravna z raznim stavbnim gradivom in stroji. V tem pogledu so bile v preteklem letu velike pomanjkljivosti, tako da so v mnogih primerih dobile saboterskl značaj. V mnogih primerih so ravnali s stavbnim gradivom, cementom, lesom itd. skrajno potratno. Razmetavali so cement in drugo gradivo brezobzirno, kakor da je ta material pri nas ne izčrpen, če upoštevamo, da je zavzela gradbena delavnost pri nas ogromen obseg v vseh naših republikah, tedaj je škoda, ki je bila povzročena s takšnim razmetavanjem stavbnega gradiva, zavzela zares velik obseg, zakaj potratno so uporabljali gradivo v vseh republikah hi mnogih krajih, ponekod bolj, drugje manj.
Se slabše je bilo z raznimi gradbenimi stroji, ki jih pri nas v državi še niti ne izdelujemo, marveč jih moramo uvažati iz inozemstva za devize. S takimi stroji se ravna skrajno malomarno in brezdušno. Cesto so bili taki stroji na dežja in snegu ne samo tedne, marveč cele mesece in so se zaradi vremenskih neprilik kvarili in postali nesposobni za delo. Pri tem je država v dvojni meri oškodovana: 1. zaradi tega, ker ®o bili ti stroji drago plačani, a niso mogli biti izkoriščeni in drugič zato. ker imamo teh strojev malo in se predvidena dela niso mogla pravočasno izvršiti, ali pa se niso mogla pričeti nova dela.
Vprašanje nemarnega odnosa do dolžnosti je za nas nemalo važnosti. Od tega je odvisno ali bomo hitreje ali počasneje ustvarili naš petletni plan. ali bomo lažje ali težje izvršili naše naloge. Ce rečem lažje ali težje, mi8llm s tem regi. da se vse naše ogromna breme dela porazdeli enakomerno po sposobnosti in fizični zmožnosti na čim večje število državljanov, to je na vse državljane, ki so sposobni za delo. Pri nas se je pokazalo, da je pri ogromni večini naših državljanov visoka delovna zavest, tako pri delavcih, kakor pri kmetih, prav posebno pa pri naši divnl mladini. Je pa del naših državljanov, ki jim manjka državljanska zavest do delovne dolžnosti. Dele se na več kategorij. Eni delajo za to. da bi zaslužili toliko, kolikor jim je potrebno, da se nekako preživljajo- v brezdelju. Tem ljudem je to mogoče zaradi tega, ker so dobro služili In so bili oskrbovani z racioniranim kruhom in drugim živežem ne glede na to, ali delajo ali ne. Temu je sedaj konec: racionirani kruh in živež odslej tj ljudje ne bodo dobivali v času, ko nič ne delajo, a so fizično sposobni za delo. Drugi zopet pretirano mnog« praznujejo razne praznike ali zapuščajo rudnike, tovarne fn draga pod jet#»	kg&b »elebko&toto *B*-
slav doma. Razume se, da vse to povzroča ogromno škodo ljudski skupnosti in da to resno ovira izvršitev plana. Poleg tega pa že samo en dan, ki se praznuje, stane državo več sto milijonov dinarjev. V tem letu so bili primeri, da "rav zaradi tega nekateri rudniki ‘ovarne niso izpolnili plana proi/ a, žara'’ česar je moral najbolj zavedni < delavcev napeti vse sile. da 8e je putn izvršil.
Nadalje so tudi taki. k] nikakor nočejo delati za skupnost, marveč s Spekulacijo ali na drug neproduktiven način dobivajo sredstva za življenje. seveda na škodo skupnosti. Že s tem postajajo ti ljudje sovražniki nove Jugoslavije, kajti že po pravilu taki ljudje ne žele. da bi uspeli v izgraditvi naše države, naše boljše bodočnosti.
Mnogi med nami pozabljajo, da so ljudje, kadri najdragocenejše, kar imamo in ravnajo z ljudmi prečesto brezdušno. Nimajo do voljne in čestokrat sploh noMne skrbi za ljudi. Že Iz našega petletnega plana je razvidno. kako težaven je za na« problem usposabljanja novih kadrov v raznih sektorjih našega gospodarstva, vendar pa mnogi naših voditeljev in’ ustanov ravnajo povsem malomarno z delavci in uradniki, ne da bi skrbeli za nje. Za najvažnejše se lahke smatra malomarnost v zadevi stanovanja za delavce in ostale uslužbence Za to se posebno malo menijo, čeprav je z vsakim dnem vse večji dotok delov nih ljudi v industrijska in druga podjetja. Grade se nove ogrvmne tovarne. a često se popolnoma pozablja da je za delavce in uslužbence teh tovarn treba zgraditi tudi stanovanja. To je posebno značilno za ustanove in podjetja v večjih mestih.
Prav tako je mnogo pomanjkljivo, sti v pogledu preskrbe delavstva z raznimi živili, čeprav je teh živil pri nas v dovoljnih kolčinah. Nadalje se ne računa dovolj 8 tem, da se v dovolim merj nagradijo tisti, ki delajo neumorno, ne da bi štedjli svoje napore, da bi tako čim več prispevali k izgraditvi držav", odnosno za skup- , nost.
Takih In mnogo sličnih pomanjkljivosti in pogrešk jo nemalo in razume se. da jih moramo likvidirati vsaj v osnovi in sicer čim prej, ker je po-litika zvezne vlade povsem drugačna: ona stremi za tem, da že sedaj, v procesu ustvarjanja petletnega plana, življenjski standard delovnih ljudi raste. ne pa pada- Že sedaj je treba storiti vse. da tisti, ki največ delajo in največ prispevajo, vsaj nekoliko občutijo, da se zanje skrbi.
Prav tako 8e ponekod ne gleda dovolj na. varnost pri dolu. Gleda se n® to. da se doseže čim večje uspeh pri delu. pozablja pa se na to, ali je življenje tistih, ki delajo, v dovoljnl meri zavarovano. Vendar pa tega ni tež-ko doseči in sicer brez posebne škode za uspeh dela.
Vse te napake in pomanjkljivosti.' ki sem jih navedel. so često subjektivnega značaja In bi se jim mogli ne le delno izogniti, marveč tudi popolnoma likvidirati, če se ima vse to stalno v vidu.
O objektirnih težavah tukaj ne mislim govoriti, čeprav so tudi to zelo velike. M| jih poznamo in jih bomo obvladali mnogo lažje, če bomo čim bolj zmanjšali razne subjektivne pomanjkljivosti In slabosti.
Preden preidem na razlago uspehov pri izvršitvi plana v letu 1947, smatram za potrebno naglasiti še enkrat največjo pomanjkljivost v našem planskem gospodarstvu, a to je neverjetna slabost v pogledu statistike in evidence. To velja ne samo za razna podjetja in ustanove navzdol, marveč tudi za sama ministrstva, ta-Nadaljevanje na 2. strani.
ID. redno zasedanje okrajne ljudske skupščine v Gorici:
V goričkem okraju bomo letos zgradili 30 zadružnih domov
Dne 28. decembra je bilo v dvorani okrajnega odbora OF III. redno zasedanje okrajne ljudske skupščine. Zasedanje je zaradi bolezni predseS-nika in podpredsednika OLO otvoril tov. Gorjan Jordan.
Po izvolitvi verifikacijskega odbora. delovnega predsedstva, dveh zapisnikarjev ter komisije za ugotavljanje predlogov so prešli k dnevnemu redu, ki je bil naslednji:
1.	Pregled sklepov II. zasedanja okrajne ljudske skupščine.
2.	Gospodarsko - politični referat.
S. Delovno poročilo OLO.
4.	Sprejem finančnega proračuna za prvo tromesečje 1948.
5.	Potrditev odločb o ustanovitvi okrajnih gospodarskih podjetij.
6.	Razrešnica dosedanjega OLO in izvolitev novega.
7.	Razno-
Pri pregledu sklepov II. zasedanja okrajne ljudske skupščine so ugotovili, da eo bilj v celoti izvršeni. Za razne investicije in za obnovo hiš ter mostov so izkoristili od 42,418.000 din le 34,418.000. Plan je bil dosežen za 93.63%. Vzrok, da ni bil popolnoma dosežen, je v .pomanjkanju gradbenega materiala. Pač pa sta bila učinek dela in njegova vrednost povečana za Okrog šestkrat.
Regulacija Lijaka je bila v glavnem dokončana, ostala so samo še nekatera dopolnitvena dela.
Tržnica v Šempetru je bila postavljena, projektirani sta že dve drugi tržnici, im sicer pod Vrhovljem, v Plavah in v Senpetru pri južni postaji. Postavitev mlekarne v Vrtojbi ali Šempetru je v teku, čakati je treba samo še na potrebno opremo.
Nato je imel organizacijski sekretar okrajnega odbora OF gospodar-sko-politični referat, v katerem je med drugim dejal:
Po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ je bala izvedena združitev nekaterih bivših okrajev v novi Goriški okraj. Tako so se mnogi naši kraji že v preteklem letu vklju-xui
ov Jugoslavije. Naše i bilo nedvomno reguli eg mladinskih briga na Lijaku ob nedeljah približno
rodov Jugoslavije. Naše največje delo ie bilo nedvomno regulacija Lijaka. Poleg mladinskih brigad smo imeli
- ; -	■	-	’ . ..... 15
tisoč prostovoljcev — delavcev iz v«eh vasi gortiškega okraja, ki so Izvršili delo v vrednosti okrog 800.000 din. Kljiub temu moramo priznati,, da bi lahko Lijak v celoti dokončali, če bi delo še bolje organizirali, zlasti v zadnjih dveh mesecih, ko ni bilo več demarkacijske črte.
Kar se tiče obnove, smo si zadal! na prvi skupščini OLO obveznost, da bomo izčrpali vse nakazane kredite. Vrednost dela smo povečali skoro za šestkrat, to se pravi, da ®mo tudi_ v obnovi našo obveznost presegli, četudi smo imeli mnogokrat silne težave z dobavo materiala. Toda zagrešili smo tudi napake, ker smo se vse preveč zanašali na obnovitvene zadruge in marsikdaj naivno čakali na nakazan material, namesto da bi poiskali druge možnosti predvsem le8 iz privatnih gozdov. Med najslabšinm je obnovitvena zadruga Slap, ki je imela zaposlene samo 3 zidarje in so zgradili samo tri stanovanjske hiše, medtem ko so je zadruga v Lokovcu bolj znašla in ima vključenih pri obnovi 21 vajencev, kar pomeni da bodo v' bližnji bodočnosti imeli 21 mladrh zidarjev. Zato pa je ta obnovitvena zadruga svoj plan izvedla. V nekaterih krajih bivše cone A, zlasti na Kombreškem z obnovo ®ploh še niso pričeli *n se namesto, da bi poprijeli za delo, medsebojno preparajo zaradi nekih osebnosti,
Nato je organizacijski sekretar OF govoril o poteku volitev v ljudske

Tudi z Romuitij® smo sklenili pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči
Prijateljsko pogodbo z
vtttHp V	»
t Romunijo j<
podpisal maršal romunske vlad« dr, Betonom Gtozom-
R
2087,
) i
, mi It
1
odbore in v zvezno republiško skupščino- Najbolje so se odrezali Kraševo1, predvsem vasi Vojščica in Brestovica.
Referat organizacijskega sekretarja OF so poslanci pozdravili s ploskanjem ter vzkliki naši oblasti ter maršalu Titu.
Podobno kot drugod se tudi pri obrti opaža v zadnjem času vidno izboljšanje. Na novo je bilo izdanih 88 obrtnih dovoljenj, deponiranih pa je bilo 17 in odvzetih 2 dovoljenji. S priključitvijo imamo-v našem okraju 950 različnih obrtnikov. V novem letu pa bo treba napraviti ponoven
Resolucija okrajnega ljudskega odbora Gorke predsedniku vlade LRS Miihi
Marinku
Z zasedanja okrajne ljudske skupščine za goriški okraj dne 28. decembra 1947 Vam pošiljajo odposlanci plamteče in borbene pozdrave.
Današnja skupščina je na svojem zasedanju ugotovila poleg drugih izvedenih nalog v prvem letu Titove petletke tudi naslednje:
1.	Izvedena so bila osnovna in glav na dela pri regulaciji Lijaka, s čimer smo pridobili 350 ha nove orane zemlje ter izboljšali okrog 610 ha zemlje.
2.	Pri obnovi podeželja smo popolnoma dogradili 461 hiš in gospodarskih poslopij, delno obnovili pa 176 poslopij. S tem smo naš plan obnove za leto 1947 stoodstotno dosegli. Vredrost dela pa smo povečali s prostovoljnim delom in mobilizacijo notranjih rezerv za okrog šestkrat.
3.	Investicijska dela smo izvedli stoodstotno.
4.	Pri planskih odknpih kmečkih pridelkov smo dosegli naslednje uspe he: a) odkup koruze smo izvedb 105.30%, odkup belih žit za 156%, odkup krompirja za 111.40%, odknp volne 140%, odkup sadja 764% vštev-ši tudi bivšo cono A, ki ni bila všteta v prvotni plan. Prav tako bomo izvedli tudi Plan odkupa klavne živine.
Nismo pa izpolnili plana odkupa mleka, ker odkupna mreža ni bila dobro organizirana. Obljubljamo, d<i bomo v prihodnjem letu tudi plan odkupa mleka in mlečnih izdelkov dosegli. __
Skupščina je na podlagi dosedanjih izkušen j sprejela nove naloge, za katere obljubljamo, da jih bomo v celoti izvedli v drugem letu Titove petletke.
Najvažnejše izmed sprejetih nalog so naslednje:
1.	Dvig lokalnega gospodarstva na vaseh in mestih.
2.	Organizacija kmečkih zadrug in »Naproz«.
3.	Ureditev davkov, pravilne odmere in stoodstotno plačevanje davkov.
Zavedajoč se važnosti sprejetih nalog, Vam, tovariš predsednik, obljubljamo, da bomo še z večjo zaves* Ic in požrtvovalnostjo prijeli za delo. Z izvedbo sprejetih nalog bomo zadali močan udarec tajim imperialistom, ki sknšajo zavirati razvoj naše svobodne domovine FLRJ.
Naj živi naša ljudska oblasti
Naj živi predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko!
Naj živi voditelj jugoslovanskih narodov tov. Tito!
Okrajni ljudski odbor Gorica
................................................-M
S III. zasedanja okrajne ljudske skupščine
Nato
je predsednik planske komisije tov. Gorjan Jordan podal delovno poročilo OLO. Poudarili je, da ne smemo pozabiti dejstva, da ®o naši ljudski odbori ob nekaki preokretni-ci, in da v bodioče ne bodo več samo prenašalci direktiv od zgoraj, marveč morajo pokazati odločno _ samostojnost, bodisi v upravi, bodisi v gospodarstvu.
Investicijski plan Obnove je predvideval za bivšo cono B 19 milijonov 200.000 din in za bivšo cono A 23 milijonov 218.000 din, zadnja vsota je zelo vii®oka, če upoštevamo, da je bila dodeljena meseca oktobra in da je bilo za njeno izkoriščanje časa samo dobra dva meseca. Obnovi podeželja, ki mora biti v davnem končana leta 1948, bo posvetiti posebno pažnjo. ker je ravno v goriškem okraju še zelo veliko porušenih zgradb.
Kar se tiče proizvodnih podjetij, ki spadajo pod okrajno kompetenco, bo treba v goriškem okraju še marsikaj storiti. Do junija je bilo v proizvodnem planu samo pet podjetij, v drugi polovici leta pa smo pritegnili v plan še 23 drugih podjetij, tako da jih imamo sedaj v planu 28. Za bivšo cono A bodo podjetja vključena v proizvodni plan šele za leto 1948. Moramo pa podčrtati, da se naša podjetja ne zavedajo dovolj važnosti planske proizvodnje in jemljejo sestavo plana kot nekaj nepotrebnega. Ni še vpeljana prava, kontrola nad proizvodnjo, če podjetje dosega, presega ali pa ne dosega plana. V tem pogledu bo letos potrebno še mnogo resnega dela.
Ena izmed glavnih nalog, pred katero se ie znašel okrajni gospodarski odsek, je bil odkup. V odkupu betih žit smo dosegli 156% plana, pri krompirju 111%, pri volni 140%, pri koruzi 105,3%. Odkup živine se realizira postopoma in količine so v skladu s planom.
Preskrba potrošnikov se vrši na podlagi razdelilnikov, ki jih je sestavil okrajni gospodarski odsek. V drugem polletju je bil, kot pri vseh drugih panogah, tudi pri prehrani uveden plan, dn sicer najprej *a bivšo cono B, naito pa tudi za bivšo oo-
se
t
pregled, ker se zdi, da 8tari seznam ni povsem točen.
Za letošnjo jesensko setev je bilo razdeljenih 736 q semenskih žit in sicer 551 q pšenice, 110 q ječmena in 75 q rži. Nekateri KLO so poslalr. prepozno naročilo in so prejeli zaradi tega manj semenskega žita.
Živinoreja predstavlja v petletnem planu eno najvažnejših kmetijskih panog. Za njeno pospeševanje je dobil goriški okraj letos 480.000 din.
Finančni odsek okraja je izvršil odmero davkov in sicer zemljarinej zgradarine in pridobnine za leto 194o in 1946. Ta odmera je bia dokaj nizka iu ni odgovarjala gospodarski moči okraja. Zato so bile vse pritožbe zoper to odmero neupravičene. Do danes je hilo pobranih okrog 70% predvidenih davščin.
Velike uspehe smo dosegi-' tudi na drugih sektorjih, kot v organizaciji prometa, kmetijstva, pri reševanju vprašanja delovne sile, v šolstvu, v kulturno-prosvetnem delu, zdravstvu itd.
Tovariš Humar Mirko, referent za zadružništvo, je govoril o razvoju našega zadružništva in podal kritiko s posebnim poudarkom na kmetijsko obdelovalne, vinarske in sadjarske zadruge. Tov. Simčič, predsednik V<met)ijsko obdelovalne zadruge v Vipavi je govoril o sprejemu krajevnih planov ter opisal uspehe, ki jih je dosegla kmetijsko obdelovalna zadruga v njegovem okraju-
Tovarišica Birsa Ivanka je prikazala nujnost sodelovanja mladine pri izvedbi krajevnih planov, gradnji za. družnih domov po naših vaseh itd. Enako pa je potrebno, da nudimo mladini vso pomoč.
V razpravi so sodelovali tudi tov. Cink Stojan, inšpektor za delo, tov. Beltram Dora iz Vogarskega, tov. Gregorič Milka, tov. Humar iz Srednjega Lokovca, tov. Jug Danica, poverjenik za zdravstvo pri OLO, tov. Okroglič Franc iz Slapa pri Vipavi in še več drugih.
Na vsa vprašanja, ki so se pojavila med razpravo, je odgovoril tov. Sosič Svetozar, poverjenik za gospodarstvo pri OLO.
((Nadaljevanje ua 2. strani)
///.

Poslanica maršala Tita
r Nadaljevanje s 1. strani
ko zvezna kakor republiška. Brez dobre statistik« in evidence ne more biti stabilnega |n uspešnega načrtnega gospodarstva. Moram reči, da je bila v preteklem letu prav slabost statistike in evidenc« vzrok za mnoge pomanjkljivosti in slabosti, ki sem jih prej navedel.
To slabost maramo čim prej obvladati, kor je od tega v veliki meri odvisna uspešna izvršitev našega petletna plana, o dtega je odvisna tudi pravilna oskrba našega delovnega prebivalstva in od tega je odvisno tudi mnogo drugih zelo važnih stvari.
Kaj smo v letu 1947 zmogli po na. šem petletnem planu?
V	rudarstvu je v tem letu planska proizvodnja ustvarjena z okrog 104 odstotki. Produktivnost dela je porasla na okrog 120 odstotkov. Celotna proizvodnja premoga v letu 1947 zna. ša 96.7 odstotkov, a republiška 94.7 odstotkov, nadalje v črni metalurgiji 109 odstotkov, pri nalti 114 odstotkov, v barvasti metalurgiji 100 odstotkov, v nekovinski 103 odstotka. Celotna proizvodnja v rudarstvu je dosegla 104 odstotke.
V	rudarstvu in črni metalurgiji edino plan premoga ni popolnoma izvršen in sicer iz več razlogov. En razlog je ta. ker se je prvotni plan večkrat povečal z nov|mi proizvodnimi nalogami, drugič pomanjkanje de lovnih sil ki je razvidno po tem. da se je od januarja do konca leta 1947 število delavcev povečalo samo za 23 odstotke v primeri z januarjem, medtem ko znaša povišanje plana v tem' času 34 odstokov. Tu je samo po zaslugi povečanega proizvodnega učinka zo 29 odstotkov uspelo, da je Izvršitev plana v pridobivanju premoga za leto 1947 kljub vsem pomanjkljivostim zadovoljiva.
Poleg mnogih drugih objektivnih težav pa so v rudarstvu tudi subjektivni člnitelji. ki dokaj ovirajo še večji razmah v tej panogi proizvodnje-Prvo, kar vpliva nepovoijno, je slaba delovna disciplina. Povprečno gre tu v izgubo mesečno 13.4 odstotkov izgubljenih dni. To *e nanaša v glav. nem na delovni element, ki prihaja iz vasi. odnosno živi na vasi, vzroke njihovega izostajanja pa sem že prej navedel. Okrepitev delovne discipline |n zboljšanje oskrbe delavstva v tej panogi proizvodnje je prva dolžnost v letu 1948.
Smatram za svojo dolžnost izraziti delavcem, uradnikom in strokovnemu osebju rudarske panoge hvaležnost za požrtvovalno delo in dobre uspeho. ki so jih dosegli v prvem letu našega petletnega plana. Ti uspehi. ki so za našo ekonomiko zelo velikega pomena, naj jim bodo v vzpodbude za obvladovanje vseh težav in dosego še večjih uspehov. Prav tako zaslužijo nsjvečjo zahvalo delavci in delavk« naše težke industrije. ki so v letu 1947 ob ogromnem naporu dali državi 10 do 15 odstotkov v«č jekla in železa, kakor je bilo določeno po planu in tako omogočili. da so se zgradili tako velikanski objekti, k&kor so mladinska proga, za katero so izdelali nad 24.000 ton tračnihc. konstrukcij za mostove Itd.
Kmetijstvo
Plan setve vsega žita je realiziran z 99,2 %. Od tega je plan setve koruze presežen za 10,3 %. To višek gre na račun drugih bilk, za katere ni bilo dovolj semenu.
Letošnji plan proizvodnje žita je zaradi tega, 1 -r je koruza dobro obrodila, presegel desetletno povprečje za 2,4 %.
Proizvodnja sadjarskih in vino-grudniškili nasadov (sadnim) je znatno porasla v primeri s prejšnjimi leti, vendar pa je proizvodnja glavnih sadjarskih .indelkov doseg a komaj dve tretjini predvojne zaradi posledic škode, ki jo je povzročil okupator.
V	živinoreji le po planu doseženo samo 97,8 %, od tega pri prašičih 91,8'/», kar je posledica pomanjkanja krme prašiče v letih 1945-46 in 1947.
Osnovne pomanjkljivosti v kmetijstvu v lelu 1947.! 1. zvezno ministrstvo ni razpolagalo s točnimi podatki o velikosti setvene površine; 2. repu-bliškn u-ai u-s*-a za kmetijstvo niso razpolagala s podaki o potrebnem semenu; 3. republiški organi za kmetijstvo niso imeli točne evidence o številu ir. sposobnosti delovne živine in privatnih traktorjev; 4. ljudski odbori se niso brigali dovolj za evidenco o obdelavi ogroženih «-ktorieY itd.; 5. tako p.i spomladanski, a še bolj pri jesenski setvi se je pokazala posebna slabost v semenski službi. Aparnt za ta namen jev še zelo slab, kar je resen problem za to panogo gospodarstva; 6. traktorska služba, odnosno strojno traktorske postaje zaradi rokracije in centralističnega vodstva niso niti od dal-č opravičile pričako\ anih rezultatov. Poleg tega se tudi ni dovolj vodil račun o delavcih i o traktorjih, namreč o njihovem stanju čuvanju. Vse to in še mnoge druge slabosti so v našem kmetijstvu in moramo jih kakor koli odstraniti iz te, za nas tako važne gospod' -• - panoge.
Industrija
Plan zvezne Industrije Je Izvršen v
II	mesecih leta 1947, s 106,5 odstotka. Nasproti vrednosti po lastni cent, planirani za 11 mesecev v višini din
17.452.702.000.	—, Je bila ustvarjena vrednost 18.524,265.000 din.
Republiška industrija: Po planu za
III	mesecev Je bll0 predvideno din
21.060.840.000,	ustvarjeno pa din 19.809,038.000 alt 94.5%.
Potem takem Je v 11 mesecih uresničen skupni plan zvezne In republiške Industrije * 99.8%. Po še ne preverjenih podatkih za december presega Izpolnitev plana z« vse let*' 100%.
Za elektrogospodarstvo je bilo leto 1947. zelo hudo zaradi nizke vode, kar j« seveda zelo zmanjšalo zihoglji-vost elektrarn.
Hidrocentrale so leta 1947 proizvedle 481,361.400 kilovatnih ur, medlem ko je plan določat 480 milijonu 996.269 kilovatnih ur; potemtakem je bil plan stoodstotno izpolnjen.
Kalorične elektrarne: Plan za leto 1947 je določal proizvodnjo 505,372.773 kilovatnih ur; proizvedeno je bilo 532.069.144 kilovatnih ur ali 105 V« plana.
Skupaj je bilo za leto 1947. določeno 986.369.042 kilovatnih ur. proizvedeno te bilo 1.013,430.544 kilovatnih ur ali 103 •/• brez tistih maiih elektrarn, ki obratujejo v industrijskih podjetjih-
Proizvodni plan za les in lesne izdelke j« bil Izpolnjen do 93.6 Vt.
V prometu je bil plan za leto 1947. presežen glede prevoza potnikov in naloženih vagonov. Zgrajeno je bilo 275.2 km nov|b prog. Razen tega ie bilo položenih 71 km tira in obnovljeno 75-5 km železniških prog. Tako je bilo skupaj zgrajeno in usposobljeno za promet 421.7 km železniških prog. Tu niso všteto gozdne železnice, ki jih ie bilo precej zgra. jenih in o katerih Se niso zbrani podatki.
Dalje je bilo zgrajenih a]j obnovljenih 165 majhnih železniških mostov v dolžini 5 do 30 m. Zgrajenih ie bilo 8 velikih mostov, med katerimi je «ahio most čez Donavo pri Bs-gojevem 620 m dolg. K temu je treba prišteti mostov« na mladinski progi v skupni dolžini 2.267 ra. Razen tega je bilo preteklo leto zgrajeno in obnovljeno mnogo majhnih in večjih železniških postaj, raznih stanovanjskih in drugih poslopij. Glede na rezultate in napore pri prevozu blaga in potnikov v preteklem letu zaslužijo naši železničarji vse priznanje in zahvalo za svoje naporno delo.
Gradbeno stroko so I. 1947. čakal« velik« naloge- Treba je bilo zgraditi 200 velikih tovarn, kakor n. pr. v Železniku, Žitnjaku, ljubljanski Litostroj, skopelj*ko tobačno tovarno. bosensko industrijo celuloze in na stotine manjših objektov težke in lahke industrije.
Graditi je bilo treba ogromne hidro, centrale, kakor na primer v Vino-dolu. na Vlasini, Mariborskem otoku, Sapučid, Plavi. Zeti in mnogo majhnih kaloričnih elektrarn in hidrocen-tral. Treba je bilo začeti graditi cele nove vasi ter naselja, ceste in proge ter pristanišča in opraviti mnogo regulacij in melioracij.
Po dosedanjih podatkih gradbenega ministrstva FLRJ je bilo leta 1947. zgrajeno 924/« planiranih objektov: zgrajenih je bilo 5349 novih poslopij in 448 gospodarsko Industrijskih objektov. Zgrajeno je ali v delu 73.690 kmečkih hiš ▼ vrednosti samo državnih prispevkov 1.571,000.000 din; razen tega je še 1316 šolskih poslopij in 67 novih zdravstvenih postaj. Zgrajeno in popravljeno je 966 km cest, med katerimi je 181 km novih betonskih in g kamnitimi kockam) tlakovanih cest.
Potemtakem bi bilo v kapitalni graditvi doseženo skupaj okrog 92 °lo; toda če upoštevamo, da še manjka mnogo podatkov odnosno da ni zajet iz-venpianski obseg lokalnih gradenj, tedaj nismo le dosegli, temveč v celoti celo presegli plan.
V	pomorstvu in trgovski mornarici je plan glede prevoza blaga in potnikov, uresničen g 100 °/o, glede graditve in obnove plovnih objektov in tehničnih sredstev pa z 94 4/». Leta 1947. je bilo zgrajeno 2439 in obale ali 95 °/o. Plan graditve je bil izpolnjen s 100 4/».
Leta 1947. je zadružništvo pri nas Številčno vidno napredovalo, to se pravi, da .se je povečalo na 146.3*/». Zdaj je 10.296 raznih zadrug, od tega je potrošniških in nabavno - prodajnih 7204, kmečkih delovnih zadrug 783, kmetijskih proizvodnih in predelovalnih 899, obrtniških proizvajalnih in predelovalnih 913. kreditnih 122. stanovanjskih, zdravstvenih in drugih 441.
Zlasti se je povečalo število kmečkih delovnih zadrug. Leta 1946. jih jc bilo 490, leta 1947. se pa je njihovo število povečalo na 793.
Glede prosvete ie rezultat naslednji: V kampanji 1946-47 se je naučilo brati in pisati 415.347 nepismenih. to pomeni nad 20°/* skupnega števila nepismenih v Jugoslaviji. To so številke, zbrane do 30. junija 1947. tako jesenska kampanja še ni vključena in njeni rezultati niso prikazani.
Do 30. junija je bilo odprtih 2062 kulturnih domov; od toga jih odpade na vasi 82 %». število ljudskih univerz znaša 1158.	*	, ■
Glede usposabljanja »rednjih In višjih strokovnih kadrov nj mogoče podati kakšnih zaključnih rezultatov, ker je bilo leto 1947. začetno glede povečanja vpisov študentov in ustanavljanja rednih srednjih ter pomožnih zavodov za usposabljanje kadrov,
V	radijski službi smo » preteklem letu dosegli dobre rezultate. Medtem ko je leta 19-16. znašala zmogljivost postaj le 48-3 kilovatov, smo leta 1947. dosegli zmogljivost 97 kilovatov. število oddaj pa se je povedalo na 113 °/i. V primeri z letom
1939.,	ko je bilo 1« 155.113 radijskih naročnikov, se je leta 1947. število naročnikov povečalo na 220.256 ali na 142 •/«.
Kar se tiče kinematografije so bili storjeni veliki koraki naprej. Plan kapitalne graditve je presežen za 180 °/o. Medtem ko ie bilo leta 1939. izdelanih le 10.000 m filmov, smo preteklo leto izdelali 45.000 m raznih umetniških, dokumentarnih in drugih iilmvv- Nasproti planu je bila filmska proizvodnja prekoračena za 21 °/o. Medtem kn je bilo leta 193!) v Jugoslaviji le 413 kinematografov, jih Imamo zdaj 635 oziroma 154 */«
števila iz leta 1939, razen toga smo pa imeli preteklo leto 32 potu. jočih filmskih garnitur.
Gledo socialnega skrbstva so bili leta 1947. napravljeni veliki napori in doseženi nemajhni rezultati. vendar še ‘vedno nezadostni, da b} ustrezali vsem potrebam na področju socialnega skrbstva, kjer se najbolj čutijo posledice vojne in okupacije.
Leta 1947. je bilo doseženo nasled-' nje število ustanov: za dojenčke in predšolske otroke 255 u*tanov, za defektne otroke, 21 ustanov fn 357 raznih drugih ustanov, torej skupaj 663 socialnih ustanov za otroke in 127 za odrasle, skupaj torej 790 ustanov.
Kar se tiče specialne pomoči, je bilo Izdano v letu 1947. za invalide, za družine padlih borcev, za žrtve fašističnoga terorja in za razne 60-cialne ustanove 4,026 961.498 din.
Iz tujine je uspelo povrniti 4864 oseb, ki so bile desetletja prisiljene, da si izvca domovine služijo kruli. Da niso bili doseženi boljši rezultat] ie krivda v glavnem na tem, da ni dovolj prevoznih sredstev, razen tega pa nam delajo težavo razne kompa-nije. ki odpovedujejo oskrbo naših ladij z nafto, upajoč, da bodo na ta način preprečili vrnitev naših izseljencev v domovino.
Glede turizma so bili v tem letu doseženi dobrf rezultati kljub raznim slabostim, ki jih v tem pogledu še nismo obvladali. Planirana je bila usposobitev 209 državnih objektov, usposobljenih pa j|h je bilo 248 ali 118 °/o. Razen tega j« bilo urejenih 27 sindikalnih in 347 dečjih domov ne računajoč pri tem privatni sektor. Na sproti pianu, ki je predvideval 678 tisoč obiskovalcev, je bilo v tem letu 1,023.826 obiskovalcev ali 151 •/». od tega domačih 967.969. tujcev pa 55 tisoč 857. Potemtakem je števjlo turistov v tem letu preseglo predvojno število iz leta 1938. ki je bilo najmočneje turistično leto v stari Jugoslavi-ji.
Planska presUrha prebivalstva z raznimi življensklml potrebščinami je še vedno neredna, nepravočasna fn slaba. Tu ere v glavnem za vprašanje organizacije, ne pa za pomanjkanje tega ali onega artjkla. Sladkor in Še nekatere druge artikle je prebivalstvo dobivalo več ajj manj redno, pa tudi tu so bile ponekod pomanjkljivosti, kakor je bilo to nekaj časa pri preskrbi Ilrvatskoga Primorja fn Istre.
Razume se. da ima pri tem veliko vlogo odkup raznih kmetijskih pridelkov od kmetov. Tu naletimo dostikrat na nerazumevanjo. Odkup se Jo razvijal 8 težavo in je bil zdaleč premajhen, da bi kril potrebe. To se nanaša zlasti na odkup krompirja, zelja, fižola in š« nekaterih drugih pridelkov, potrebnih za preživljanje.
Po drugi strani je bila. fn je še ved no velika slabost ▼ distribucijskem aparatu in distribucijskem planu. Ce-
ntrske proge v Beogradu In Zagrebu, pri melioraciji Strojniškega polja itd. —- so prav tako sodelovali desettlsočl mladincev in mladink. Vse to, kakor tudi sodelovanje mladine, organizirane v enotah pri lokalnih delih — ne računajoč tu sodelovanje pri delih, organiziranih od odborov Ljudske fronte — vse to priča o brezprimer-nem delovnem herolzmu in visokem patriotizmu naše slavne mladine, katere prispevek za naš petletni plan v prostovoljnem delu presega v tem letu vrednost tri in pol milijarde dinarjev. Vrednost vsega prostovoljnega dela na ozemlju FLR Jugoslavije pa znaša okrog šest milijard dinarjev.
Izkoriščam to priliko, da izrazim v svojem imenu in v imenu vse vlade naši slavni delovni mladini najtoplejšo zahvalo za njeno požrtvovalno delo pri izgraditvi države In izvedbi petletnega plana.
Po vsem tem, kar sem poprej navedel, se vidi zelo velik napredek in uspeh pri uresničevanja plana v letu 1947. Največja zasluga zn to gre našim delavcem, tehničnemu osebju in uslužbencem v podjetjih |n rudnikih, naši slavni mladini in vsem onim. ki so se neumorno prizadevali v raznih ustanovah od ministrstva pa vse navzdol, da bi se našo težke naloge kljub vsem težavam izvršile pravočasno.
Državljani, državljanke, delavci, delavke, mladina, kmetje in vse delovno ljudstvo!
Nastopa novo leto 1948 V tem no-vem letu uas čakajo nič manj težke, če ne še težje naloge kakor smo jih imeli v letu 1947. Mi jih moramo obvladati |n Izvršiti V nastopajočem letu mora vsak naš delovni človek dati vse iz sebe pri izvrševanju svoje dolžnosti. V tem letu moramo spravit} na minimum, če ne popolnoma likvidirati razne pomanjkljivosti, o katerih je bilo popre} govora.
Obračam se na naše rudarje, da nam dajo še več premoga in raznih rud naše zemlje, našim delavcem in delavkam v težki in lahki industriji, da dajo čitn več jekla, železa in raznih proizvodov; obračam se na našo slavno mladino, da tildi v tem novem letu daje zgled svojega delovnega he-roizma in da tudi v tem novem letu pomaga pri izpolnjevanju našega pla. na. Toda hkrati apeliram na vso našo mlndino po šolah, naj se marljivo nči. kajti to mora biti njena prva dolžnost, da bo mogla tako fiimholj koristiti naši državi, ki so ji tako potrebni novi. sposobni in zvesti strokovni kadri. Obračam se na vse delavce in. delavke, ki izdelujejo gradbeni material: dajte tudi v tem novem letu naši državi
čim več gradbenega lesa. čim več cementa, čini več opeke in ostalega materiala. kajti to je ogromnega pomena za zgraditev naših mest. tovarn, raznih kulturnih ustanov stanovanj itd.
Obračam se na vse delovno ljudstvo na vasi. na naše kmete, naj posejejo vsako ped zemlje, da dajo čim več raznih kmetijskih proizvodov državi, država pa si bo prizadevala, da dolie čimprej in čirafvteč Industrijskih .izdelkov ki so jim: potrebni.
Naša ljudska 'inteligenca, tako na šolah in univerzah, kakor v raznih drugjh ustanovah, naj vloži vse svoje sile za vzgojo naših novih kadrov. To je velika in častna naloga in mi upravičeno pričakujemo da jo bo naša Ijndska inteligenca Izvršila.
Oliračam se na našo Inteligenco po ustanovah In v administraciji sploh, da da vse iz sebe pri izvrševanju svoje dolžnosti In onemogoči sleherni birokratizem v naših ustanovah.
Prav tako tudi naše ljudske oblasti ne smejo njtl za trenutek pozabiti, da so tu zaradi ljudstva in da so ljudstvo odgovorne ta svoje ravnanje In svoje delo,
Z globokim prepričanjem, da bomo izgradili našo državo po planu, da hotno Izgradili socializem in ustvarili srečnejšo bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po me. stih in vaseh srečno novo leto 1948«.
PRAVILNO DELO LJUDSKIH ODBOROV V VELIKI MERI ZA VISI OD POZNAVANJA ZAKONOV
IN ODREDB
Za vse napake in nepravilnosti 1 juri - sedniki, kakor tudi člani in nameščen-
. ^	odborov marsikateri napa.
skih odborov najdemo najrazličnejše vzroke, ki ljudske odbore ali obtožujejo, ali pa jih vsaj delno opravičujejo. Ne bomo našteval;, vseh teh vzrokov, ampak se bomo ustavili pri nekaterih, ki se nam zde važni in ki predvsem zavirajo ljudske odbore, da posameznih nalog ne izvrše pravilno m pravočasno.
V zadnjem času so boli ljudski odbori dolžni izvesti mnogo pomembnih političnih in gospodarskih nalog, kot odkup, določevanje narodnega dohodka, voliv.na kampanija in še mnogo drugih. Pokazalo se je, da so bili najboljši uspehi tam, kjer je pri delu aktivno sodeloval ne samo celotni ljudski odbor, temveč vse prebivalstvo. Tam pa, kjer 6e je ljudski odbor oddvojil od ostalega dela in je vodstvo akcije prepustil zgolj za to določenim tovarišem oz«roma komisijam, so bil; rezultati zelo slabi. Iz tega lahko zaključimo, da zavisi uspeh gospodarskega in političnega dela predvsem od pravilnega dela V6eh članov ljudskega odbora. Z nobenim izgovorom,_ niti z znamo frazo o preobilici dela in sličnim ne morejo ljudski odbori opravi-nesodelovanja funkcionarjev pri
viti
različnih nalogah.
sto 60 bila polna skladišča raznega K -prosto vidimo pri pregledu 1 juri
na m Incinli	tunni	s tl	vi	1	1 •	I *	•	____J
blaga, kmetje pa so trpeli pomanj kanje prav na tem blagu. Zaradi slabe evidenca, nemarnosti in počasnosti se je često. na primer pred zimo. dodeljevalo poletno tekstilno blago, a spomladi zimsko. Nadalje so pošiljali v razne krajo stvari, ki se tam sploh ne morejo trošiti, v druge kraje pa tako blago, ki bi drugje bilo potrebno, itd, Z eno besedo, glede preskrbe je treba napraviti nujen in temeljit preokret na bolje, kajti to 60 velike stvari, za katere je treba odgovarjati. ker delajo veliko škodo državi kot celoti.
Povprečna minimalna mezda v FLR Jugoslaviji se Je dvignila povprečno za 20,56%, po panogah gospodarstva pa takole: v proizvodnji goriva za 21,70%, v metalurgiji (črni in barvasti) za 26,86%, v težki Industriji za 87,81%, v lahki industriji za 14,17%, v Industriji gradbenega materiala in predelovalni industriji za 24,37%, v tekstilni za 7,82%, v prehrambeni panogi za 0,42%.
V tem letu je Izkoristilo plačan dopust 848.785 delavcev in 382.000 uslužbencev, skupaj z družinami pa 1,508.087 oseb. Celokupni znesek pla-čanih dopustov in raznih ugodnosti delavcem In nameščencem znaša 1.880,639.900 din.
Finance
Osnovni dohodki: Pri vplačilu davka na' promet proizvodov je bilo do-seženo 101,5%, oziroma pobrano nad 27 milijard din. Pri vplačilu dobička na račune prt Narodni banki FLRJ na podlagi gospodarsko finančnih planov je bilo doseženo 101,7% Amortl-zacijski fond: po gospodarsko finančnih planih ln proračunu Je doseženo 162%, od tega za leto 1947. 120%; davek na dohodek po državnem proračuna je bil uresničen s 97,5%.
Osnovni Izdatki: finančne Investicije po planu so dosegle 00,3%, izdatki za prosveto, znanstveno delo, dviganje kadrov ter tiskarsko založniško delavnost po splošnem državnem proračunu pa so znašali 87,0%. Izdatki za socialno-zdravstveno zaščito po splošnem državnem proračunu so dosegli 94,5%.
Prostovoljno delo naše mladine Je bilo tako obsežno, da mi tu ni mogoče niti približno navesti številk in značaja teh del. Navajam v glavnem najvažnejše objekt« in številke. Največji ln za naše gospodarstvo najpomembnejši objekt je brez dvoma mladinska proga Samac—Sarajevo. Tu Je sodelovalo 211.371 mladincev in mladink. Na delu pri gradnji tovarne v že(ez niku je sodelovalo 15.371 mladincev in mladink, pri gradnji gozdnih objektov 16.003 mladincev in mladink. Pri gradnji Novega Beograda Je sodelovalo 1412 mladincev ln mladink. Pii republiških delih: pri gradnji tovarne hidravličnih strojev in parnih kotlov v Zagrebli, pri gradnji ceste Sv. Peter—Celje, pri regulaciji gorlškega Lijaka, pri gradnji tovarne »Titan« v Kamniku, pri gradnji mladinske progo Nlkšlč—Titograd, pri gradnji plo
skih odborov, da bi 6e tajnik; in pred-
k; iahko izognili, če bi poznali pred oise im odločbe, posebno pa zakone, ki jih izdajajo najvišji organi naše ljudske oblasti. Marsikje pa funkcionarji ljudskih odborov ne atajo niti dnevnega časopisja, kaj šele uradni list, ki 11 jih seznanjal z najvažnejšimi odredbami oziroma zakoni. Kako nujno pa je, da funkcionar ljudskega odbora, če hoče zares voditi politično in gospodarsko življenje svojega kraja pozna najvažnejše gospodarske uredbe in predpise, nam dokazujejo številni primeri nepravilnega poslovanja ljudskih odborov, ki jih kontrolni organi pri Svojm delu zaslede na terenu.
Z ničimer ne moremo opravičiti nepoznavanja odločb in predpisov, ker nrav to nepoznavanje otežkoča delo ljudskim odborom in povzroča mnoge nepravilnosti. S čim naj n. pr. opravičimo tisti ljudski odbor, ki ne pozna niti zakona o agrarni reformi, niti od redb o odmeri davkov in slično? Ali je potem čudno, če dela pri svoiom delu nepotrebne napake, ko ne Pvzna niti najosnovnejših odločb. Če bi funkcionarji ljudskih odborov količkaj či-tali dnevno časopisje in Uradni list, bi lahko v njem našli odgovore na mnoga Vprašanja, ha katera bo nata teli pri reševanju tega ali onega pr >■
blema. Tako pa so se lovili in jezili na nadrejeni oblastveni organ, dokler končno niso zadeve rešili, zal v mnogih primerih napačno. Imamo mnogo primerov, da KLO-d nimajo naročenega nobenega dnevnega časopisa, še manj pa Uradni list. So pa tudi primeri, ko je KLO sicer naročil Uradni list, ni ga pa potem nihče uporabi j»I in čital, amPak ležd nerazrezan v tajnikovem predalu.
Ko je kontrolni organ opozoril tajnika KLO Gotovlje, da mora sezname potrošnikov, pravočasno naredit; in se držati roka, je le-ta izjavil: O roku ničesar ne vem in do danes o njem še ničesar nisem slišal. Ta primer nam dokazuje,- da tajnik KLO Gotovlje ni čital niti biltenov Ministrstva za trgovino in preskrbo, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju.
Prav tako na nekem okraju celo referent za finance ni vedel, ali so agrarni Miteresenti dolžni plačati davek za I. 1945 in ni mogel dati o tem navodil krajevnim ljudskim odborom. Takih primerov bi lahko našteli ze o mnogo. Toda ni toliko važno naštevati te primere, kakor pa pokazati na ugo-tovijene nepravilnosti. Vedeti moramo, da se bodo ljudski odbori s poznavanjem uredb, odločb in zakonov najuspešneje izognili ne samo napakam, ampak tudi- težavam Pri -zpolnjes»a—* nju svojih nalog.
Proglasitev prve udarne tula dinske brigade pri graditvi
Nove Gorice
Dne 22. decembra v popoldanskih urah je bilo opaziti pri mladinskih brigadah, ki sodelujejo pri pripravah za zgraditev Nove Gorice, praznično razpoloženje. Mladinci in mladinke so veselih obrazov posebno skrbno čistili svoje prostore. Zvečer je bil namreč miting, na katerem so proglasili najboljše čete in brigade z» udarne, članice AFZ iz Solkana so za to proslavo izdelale in podarile najboljši brigadi in četam prehodne zastave.
Točno ob 20. so se vsi mladino' in mladinke zbrali v dvorani, katero so za to priliko svečano okrasili z zastavami, zelenjem ter slikami naših voditeljev.
Miting je dvoril komandant mladinskih brigad tovariš Ivan Kušar, ki je v svojem nagovoru naglasil, da si je mladina postavila nalogo poma-
gati pri izgraditvi Nove Gorice. Nato je prečrtal .povelje štaba, s katerim se proglaša za udarno I. Srbska mladinska brigada, ki je prekoračila normo za 109% ter imela najboljše uspehe tudi na prosvetnem, fizkultur-nem in politično vzgojnem področju. Hkrati je bila pohvaljena III. mladinska brigada.
Tovarišica Marija Jug, predstavnica AFZ iz Solkana, je 8 kratkim nagovorom izročila komandirju in brigadirjem krasne prehodne zastave.
Komandir nagrajene brigade se je zahvalil v imenu brigade poudarjajoč, da bodo te zastave, predane brigadi v znamenje priznanja za njene dosedanje usipehe, vzpodbujale vse brigadirje k še večjim naporom in uspehom. Obenem je napovedal tekmova; nje vsem ostalim brigadam. Mladinci in mladinke so z burriim ploskanjem
pozdravili novo udarno brigado.
Zatem je mladince pozdravil in Um želel dobrodošlico v imenu MLO Solkan tajnik Janko Petejan. V svojem govoru je prikazal mladincem trpljenje .primorskega ljudstva za časa fašizma ter borbo za priključitev k FLRJ za časa anglo-ameriške okupacije. Med ostalim je rekel: »čeravno *o nam zmpadni imperialisti iztrgali namerno našo Gorico, da bi nas tako ovirali v našem olmovitvenem delu, si bo primorsko ljudstvo z vašo pomočjo zgradilo novo in lepše kulturno, politično in gospodarsko središče — svojo Novo Gorico«.
Mladinci so te besede navdušeno pozdravili ter se zaobljubili, da bodo vložili vse svoje sile in izkušnje za zgraditev' Nove Gorice. S kulturno prireditvijo in prosto zabavo je bila lepa ®večanost zaključena.
Zavedna prilmecdca mladima h$& z delom dokazati svojo zvestobo in ljubezen do domovine
hoče z delom' dokazati svojo zvestobo in ljubezen do domovine
Mladina okraja Sežana se je. z delom pripravila na votivne v krajev, sekretariate LMS, ki so bile 28. decembra. Po vseh vaseh slovenske Istre jn Krasa so bila mladinska predvo-livna zborovanja, na katerih so ob-ravnavali bodoče delo po smernicah VIII. plenume LMJ. Vaški akivi mladine so si napovedali medsebojno tekmovanje za čimboljšo izvedbo volitev in izbirali kandidate, ki so porok za izvedbo nalog v bodočem letu. Na sestankih so sprejeli konkretne obveznosti. Na predvečer so na kratkih gričih zakurili kresove in okinčali vasi in volišča z zelenjem, zastavami in trasparenti. Organizira; li so tudi posebne štafete, ki so sproti prenašala poročila o poteku volitev in prostovoljnega de]a, ki so ga organizirali v proslavo volitev.
Mladina iz Dutovlja je opravila volitve že v zgodnjih jutranjih urah, nakar je šla na popravilo gozdne poti. Mladina vasi Sveto je izdelala obsežen načrt svojega udejstvovanja na gospodarskem, strokovnem in politično kulturnem področju, ki ga bodo izvedli do konca petletke. Po načrtu bodo prispevali 2500 prostovoljnih ur za gradnjo Ljudskega doma, 2000 ur za gradn jo vaSkih cest. 14.400 ur za pogozdovanje Krasa, 500 ur za nove trtne nasade. 300 ur z» obnovo šole, 320 ur za postavitev spomenika padlim borcem. 150 ur za zboljšanje vodnih in električnih naprav ter 900 ur za okrajne mladinske delovne akcije. Na delavne ak-
cije, ki jih ima v načrtu glavni odbor LMS, bodo poslali letno 3 svoje člane, na strokovne tečaje pa 4 člane. Kulturno in politično raven mla-dilne bodo v tem času dvignili s primernim študijem za 35%.
Slične krajevnim .potrebam prilagojene načrte so izdelali tudi mladinski aktivi drugih vasi v Istri (n na Krasu. Raznih del pri gradnji mladinske proge in melioraciji Lijaka se je udeležilo v letu 1947. skoraj 20% mladine Iz sežanskega okraja. Za lastne potrebe imajo v Istri organi-
zirane 4 mladinske brigade in 19 čeit v kraških vaseh. Med najbolj delavnimi je brigada Gabrovica—Črni Kal •in okolica. Istrska mladina je na Mo. stiču pri gradnji in kopanju temeljev neke javne zgradbe napravila 9000 delavnih ur. Prav tako ima ostala mladina velik delež pri gradnji nove ceste Rodik—Artviže. Mladina iz Hrpel je v lastni režiji obdelovala v prostih, urah 3 ha zemljišča, pridelek t. j.
razdelili
lju in Sloppah je v sporazumu s kmetijskim odsekom poskusni nasad tobaka. Ppleg tega ie mladina veliko pomagala pri splošni obnovi in onim, ki so brez delovne moči pri obdelovanju zemlje in pospravljanju poljskih pridelkov.
Z.
Zasedanje okrajne skupščine Gorice
Nadaljevanje s 1. strani
Na popoldanskem zasedanju je skupščina navdušeno sprejela sklepe, med katerimi so najvažnejši naslednji:
Davčne komisije bodo storile vse, da bodo pravilno odmerile in pobrale davke; ustanovili bodo nova proizvodna in druga gospodarska podjetja po vaseh in povsod uvedli norme; organizirali bodo kmetijsko nabavno-prodajne zadruge ter izvedli decentralizacijo naproz; u*tanovili bodo trideset zadružnih domov; obnoviti bodo podeželje, kar bodo pospešili s č!m večjo mobilizacijo prostovoljnih delavcev; dokončali bodo dela na Lijaku; izvedli bodo setveni plan; izvedli’bodo v poini meri odkupe (klavne živine, sadja itd.); prebivalstvo bo z vsemu močni podprlo gradnjo nove
Gorice; osnovali bodo krajevne kmetijske ekonomije.
'Nadalje so sprejeli sklepe, ki se nanašajo na napore za dvig kulturne ravni ljudstva ter odobrili u®tanovitev že obratujočih okrajnih podjetij. — Sprejeta je bila tudi obveznost, da bo treba vse sklepe, ki so bili izglasovani na II. zasedanju okrajne skupščine, i zvesti v prihodnjih mesecih.
Nato so prešli k volitvam novega okrajnega LO. Enoglasno so bili izvoljeni naslednji tovariši:
predsednik Dujc Albin; podpredsednik Mozetič Anton; tajnik Gorjan Jordan; člani: Sosič Svetozar, Segala Oskar. Žvanut Anton, Šavle Lmivik, Jug Danica, Šebek Levin. Krivec Alojzij. Beltram Cvetko. Kodrič Angel, Blažko Avgust. Rojak Valdl, Semenič Anton, Cink Stojan, Simčič
Štev. 1
NOVA GORICA
Sira« 3
PRVA ENOTNA KMETIJMMMSOfTODARSKA ZADRUGA NA PRIMORSKEM
Zatirajmo ameriškega kaparja!
Na Stefanov dan dne 26. edocenit)ra 4. 1. te je na Livku pri Kobaridu virita ptmembna gospodarska nu/jaifeataziija. uatanov.tev pave muiioAojne kuiot.ij-fckc-gcspcdaiike zadr uge na novo prv kijučenem ozemlju ei&veneikega Primerja. Ustanovnega občnega zbora ae jc udeleži'© okrog 200 kmečkih go-epodarjev.
Predsednik izvršilnega odboa-a za okraj Tolmin tov. Ivan Kurinčič in poverjenik za kmetijstvo Franc Ivančič sta zborovalcem pi-tkazala velik pomen zadružništva in jim nakazala smernice za bodoče dejo iter kojirti, ki jih bodo imeli člani od zadruge. Se posebej Je tovariš Kurinčič podčrtat Važnost tega dogodka v kraju, kjer se je predi oktobra 194Š ccgtata prvg. skupščin^ okrajnih ljudskih odposlan-cev bivšega kobariškega okraja. J4et drugem jo dejal: pan.es se pray v tem kraju postiljajo jiwl . emeljl uapred-nega gospodarstva, da bodo viejeli hujskači onkraj meje, da se mi na lej fcftianj borkijo za mir, za gospodarsko okrepitev in pr’ocylt paše upade di-Žkv/
V živahni razpravi po obet) refera-tih iQ obrazložitvj pravil zadruge so
Otelit eiiogi milu l/i -idi 15 el.inski upravni odbor In S člane nadzornega odbora, ki zaf‘opajo Idenako m Livek v enakem aoiazinerju tako, da Imata oba centra lb 9 prtselkov v upapvBem in i.ad/ornom odboru svoje člane.
Soglasne «o tudi odobrili zadružna mvvila in d«(Loč% kot zadiužm dezri)
J.od dm s 5 kratkim JfligtiMMfe nji kmst Virgiljl U .J*y£t** je predlagaj pri »tem, da bi ss za revnejšo v*-s0etre plačal delež y obrokih tako, d«
bi v mlrvg.9 lahko pristop;)) y«i vaščani. Zbor je ta predlog gprgjjel. fo dajjfam razpravljanju so *e apbrtišu-mell tudi glede višine predlaganega enega milijona diaarjav za iuvn^trgljo in obratni kapital, katerega bodo najdi prt driav«w» kradMama gavopu.
S5a or ganizacijo zadruge Je dalo po? buejo delavstvo na zboilh volivcev Iz raz’rgoy, ker žive vasi obeh krajevnih ljudskih odborov yedn0 V prija tajskih odnošajih ter Upajo svoji go-
rfpo.dar4yo tešilo	2).8«tl pa
v’š!nske pašnike na M ‘‘-djurju, ki 10
md	v	V*1'
motjtf
biovo ustanovljena zadruga bo za lamkajžnj* kraje velike goepoaavske ko; leti, ker tao y njaj osredotoči®« vse gospodarstvo ter bo tanela močim odsek za živinorejo, ki bo sknbei za selekcijo, z« vzgojo in pr°*»lo 21vJ11(' Odsek za mieikarstv« be nblrai itijeko 1« ga pne del« vat. y ta 'klsek bodo vključene bivše mlekarske zadruge Zdenko, Livek, PeraiU, Jevšček. Plan-Sanski odsek bo jnrtiorirei travnike ter nižinske In torinske pašnik*. Predviden© ja, da bo pričel M v najkra jšem času z gradnjo modeme skupne m.e-garne na planini Matajur, kjer bodo poskrbeli Midi za #*psj«ttWa to aa popravilo planinske ocMe. Poleg lega bo	zadruga tudi čebelarski
In sadjarski odsek. Kmetovalce bo oj}ft bpvala po planu z toduririjalfteui predmeti Stroke potrošnja, # to<tet»j skjm orodjem in bo skrbel* za odkup, koiit)-ahažo ter vnovčen je poljatofe pri delkov svojih članov.
Ofe zaključku so kmetje ob/Ml tesno medsebojno pomoč tfl sodelovanje zn proap«» gospodarstva v tem
f^iorovaoja no jutklju&V S hrate toj» kulturnim sporedom.
Uspehi republiškega gradbenega podjetja „PrIm®fj«“ v Vllpari
---- —J*---vlada milo podnebje in ja možna
gradnja čez zimo, postajališče v Rir
Republiško splošno gradbeno podjetje »Primorje* v Vipavi ja v minuli
Škili JiiA v rudniških in Industrijskih jtrediščil). Pii teh dellj) se ja najbolj odllkoya4 delovni kolektiv n« gradi-jišči) v Idriji,
Uprava gradbenega podjetja je v najtesnejši povezavi z rudniško upravo in s požrtvovalnim delom delavcev Zgradila v predmestju Idrije na. L,ika-fici v rekordnem šašu pet moderni!) stanovanjskih h!». kt so del novega rudniškega naselja, ki ga b© uprava rudnika zgradila v pat lot ki. Nove 6tavbe obsegajo 1000 hrt2 zazidane in 3000 m* etažne površine ter ln)ajo skupno 9000 m:l prostornine. Za delavske druilne železničarjev v Prestranku je po<jj8-:je v glavnem že dogi’® d lilo tri stanovanjske hiše, v katere se že vseljujejo stamovaioi. Ta stanovanji skl blok ima B OO m* »azidane površine, 8600 pr2 nadstropne površine ter 10.800 m3 prostornine. Prav tako je podjetje poeikrbalo v št. Petru na, Krasu za z gradnjo ,‘ttanovanjake hiše DESS-z s 1700 m3 prostornine ln aOO kvadr, metrov etažna površine.
Podjatje obnavlja sedaj v bivši coni A v spodnji Vipavski dolini, kjer
heniberku, Prvačinij Volčji dragi in delno v Gorici.
V št. Petni na Krasu Izvršuje notranja deja velike delavnice lesne Industrije »61KLA«, v Ajdovščini pa notranja deta mizarske delavnice pod-jetja, ki so jo letos zgradili.
Podjetje se bavi sedaj v glavnem e pripravami za eno naivečjih dPlov-nih akcij, za gradnjo Nove Gorica. Za gradbene potreba prihodnjega. leta delavci že nehajo ih pripravljajo ls« v
guzdpvjh v kahiholomih pa bw' ijo grobi temi jene za tema) je m priprav*
Ijajo Jileissftec za zidov«, Na gradite šču v Idriji pa izdelujejo v do)avh»cah vsakovrstno cenie»tne cevi to umival’ nike iz u«)#tnega k mm. V mohahlte nlh te kovaških dteavnteah pripravljajo razna okovja i» žtebove z* bo-duče gjlavbe,
prijetje ja tudi organizirate pasete do štuimooečno gradbeno lete v Vipavi za delovodja ln vajence etavbln-«ke »troke, loto e tem atičnhn poukom obiskuje 48-detevodlJ in 68 vajencev, Podjetje bo s feni pridobite nov k*-der, ki bo sposoben vodit1 vsakovrstna gradbenega dete, Z razširitvijo »eka--terih obratov ee bo podjetje popolno* ma o^antezvoJlte-
Admimctratlvui U4aj v BU)«I>
Takoj po priključitvi »iše Primer ske k Jugoslaviji j® Pšfc oblast lis takoj krepko na d«io- Za uspešno iz-vaianifi pl^ma Je Hfldysfi va^n* »jalova vzgoji novih kadrov	J«
dviganje mladih ljudskih Uisntev. ljudi jasnega pogleda v bodočnost I* njihovo strokovno usposabljanje.
V Biljah pri Oorici Je Okr#ini 'ted-oKi odbor Gorica organizira) trimesečni administrativni tečaj, ki se je pričel tekoj PO priključitvi k jugo slavi ji.
v Biljah ob Vipavi je lep« stavba, ftl je bila last moralno propadlega, fašistično nastrojenega človeka, večkratnega miHjonarja. Lep« vHa j* «hl» žila svojemu gospodarju za letovlsea, na katero je prihajal v poletnem času iz Rgipta. U čas vojne’je btlanasta. njena v vili vsakovrstna vojaška ar. hal k) je divjala po naši zemlji. Poslednji so bili »Čerini«, ki so zapustili stavbo v velikem neredu, Po jinklju. čilvi je etavba prešla v Ust ljudske imovine, Naša ljudska oblast je dala stavbo «4 razpolago z« korietnejšo namene. Organiziran Je bil v njej tri-mesečni administrativni tečaj, ki ga obiskuje 38 mUdincev, po vešjni bivši iKhri iu udarniki s mladinske proge.
Naš« mladina, željna učenja In iz-po|K)lnjevanja, se je z velikim vese. Ijojn oprijela učenja, katerega ni mogla biti (ieležna v času vojne m «t'i v medvojnem času pod Italijansko fašistično obtešite, ki je steemete te u lom, da zaduši narodno zavest primorskega ljudstva- Ta p« se ]e ohranila kljub vsemu terorju neokrnjena
prav do danes. Mladina se dobro zaveda. da je ena izmed nai)v#*ueiSil> na. jo«, ki jih postavlja prod nas petletni plan. vzgoja kadrov, strokovno usposabljanje novih ljudi, ki nam bodo porok, da se bo plan izvedel ln Se pre-kpračil, Zate &e prav marljivo uči jezika, admt nts t reti vn ega poslovanja, računstva, strojepisja tu kar je najvažnejše, seznanja s« % »gotovino in lmfho »aMranih ter tako suoanava pravi ponien in veličino naša borbe in
.Ameriški kapus- ah uš San Jose izvira iz Sevarne Ume. Najbolj .škodljiv pu postane te v jušnih krajih, kjer se Mitreji* in krepkeje raztnnošuje.
A meriš la kapar se je razšM (tudi po Lv-Eopl, kamor je prtepel 1* AmeiiKe Uaito a« tudi tako Imenuje j. Do sedaj «e je razširili na Fortugal-kem, »panskem., v Romuniji, na Madžarskem, Hrveitokean, Vzlvodzu Nemčiji to v Rusiji okoli Omega te Kaspijskega morja. Na žatoet pa že jsgviarijMi* tega škodljivca tudi na naših nasadih. Ta aamtetoki mrčes se je močno razpasel zlatol v naših a#jve*jto sadjarskih eredtočih, tekušnj* ao P«kanale,	je
aan eniškega kaparja tein« težko popolnoma na treti, če *e enknat močno razpase. Zato je naš* natega, da v naprej preprečimo okužbo. To «e doseže ie s strogo ko»it»«*o prt prevažam njo /sadja tw sadik te enega kraja v drugi. V prunetsi p«, d* je sadno d rev j* ta napadano, pa lahko va»j omejimo, d* m positaoe več nevareo. To donežeino s pr avilnim negovanjem, zteati pa s temeijntlm škropljenjem.
Ameriški kapar k vret* žuželk, kt srkajo dreveam sok. Dokler j« mlad, se svobodno giblje, potem pa se prilepi k drevesu, vejam ali po «*dju. Ko pa se enkrat prilepi, mu koža na lubtu odebeli ali pa Izloči vosek ter sl teko uistvari varnostni ščit. Ce ga iščemo b prostim očeaom po drevesu ali pa na sadju, ga opazimo v velikosti približno l mm te je okrogle eU pa podolgovate oblike. V sredini ima pi-čj<!0 temnorjave beive ostalo je pa bele barve. Zaradi velike nevarnosti je nujno potrebno, da v«nk sadjere jec temelj«« pregleda wse s«dno drevje in V primeru, da opazi sladove kaparja, t« takoj javi okrajnemu refe-i. n tu za sadjarstvo.
Noše sadno drevje Ima tudi razne domače kaparje, ki pa niso škodlJ'vi Iz razloga, ker Imajo svoje naravne sovražnike, k( Jih uničujejo. Ameriški kipar pi j« prižel nedavno he tujine ln pri nas že nima masovnih e»vraž-niuav, da W ga uničevali. Zato e* tudi zredno hitro širi.
Človek je edini, kt ga lahko zatira Ta mrčes ae razmnožuje v poletnem eesu in doseže v enem letu več generacij, ki pa so odvton« po številu od temperatur«. V južnih krajih doseže tudi štiri generacije, dočim pri na*
rt cino doseže samo S. Zadnja generacija m prilepi na razne delt cli-oves i m se talko pripravi na pnenimove-uje.
aiAdflitva za umetno zatira®Je tega škodljivca so različna. Imamo rJ*ne ■kulMaolitoejeve pnepwat.', kot no J4rc<-sodrta, Neodendrin i-n Ctotetnateianetoi prepanati. Zelo nčinloujoča je tudi žveplenoap®entt brozga, lazredftema z vod© v razmerju 15 do 20’%, če jo uporabljamo v /umskem času ali pa v zgodnji spomladi. Ako pa jo uporabljamo v poletnem času, Jo je treba razredčiti na 8 %, ker drugače s2žg* sadu* liste.
Pitprava te brozg« je enostavna in M jo lahko vtsak gam pripravi. Potrebno je Žiro apno v čistem stanju, žveplo z «9—100% čistoč« in voda. Posoda, ki jo uporabimo za kuhanje te brozge, ne sme btti bakrena, ker žvepleaoapncna brozga razkroj! to kovino. Zato je najbolje, da »e uporablja žel*zna posoda. Brozgo sestavimo takole: 1 kg žvepla, lkg živega apna in 13 litrov vod«. Pod posodo zakurimo ogenj ln vlijemo vanjo i/3 namenjen* rod«. Ko se malo segreje, dodamo določeno količino živega apna; ko se apno razkroji, dodaj ic že žveplo, In takoj začnemo mešati z leseno'palico brez pre»tanka, dokler brozga ne dobi rumene barve. Ko dobimo to barvo, dodamo še ostal« količino vod«, to »e pravi še dve tretjini in kuhamo m*d neprestanim mešanjem še eno uro Tako dobimo žveple-no-apneno brozgo, ki je zelo učinkovita proti kaparju in vsem drugim škodljivcem sadnega (Levja. Z* škropljenje prav tako ne smem« uporabljati bakrene škropilnice.
Za zatiranje kaparja Je najugodnejši zgodnji spomladanski ča«, ko se ta škodljivec prebuja k življenju. Najbolje j« škropiti par dni, predno začne drevo cveteti. Ne unemo pa škropštl, ko je dravje mokro od dežja ali rose, ker e tem bi s« brozga razredčila ln bi škropljenje bilo neuspešno. Predno re škropi, je nujno, da se drevo očisti in obreže. Za stara drevesa je potrebno, da ®e ostrgajo lišaji, mah ln Odpadlo lubje. Pri drevju, ki je privezano k drogu, je treba oditra*Ui: pri’ veza, ker bi sicer služile za zatočišče teh škodljivcev. Odst raniti je treba tudi vse suh« veje te tiste, ki so zelo okužen« od ameriškega kaparja.
| dva kontinenta. Veliko povpraSeva-I n je p© -odličnem kraškem marmorju j9 t ml j s strani italijanskih tvrdk. — Pod jelje j« že sklenilo doUorar :n se pogodilo za cene c tvrdko »Monie-ejittisii«.
Podjetju upravlja »Metni izkušeni klesur. star borec za sv (bodo im pravice delovnega rtevek". k kaamol > miih ie trenili no z" pošlemu M delavcev, ki dela>o za zdaj še z ročnimi vrtsilnliaii .napravami in orodjem. Podjetja primanjkuje namreč slro-jey. kiunpresorjer, potrebnih kamnoseških dlet in zagozd, kakor tudi z«g. Vse to pa mislite «1/ pomoči ljudske oblasti, ki se Živo zanima za razvoj kamnoseštva, premostiti in dvigniti proizvodnjo z nabavo dveh kompresorjev z3 900%. Kljub začetnim težavam delajo ki'aški kamnoseki z veseljem, ker vedii, da delajo zase ;n za svojo državo, katero kafcejo z Izvedbo priletnega plana gospodarsko okrepiti s svojim požrtvovalnim delom.
Tudi krajevni ljudski odbori n« Krasu so pričeli 'z načrtnim delom
tn ustanavljanjem gospodarskih p-od.
telil, KLO Stenje! je prevzel od »Ju-šarjev«, skupnih lastnikov, hrib Merimo. ki je bogat na pesku in gramozu, ki j« uporaben tudi za betonska dela- Podjetje je že pričelo delo v ftramozni jami in bo lahko Krilo trebe za ves Kras ln del Vipavsko,
Odlično uspeli zdravstveni tečaj
Lep razvoj invalidskih podjetij
invaldskih podjetij Okrajno invalidsko podjetje v Mirnu pri Gorici je 13. decembra poleg mizarske delavnice, ki je pričria * obratovanjem pred dvema mesecema, otvorllo še delavnico za avtokarose-rije, ki zap-osiuj« že zdaj 15 delavcev. Podjetje ima i#ko sedaj zaposlenih že 40 delavcev in vajencev ter im« najlepše lzgl«de za nadaljnji lazvoj.
Tudi okrajno združenje vojnih invalidov v Sežani je 17. decembru odprlo kol prvo invalidsko podjetje mehanično-kovaške delavnico v Komnu s podružnico v Škrbini. Podjetje izvršuj« razna mehanična dela ter izdeluje pluge in razno kmečko orodje. V letu 1948 pa bodo obrat, ?°* večali z mizarsko delavnico v Sežani ter kolarsko in kleparsko delov-nico v Komnu-
VI Itutc-u »u	—
njenih pridobitev. Seznanja m » uelifo-jem ljudske oblasti v »aAi državi, z na-togamt in načinom Uvajanja plana.
Tečajniki ae zanimajo (udi za prosvetno delo. V proetem »asu ee vadijo za kulturne nastope. Imajo tudi top Stan-»as. V« fizkulluro tudi np poeab-
‘ k dan. Za
udarniško
Z odcepitvijo naše Goric« od njenega naravnega zaledja smo bili Primorski Slovenci poleg izgub« svojega kulturnega središč«, prizadeti še
tembolj, ker smo Izgubili tudj svojo !minice ln ekoraj ves zdrsvstveni kader. Tod« to nas ne moti. Primorsko ljudstvo Je trdno odločeno zgraditi nove to boljše cesto, nove In boljše šole, novo ln še lepšo Gorico,
| Doskrbelo pa bo tudi z« zdravstvene ustanove kajti zaveda se, da bo le >/4rnvo ljudstvo čim prej izpolnilo naloge. ki lih nalaga čas fn skrb za boljšo bodočnost delovnega človeku.
V zvezi s tem «1 je okrajni odbor Rdečega križa Slovenije postavil na. togo, da vzgoji! v okraju ln na Pri-morskem sploh čim večjo število zdravstvenih aktivistov (bolničarjev).
Samo v letu 10-17. so bili v nnšeut okruju in sicer v Vipavi 3 tečaji za zdravstvene aktiviste, iz katerih je izšlo 88 absolventov, sposobnih z« bolničarsko službo, Dne 12- decembra |ie bil zaključen v Vipavi zadnji tečaj- katareaa je„ obiskovalo 30 točaj’ nikov. O dobri organizaciji tečaja, zanimanju in pridobljenem znanju tečajnikov govorijo doseženi uspabi;
14 odličnjakov, 13 prav dobrih in dobri absolventi.
Novo usposobljeni bolničarji so namenjeni predv«em za službo pri vaških ambulantah. Bolničarji bodo v včljki meri razbremenili naše zdravnike s tem, da bodo nudili prvo pomoč pri elementarnih nezgodah in drugilt nesrečah.
Pomembna naloga, ki »I Jo je postavil okrajni odbor RKS Goruc«, je tudi ta, da bo uredil povsod, kjer se pokaže potreb«, postaje za prvo pomoč, kj ilh bodo vodHl v tečajih iz-vežl/sni (bolničarji, To pride v poštev šo posebno za gorske in od zdravstvenih ustanov oddaljene kraje. —■ Prihodnji točaj za zdravstvene aktiviste j« namenjen -prav za te kraje.
Kot pripomoček pri učenju ite tečajih in kot priročnik za bolničarje pri vaških ambulantah to Glavni od-iter RKS izdal knjigo »Prva pomoč«, ki Je natisnjena v 7000 Izvodih. Knjiga J« splošno koristna, k®r daje navodila za prvo pomoč ,pr,i nezgodah. Tako knjigo bi mor»la imeti v«akn knjižnica, vsaka ustanov« to družina. Dobi »e prj Okrajnem odboru RKS v Goriol.
Obvestilo
Učiteljska tiskarn« v Ljubljani i« natisnila brošuro »Goriške češnje«, ki )© je spisal sadjarski strokovnjak Franjo Cotič.
Ta mala brošuricn vsebuje strokovne, znanstvene in praktične pasvete, ki »o zelo dobrodošli našim goriškim gojiteljem češenj.
Priporočamo jo vsem našim sadjarjem, ker jim bo služila z« kažipot za nadaljnji napredek.
Kmetijski odsek OLO Goric«.
IJajo, pridno telovadijo vsak dan. Za red to snago 6krbtjo sami.
Kamnoseška industrija ima n« Primorskem veliko bodočnost
snežijo vse prostore.
Tonica Berlot.
itedfi)« |« temelj ljudske blaginje
Na Krasu jo po priključitvi ponovno oživela kamnoseška Industrij«, — Kladiva in dleta »pet ipoj6 pesem dela, ki bo dala Kraševcem vedno več za-služk«, Krašk« Ha hranijo v svojem osrčju ie mnogo prlrodnega boga’ stva, k) so ga zavedni Kraševci ves čas čuvali in branili pred lakomnim (ašizmojn, ki je kraškl »vetovno*n#ni marmor v že odkritih ležiščih prekomerno tokoriščal in ga izvažal po v»em svetu-	t ’tw
*■»—
Pred dvema mesecema so v Sežani ustanovili okrajno industrijsko podjetje »Kraški marmor — Sežana«, ki bo pričelo.z odkrivanjem novih ležišč marmorja- V petih ležiščih, ki Jih odkrivajo, so našli črnorožnat, etri, repni, bclo.tigriist in črpoohlcčen ma-rmor ter betorepnat granit. Od teh so kamolomi v Vrhovljah in Koz-Ijah že delno v obratu. Prvo pošiljko so že odposlali Zagrebški kles"rskl zadrugi- V kratkem bodo poslali še
Naši izseljenci iz Argentine za počastitev padlih borcev
NOB
Te dni se ie vrnil i Argentine naš rojak tov. Valentin Černe. Prinesel nam j* pismo, kj nam ga pošilja »Odbor za Srebrničev spomenik« iz Buenos Airesa-
Ta odbor je zbiral med tamkajšnjimi naseljenci prostovoljce prispevke za postavitev spomenika tovarišu Srebrniču in domačim padlim partizanom. Nabrali so 282« pesosev ter poslali den«r po poslaništvu FI.RJ v Buenos Airesu na notranje ministrstvo v Beograd. S tem iw> noši izse-llenci v Argentini znova pokazal; veliko zavest svoje ipripadnosti skupni domovini ter ee oddolžili spominu padlih borcev.
Kako priljubljen je bil pri njih tov. Srebrnič, prvoboritelj z« pr°vice delovnega ljudstvo na Primorskem, so pok«zali ob zaključku zbirke same, ko so odkrili njegovo sliko, ki jo je Srebrničev odbor poklonil tamkajšnjemu ljudskemu odru.
Našim izseljencem želimo skorajš-no vrnitev v svobodno domovino in »o Jim z» t« velikodušen dar najtopleje zahvaljujemo.
Milena Muhovičev a i
Kurirka
Nevenka
Tiste čase se je vsa Pomorska spre, miniala v BOilSfp, Kr«teik čas svobode po zlomu Italije se je umaknil dobi najtežjih bujuv. ^jtežjih preizkušenj. Pnmorsko ljudstvo je strinjalo vse rile za odpor.
Gorske vasi so bile poioi-ižd«, Ljudi »n odvažali v internacijo to v ječe, Jpmps! so padali — vri ostali pa so s« vključevali v trdi boj. Vsak po svojili špočobnostili In (kak«1' to11 Je bilo mo-gočo. Napočili s& za Primorsko dnevi nepopisnega trpljenj«, e Uidi rasi »lave. ki m, bo nikoli zatonila in k« je herazdružno povezana e sijal nun ime, nom IX. korpus«, njegovih dveh Uiv»-*ij in njegovih brigad.
. Vojaška dejanju pa dete čas0 hu0 bila .samo dejanja vojakov, partizanov, k« so bili vključeni v vojaške ediniee — vojaška dejanja W' 01 ]a 4'uitoi.ia vsega KudulVfl, ort, 00 Lulikih, <vl dektot in čl'ii d° «<»»1
Kdor je stopil V partizane- po»n« Vzdušje nočnih potovanj pod vod-•tvom pari«»«pekih kurirjev, pozna polov-nn jo skozi -mrežo vojaških nočnih •traž. Kdor je potoval podnevi, je vsepovsod srečaval dnevne vaško elra-*e, »parnimi« p« m Uidi, da uti va-si do vasi ni potoval sam, marveč .v •prem&lvu einlnih kurirjev. Te te topda vsaka vas, kakor je vetdte v«e Ipiela svoto dnevno in nte-no si rušo in •vbio Janko za partizane,
'l'udi Nevenka je bila civilna kurirk
Iz Senožeč preko Dolenje vasi la Ruzdnv dalje v Vipavsko doMno je liste čase vodila po-t številne purli-
M4)e, V gozdovih nad Vipavo to t#hfl’ vila Čela, n*d votljo. J,} bito
Okoliško vazi eo bito po jwdz('HR škili- m okupatorja «evi4mh in itoPM-jendjivih kanalih poveja-iie S l,?r1r1 zami.' Hranile a« jih » mojimi pridali« - od »ijih pa ea dobivale poguma, pesmi in hrane za fssto izmučeno srce, jopi lenti »a duha, ki «e je jirohi’ jal elcozj zmedo časov.
Živa vez e četo v gozdu in * Uole« njo v«»jo j« bila Nevenka, T« i0 1»’ menilo, d« je mnogo, mnogo peisčila, da se ni sumla ozirati -ue n« težke pr«lu>de, sm kamnite pol«, ne na neurja ju da ni smela poznali nlruje nesti.
v Ttoukrat ae zgodilo, da ie neala
četi pisma, ki ph je prejela zanjo. Hodila je ves dan, in kg) ee je proti večeru vrnila domov, je bil« na vtoU za Počno stražo.
Takrat *, že tudi pri nočni straži
so od5tT v lii-me, zameniafa
m(i/e. ki dekleta in
žene.
ii iv,,...	Prvotno so stražile
Nevenka ie stražila pa Pnmn koncu vasi. do lriš. kjer so z« *avpšenli«i okni mirno spuh ljudje.
Njena nežna, dekliška ram0«« se
ruilla pu»k° to ” P8S0m ji ja vt«a!n
! ranilvv Pripravljen* j« bito, d« »e
brani, če bo treba, in da odda signalni
strel.	,	_
Kihi ie hladan mt v mareu. (ilu-
iMiko v'dolinah je še ležal sneg. Slo jo že proti jiivtru, bilo je liste prvo
gre po polnoči, ko se ozračj* prav numbno ohladi to ko leg« megla, rukor bi hotela prikriti skrivnosti porajanja novega dne. Megla je Nevenki togi« n« svetle lose Jn wr«Z Ji je prešinjal telo, da je drgetal« in da so poslnele njene žive ustnice.
Tišina in noč sta ji bili zdaj tako domači. Teme se je nekoč toda, Nekoč j| je bilo teauo, če io hodila sama pa eepti, kier ni razločila ničesar in ni videla dlje, kakor korak pred seboj. Zdaj je toke slabosti ie zdavnaj odloži'«- Postala je vojak, ki ve, kaj je dolžnost,
lili« je silno utrujena. Kdor je prečili mnogo noči, ve, kako prve jutranje ure človeka obvladuje spanec. Nevenka je prejiu.jo noč malo spal«. V vasi so bili partizani, pozno v noč so prišli in pred ju (zrem so krenili na pol. Ce* dam ie n0sla četi važna #po-račji« ™ zdn.j p« jo je premagoval spance iu iHchujtila je v tisto rimi j e, ki so gn dobro poznali vsi pnrMzniil. Na dolgih pohodih so obenem hodili, gledali tn spali. Tildi Nevenka je hodil« gor in dol ob svojem stražarskem
meriu i",i? *)»«'#.	,k4-,r (la
se je razdelila na dvoje. Tisi« Nevenka, kj je bila vojak pa straži, je budno prežala pa vsak sum — tista, pa. ki to bil« n0»naneko trudna, .m spal« tisto čudno span je, ki se ga spanj« potrebno trio privadi v izredmli oholbjčtofih vel*lh n«p«rov.
Ted« kljub temni j« bil« njuna po
aornuri napela kakor siru-na. In njen jzoaliri« «luh je dojel ropot motorjev iz take daljave, da bi ga nevajeno uho sploh ne zaznalo.
Nevenka je itourtku".# riiriiih, >,'•
neto je prlslun,nila in je iakoj vedo!«, kaj ji je storiti. Ropot motorjev, k-i
iz velike daljave, ee Je
Približeval Morda Je pomenil prihod emcev v vas, obkolitev, preiskave _ Spravil« je orožje v bunker _ j>od
grmom In !0 *!« budit vaščane, da bi ih sovražnik ne presenetil,
Naglo eo izginjalo brošure, časopisi, orožje ln kar je bilo drugcBS jrenovedatiega blag« v vaške bun-!Hrje, Štirje dvlkstl, ilegalci, ki *o prišli v partizane Im «o e partizanskimi kurirji potovali n« določene točke, kjer jih bodo razporedili nn delo. eo preno»e,vali to noč v vnel. Prva Ne-vonkina skrb ie bila, da jih je odpravila v gozd.	,	,
Še preden jo utegnila Nevenka obvestiti partizansko četo v gozdu, je bila va« že obkoljena-Nihče ni vedel, kako ln tak*}. Nič posebnega «e nj zgodbo zadnje čaje. Akcij v bližnji okolici n) bito. Da bi bil« udnja v vaaif Nevenka je prerešeta« vse vaščane je to niisel zavrgla. Partizsni eo ž0 precej č«s« tod okoli — določenega sovražniki najbrž tte ved«, poizkušali tonlu na doI>ro srečo koga presenetiti-Misij so se ji podile t. \>o naglico po glavi, kljub illnij0nosl| in nepte-spnnastl je bil« budna, Nevenka te že davno prerasla skozi okvir osebnega ž-ivljen.l«. Navadila se jo presoditi stvari po njihovi smotrnosti, po njihovi koivrtncirii z« celoto,
Tisti hip je stopila v kuhinjo lova rišlca iz. odbora.
»Vas je obkoljena; strojnice so postavki vse (naokoli,«
Nevenka el je * avrito vodo umi'« lica, Naglo se te preoblekla v (feto fhl(-ko. o knt(»l je vedel i d« P dobro prUtuju in st Sc prive/aln bel pred-pasnik. Tudi počesala je svoje svetle,
iristriže.ne lase, da 60 ae ji kodri še npšo razvrstili okrog glave. V roke p« je vzela škof za vodo.
Ko je stopil« v kuhinjo. *o jo mati, sestre in tovarišice začudene pogledale. Kaj neki mali Nevenka? Ali j« jo neprespimn noč tako zmedla?
»Skozi obroč niormu. Cetu ni ob-veščenu!«
Mati, ki je bila «uor dobra in pogumna šemi. je jel« prosit::
»Nikar, Nevenka! To Je početje brez smisla. UblU to bodo. Ne hodi. poslušaj me!«	. „
Rotili so jo, naj premisi!, naj ven-dar preudari, naj ne hodi brezgluvo
1 'Nevenka 'je tesnoje stisnila, nat niče, ko eo prošnje drage matere, sester in tovarišic iskale šibko meata v njeni notranjosti, -
»Tam jo cela reta, ki bo lahko mnogo več atorila od mene. — Sploh p«, čo grem brez plašča in v Solnih, ko vsi dobro vedo, da je v gori sneg, ne bo nihče mislil, da imam druge namene, kakor jti p<' vodo,*
M«tl s« ie začudeno ozrla v hčer, k< te v teh kratkih trenutkih tako na-lončno preudarila vse, hi ji nf več odgovarjala. Gulila je, kako močna jo bila Nevenka,
»Poidi pnč, če misliš, da moraš.« Tod n, ko so se zn Nevenko zaprla vrata. Je mati zajokala.
-Nikoli več je ne temo videli.« Medtem ao se že razvrstile nemške p«trole jm ''asi. Ni je bilo hiše, kjer jul ne stopile čez pm;*. In ni ie bito iriše. kjer 1>( prebivalci ne bil) pridržal' sape, kajti nobenega tri bito, ki 1)1 tako ali drugače ne pomagal par-dtoanbm. Maisik ilei-n lriš« pa je imela povrhu vsega še bunker — in to:'«'
je več kot razburljivo gledat:, kako «e nemški vojaki gibljejo v njihovi bUžtiii.
Tokrat so iskali ljudi. Partizane. Morda tudi tiste, ki so bili nn poti v partizane. Vse vaščane je obšla ena misel. Treba bo pregledati vse ljudi uo sosednjih vaseh. Nekakšna vest Je morala predreti do Švabov.
Medtem ko so pntrolc stikale po hišah, je Nevenka srečno prišla do obroč«.
Nedolžno je pogledala može v čeladah in jih ie pozdravila z njihovim pozdravom, Guten Morgen.
Ko so slišali ta pozdrav Iz ust lepega dekleta, smehljajočega _ se dekleta s škafom za vodo v roki, v nizkih čeveljcih !n brez plašča, eo ji vrnili nasmeh in pozdrav.
Sami niso vedeli, kdaj 6c jim je muhi Nevenka izmuznila skozi obroč.
Premagala je mraz,-utrujenost, daljavo iu sneg Jn jo obvestila četo, k«-raulo in odred.
Ukaz je bil takojšen premik — in Nemci ao zaman prodiral: v gozd in streljali v hrib. Raetrellumento ni imel uspeha.
Ko so ec vračali na svojih kamionih, pn so jih spodaj, daleč: proč od vasi. ie bli»u postojanke, nn ostrem ovinku nepričakovano napadli partizani. jih poslrerd:, jim zažgali kamione in zaplenili orožje.
Nevenka pa «e je zvečer, kljub vsemu, kljub temu, da ie bila bosa, ker njeni čeveljci irisn zdržoli poith in kljub temu, dn tič imel« plašču, pri-snu'kito domov.
'Pn «to jokali, mati! Treba se je zanesti ntt-ie iu n« srečno pniti/ansjčo zvezdo,*
Ljudstvo goričkega okraja je skupno z vojsko proslavilo Dan Jugoslovanske armade
Po vsem Soriškem okraju je ljudstvo navdušeno praznovalo dan Jugoslovanske armade. Proslave so bile v večjem obsegu skupaj z vojsko v vseh večjh središčih, v znanih partizanskih vaseh in zgodovinskih krajih ii narodno osvobodilne vojne.
Lepa je bila zlasti proslava v Brdih tik meje v vasi Peterneli, kjer je bila meseca maja 1944 ena iajvečjih partizanskih akcij, v kateri je padlo 80 Nemcev. Naslednjega dne so Nemci požgali vas in pomorili 22 ljudi, 'deloma so jih postrelili, deloma pa žive sežgali v hišah.
Iz zapadnih Brd se je ljudstvo zbiralo na vasi Križade in nato v sprevodu odkorakalo v dober kilometer oddaljeno vas Peterneli. Na čelu so trije borci iz NOB nosili zastave, nato je korakala godba, oficirji, vojska, borci iz NOB in ljudstvo. Pred lepo okrašeno tribuno sredi vasi se je vojska in ljudstvo ustavilo, nakar je godba zaigrala »Iiej, Slovani«, pevski zbor iz Fojane pa je zapel »Pesem o Titu«, nakar je spregovoril zastopnik JA major Branko Kuk. Govor predstavnika naše vojske je Ijud-navdušenjem spremljalo
njem sprejelo resolucijo tovarišu Titu ter brzojavko I. Proleterski brigadi.
Na podoben način so proslavili dan JA v vasi Bezeljak pri Prvačini, v Užicah pod Viovljami, kjer so se vedno gibale partizanske edinice, v Cepovanu in Trnovem, kjer je bil IX. Korpus, v Solkanu, Šempetru, Ajdovščini, Vipavi, Renčah, Vojščicd na Krasu. Vasi iz okolice tovarne cementa Anhovo pa so proslavile praznik na bregu Soče, na mestu, kjer je utonil eden prvoboriteljev za pravice primorskega in delovnega ljudstva tov. Jože Srebrnič. Te proslave se je udeležila tudi mladinska brigada iz Nove Gorice. Ko je spregovoril zastopnik naše vojske ter zastopnik okrajnega odbora OF, jih je mladina pozdravila s trikratnim »Zdravo« ter s trikratnim minerskim pozdravom.
Na teh proslavah je naše ljudstvo ponovno pokazalo veliko ljubezen do svoje ljudske vojske, katera nam je porok za miren razvoj našega dela ori ustvarjanju boljše bodočnosti.
PROSLAVA OBLETNICE JA V SOLKANU
Obletnico JA je tudi solkansko
sivo z navdušenjem spremljalo ter
vzklikalo naši vojski. Nato je spre-. v-««,—*-*, ---	— ■ v ...
govorila zastopnica okrajnega odbora ljudstvo dostojno proslavilo. . Sp^p0p
dne se je ljudstvo zbralo v sprevod ter skupno z udarno brigado omla-dincev, graditeljev Nove Gorice, odkorakalo na trg. Z okrašene tribune je zastopnik vojske razložil pomen tega dneva. Zastopnik omladincev je ljudstvo navduših k novim podvigom in zmagam pri obnovi in gospodarstvu po zgledu naše slavne Armade.
Po končanih govorih so se mladinci udarniki zbrali v Solkanski dvorani, da pokažejo, kaj zmore Titova mladina ne le s krampom in motiko, temveč tudi na kulturno prosvetnem področju. Vodja mladinske brigade je v svojem govoru poudaril vztrajnost mladine in njeno neomajno voljo, da zastavi po zgledu borcev JA vse sile za zmago v petletki. Kratka zabavna prireditev je pokazala, kaj zmore dobra volja naših mladincev. Ni to mladina samo iz enega kraja, marveč iz vseh delov naše domovine. Videl si makedonsko kolo. slišal srbske. hrvatske in slovenske pesmi in recitacije. Ni bilo nič izumetničenega. vse je bilo domače, naše. — Več točk so morali mladinci na zahtevo poslušalcev ponoviti. Vrlim brigadirjem in njihovem vodji želimo pri nadaljnjem delu čim več uspeha.
Milo Oblakar.
Zveza borcev in aktivllslov NOB zavzema v goričkem okraju vedno večji obseg
Zanimanje za Zvezo borcev in aktivistov NOB »e je v goriškem okraju že močno razgibalo. — Ta borbena množična organizacija bo štela v goriškem okraju več tisoč članov in bo imela v celoti nad 100 krajevnih odborov. Bivši borci narodnoosvobodilne borbe v večjih delovnih kolektivih, kakor n. pr. v Rlzzattovi žagi v Ajdovščini, v cementarni v Anhovem, že-lezninarji v Novi Gorici, so ustanovili zvezne odbore v lastnih podjetjih in ustanovah.
Posebno zanimanje za Zvezo borcev kažejo člani bivše Zveze primorskih partizanov, ki so za časa vojne uprave angloameriških okupacijskih sH vodili strnjeno in neomajno borbo za ohranitev pridobitev narodnoosvobodilne borbe in za priključitev Primorske k Jugoslaviji.
V neštetih resolucijah, ki jih pošiljajo z ustanovnih občnih zborov mar-
šalu Titu, Centralnemu odboru zveze v Beogradu, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku in Glavnemu odboru zvez« v Ljubljani, obljubljajo., da bodo močna opora krajevnim ljudskim odbordm pri izpolnjevanju težkih in velikih nalog pri delu in mobilizaciji najširših plasti ljudstva za izpolnitev petletnega plana ter da bodo posvetili vse svoje sile obvarovanju neodvisnosti naše domovine in ohranitvi miru.
'	Tg.
DAR BORCEV S SEVERNE MEJE Iniciativni odbor Zveze borcev NOB Radgona je poslal Zvezi borcev v Sežani en vagon krompirja, ki ga bo zveza .potom krajevnih iniciativnih odborov porazdelila med najpotrebnejše. Največ so ga porazdelili med prebivalstvo Slovenske Istre, ki je v pretekli vojni bilo najbolj prizadeto.
Zahteve Demokratične fronte Slovencev v Italiji
Dne 15. t. m. je izvršni odbor Demokratične fronte Slovencev poslal go-riškemu prefektu ter vladi italijanske republike spomenico s točnim sezna-,mom prijavljene škode, k; so jo. utrpeli Slovenci med septembrskimi pogromi. V spomenici je navedeno, da znaša skupna škoda 39,830.539 lir, kar ie italijanska vlada dolžna Povrniti, ker se je pravi bes italijanskih nacionalistov in fašistov sprožil šele ob prevzemu oblasti s strani italijanske republike.
Vsa teroristična dejanja so imela očividen namen prisiliti slovensko prebivalstvo v Gorici, da se izseli iz mesta. De Gasperijeve oblasti niso imele nikakega resnega namena preprečit" te izgube, kar je razvidno tudi^ iz okoliščin, ki so spremljala fašistične napade.
Na razne pozive napadenih, da b". jim prišli organi javne varnosti na pomoč, so se ti umaknili, ali zadržali pasivno, izgovarjajoč se, da še niso prevzeli oblasti.
Napadalci so plenili, požigali, ropali ter izvrševali druga nasilja z orožjem in v organiziranih tolpah. Večina oškodovancev je vložila na kvesturo prijave o napadih. Imena napadalcev kot n. pr. Busatta. Corazza itd. so bilo v uradnih prijavah večkrat imenova-
na. Do danes pa nihče od napadalcev ni bil od kvesture prijet ali prijavi jen sodišču, kjer bd odgovarjal za svoja dejanja. Tudi od 17. 6ept. dalje skoraj ni minil dan, da bi ne eksplodirala kaka bomba ali pa da se ne bi izvršilo kaiko drugo nasilje nad goriškimi Slovenci. Eksplozi je bomb so nekoliko ponehale šele, potem ko jo. fašistični teroristi napadli stanovanje Podjetnika Tacchinija. Sele tedaj so pisali časopisi, da sta bila aretirana Bisatta in Corazza.
Oblast javne varnosti iccelo ovirala privatno iniciativo pri ugotavljanju in preganjanju zločincev. Tako se je pripetilo, da kvestura ni hotela povedati oškodovancu imen nekaterih napadalcev, čeprav je isti identificirala. Neka druga oškodovana stranka je prosila kvesturo, da b; smela iti z agenti javne varnosti iskat svoje blago v stanovanja, kjer je vedela, da je skrito. Kvestura pa >c tudi to prošnjo zavrnila.
Med izgredi je bilo izropanih in nasilno izpraznjenih več stanovanj in drugih lokalov, v katere so se samovoljno in protiPostavno vselile druge stranke. Pristojne oblasti pa nasilnežev niso izgnale, temveč so stanovanja še nadalje pustila v njihovi posesti.
Kratke vesti iz vse države
Razvoj ovčarstva na Hrvatskcm. Ovčarstvo je med vojno na Hrvat" skem tako trpelo, da je zdaj približno polovico manj ovac, kakor pred vojno. Zato s« tudi izdali uredbo o omejitvt klanja ovac in priskrbeli so el 30.000 plemenskih ovac iz Makedonije. Za izboljšanje ovčarstva bodo ustanovili največjo selekcijsko postajo v UR Hrvatski pri Gospiču. V ta namen je odobren kredit 18,000,000 dinarjev. Za letošnja dela je namenjenih 6,000.000 din, Na tej postaji bodo lahko redili okrog 10.000 ovac.
Velik prispevek makedonskega ljudstva za obnovo. Makedonsko ljudstvo je letos prispevalo nad 7,000.000 prostovoljnih delovnih ur pri raznih delih. Gradili so opekarne, razna javna poslopja in zaposleni so bili pri pogozdovanju in melioracijskih delih. Zdaj člani Ljudske fronte v Skoplju sodelujejo prostovoljno Pri graditvi stanovanjskih hiš s 500 stanovanji.
Kmctijsko-strojne postaje v Srbiji so opravile svojo letošnjo nalogo. Zorali so s traktorji nad 592.000 ha zemlje. Čeprav se je zmogljivost strojev letos povečala le'za okrog 5 %, so postaje opravile za okrog 38 % več kme-tijsk.h del kakor lani.
Graditev novega delavskega naselja v Zagrebu. Za mestno gradbeno podjetje, ki zaposluje številne gradbene delavce in nameščence, so začeli graditi delavsko naselje. Tu bo nastanjenih okrog 2500 delavcev. Gradijo enonadstropne stanovanjske hiše, ki bodo imele po 20 sob.
Obsežna melioracijska dela v LR Bosni In Hercegovini. Prva dela »o se začela že leta 1945. Tedaj je znašala vrednost melioracijskioh. del na Posavini 10,000.000 din. Lani so Izpopolnjevali savski nasip v dolžini 70 km. Lani so tudi osuš.li 12.201 ha močvirij. Leto so se lotili melioracijskih del, ki bo določena po petletnem planu. V ta
namen so določene Investicije v znesku 1.379,000.000 din. Med letošnja dela spadajo graditve rečnih nasipov, namakalnih in očiščevalnih prekopov in druga hidrotehnična dela. V Hercegovini so regulirali reke, osuševali so Dabraško volje, na Stolačkem polju so pa urejevali namakalno omrežje prekopov. Z osuševanjem Mostarskega blata so pridobili 1800 ha zemlje.
V	Zagrebu gradijo elektrotehnično šolo, šola bo imela več poslopij, ki bodo zavzemala 32.000 m2 zazidane ploskve. Poslopje bo uporabno ob začetku prihodnjega šolskega leta.
V	Beogradu bodo gradili tudi pozi-ml Naša gradbena podjetja so opustila stare načine zidanja; včasih so bila gradbena dela omejena skoro edino na gradbeno sezono, tako da so pozimi povsem zastala. Zaradi tega so bili gradbeni delavci kot sezonski nezaposleni po več mesecev na leto. Zdaj je dovolj gradbenih del, ki jih je mogoče nadaljevati tudi pozimi. Zato se je 15.000 gradbenih delavcev v Beogradu zavezalo, da bodo ostali na delu do novega leta. Delali pa bodo lahko tudi nadalje, če bodo hoteli. Ko bo pritisnil hujši mraz, bodo delali v zaprtih prostorih. Z nadaljevanjem gradbenih dej pozimi bodo pospešili izpolnitev petletnega plana. Pozimi se bo usposobilo tudi več gradbenih delavcev za kvalificirane delavce.
Prihodnje leto bodo gradili številne delavske stanovanjske hiše v Hrvat-skem Zagorju. Proizvodnja premoga v premogovnikih Hrvatskega Zagorja narašča. Naraščanje proizvodnje je precej odvisno od urejenih stanovanjskih razmer za delavce. Temu vprašanju posvečajo primemo pozornost. Že letos so začeli v večjem obsegu graditi v rudarskih krajih. Največ ®o gradili v Konjščlni prt znanih premogovnikih. Že leta 1948. bodo zgradili vse delavske stanovanjske hiše, ki so do-
ločene po gradbenem programu med petletko. V Golubovcu bodo zgradili dve večji hiši za 100 delavcev in nekaj manjših za družinska in samska stanovanja. V Murskem Središču bodo sezidali 10 enonadstropnih hiš za 40 družinskih ln 40 samskih stanovanj, razen tega Se večjo hišo za 00 samskih stanovanj. V Ivanovcu bodo zgradili hišo za 12 družinskih in 12 samskih stanovanj. Nadaljevali bodo gradbena dela v drugih rudarskih krajih.
Pri Krapini so odprli nov premogovnik. Ko so gradili cesto Djurmanec— Pregrada, so po naključju odkrili ležišče dobrega premoga. Premog zdaj že kopljejo na dnevnem kopu. Pozneje bodo prešli tudi k jamskemu pridobivanj« premoga.
Lep razvoj zadružništva na Hrvat-»kem. Še nedavno sta delovali v Hr-vatskem Zagorju, Medžimurju in Gornji Podravini samo dve kmetijski obdelovalni zadrugi, danes pa jih že 8. Razen tega ustanavljajo 4 zadruge v tubreškem in preloškem okraju. Prve J© med kmeti čedalje večje zanlmanje zadruge so dosegle lepe uspehe, zato za zadružništvo.
Skoraj tri četrtine poslopij, ki so bila med vojno poškodovana ali unl-Cena, so že obnovili v Beogradu. Med vojno je bilo v Beogradu razdejanih 40 % ulic, 25 % vodnih Instalacij, 30 odstotkov električnih napeljav, prometna sredstva so pa bila vsa uničena. Od osvoboditve doslej je bilo obnov* ljenlh okrog 70 % poslopij s približno 2600 stanovanji. Letos so še posebej popravili 200 stanovanj, v 140 novit» hišah so jih pa pridobili 1700. Izvršilni odbor mestnega odbora je zgradil 1700 stanovanj, republiške Ustanove pa 700. Petletni plan določa, da bodo leta 1951 pridobili letno 9000 stanovanj.
Prometu so Izročiti že 10 km avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Nedavno so združili zagrebški odsek avtostrade, ki so ga gradili prostovoljno člani Ljudske fronte v Zagrebu, z odsekom, ki ga gradi od Zagreba do Ivaničgrada gradbeno podjetje »Novi put«. Na tem odseku je zgrajenega že 20 km spodnjega ustroja ceste, popolnoma je pa končhna cesta v dolžini 10 km. To odsek so zdaj Izročili prometu.
Uspešna obnova v zadrskem okraju.
V	tem okraju bt se moralo Po programu za leto 1947 obnoviti 530 stanovanjskih poslopij. Do konca, novembra so jih obnovili 277, v delu pa je bilo še 48 poslopij. Ljudstvo Je a prostovoljnim delom pripravilo mnogo gradiva.
20.897 ha zemlje pogozdene ln 28 tisoč 250 ha mellorlrano leta 1947. Določeno je bilo, da bodo spomladi in v Jeseni pogozdili v vsej državi 19.641 goličav in meliorlrall 21.286 ha zanemarjenih gozdov ln slabih gozdnih površin. Do 15. decembra je bil pogozdo-valni program- Izpolnjen za 104 %, melioracijski pa za 105 %. Najboljše uspehe so dosegli v Bosni ln Hercegovini, kjer so pogozdili za 46 % več površin, kakor je določeno, mellorl-rali so jih pa za 46 % več. V Srbiji so presegli pogozdovalnl načrt za 14 odstotkov, melioracijski pa za 23 %•
V enem samem okraju so popravil! 758 km cest 1" zgradili 28 km novih.
V	rasinskem okraju (Srbija) so člani Ljudske fronte s prostovoljnim delom popravili 758 republiških, okrajnih ln vaških cest. Razen tega <sO gradili še povsem nove ceste. Ljudstvo je skupno prispevalo 482.112 prostovoljnih delovnih ur.
Sežanski okra] ima 22 gledaliških družin in 24 mešanih pevskih zborov
Po osvoboditvi se je kulturno prosvetno delo v sežanskem okraju močno razgibalo, vendar kulturno prosvetni aiktdvi v marsičem še niso na potrebni višini. T© pa predvsem zaradi pomanjkanja prostorov, kor je bilo mnogo porušeno. Poleg tega primanjkuje tucK strokovnega kadra, zlasti pevovodij in režiserjev.
Kljub vsem tem težavam pa imamo 22 vaških gledaliških skupin, ki so že večkrat nastopile ob priliki raznih proslav z izbranimi, dobro podanimi dramskimi točkami. Tudi 5 recitacij-skih zborov se je uveljavilo. Poleg
tega ima okraj 24 mešanih pevskih zborov t°r 3 moške in 4 ženske pevske zbore, dve godbi na pihala in en orkester. Tudi 29 vaških knjižnic je prilično dobro obiskovanih.
V okviru tromesečnega tekmovanja, ki se je pričelo 1- januarja, s« bo kulturno prosvetno delo še znatno poživilo. Izobrazbo in prosvetlje-nost bodo ponesli v sleherno vasico slovenske Istre in Krasa. V ta na. m«n bodo organizirali večerne tečaje in 29 ljudskih univerz, na katerih bork* 4 krat mesečno predavali strokovnjaki ln domači učitelju Predavanja
bodo kulturno političnega in gospodarskega značaja.
V januarju bodo priredili teden knjige in bralne večere. Zbirali bodo nove knjige za vaške čitalnice in knjižnice, iz katerih bodo izločili vse stare knjige ki ne odgovarjajo duhu časa. Za dobro poslovanje teh knjižnic bodo priredili knjižničarski tečaj. Prav tako bodo priredili režiserske i-n pevske tečaje. Tek mo v .-nje pa bodo zaključili s knlturnim festivalom, na katerem bddo nastopile dramsko družine, recitatorji in pevski zbori iz vsega okraja.
DOPISI
Zbor volivcev v Medani
Dne 22. decembra Je bil v Medani zbor volivcev, že v nedeljo, ko je Mio ljudstvu sporočeno, da bo naslednji dan zbor volivcev, na katerem ge bodo obravnavala važna gospodarska vprašanja, predvsem vprašanja, kako naj se upravlja ln obdeluje zemlja tistih, ki so zbežali v strahu, da jim poslej zemlja brez lastnega dela ne bo dala več tistega, kar so brez truda dobivali prej, se Jd pričela na va«i živahna razprava, kako naj hi ta zemlja zares služila In prehranjevala ljudstvo. Tako so bile gostilne in domovi predmet razpravljanja za praktično ln pravično razdelitev.
2e pred določeno uro so se začeli zbirati volivci na določenem mestu, da bi slišali predloge svojih Izvoljenih predstavnikov v ljudskem odboru. Ljudstva Je prišlo »a zbor toliko, da za vse ni bilo niti prostora pod streho. Ob napeti pozornosti zborovalcev Je predsednik v imenu vsega ljudskega odbora stavil naslednja dva predloga:
1. Ali naj se da zapuščena lmovlna posameznikom ?
2. Ali naj ge ustanovi obdelovalna zadruga, v katero hi se vključili vsi borci ki dela željni tovariši.
Po selo živahni razpravi Je bil z ogromno večino sprejet predlog, naj se zemlja Izroči obdelovalni zadrugi, ki bo naknadno ustanovljena. Sklep je bil sprejet z viharnim ploskanjem ln odobravanjem.
Tako je spet ljudstvo pokazalo, da razume čas, v katerem živimo. Velika večina posameznikov je razumela, da ta zemlja ne sm« več koristiti samo posamezno, ampak vsej naši skupnosti, za katero je bHo treba mnogo žrtev. Bill pa so tudi taki — a teh je bilo zelo malo, ki se niso strinjali a tem ln tudi niso glasovali za ta predlog. Čutili pa so ljudsko voljo la sprevideli, da so njihovi špekulantski naklepi onemogočeni. Ostali so osamljeni, ljudstvo pa, ki je v resnici največ pripomoglo za osvoboditev naše zemlje, je Se po končanem zborovanju razpravljalo o najlepši ln najboljši rešitvi, ki bo služila vsemu dela željnemu ljudstvu.	Vaščaa.
Predkongresni plenum AFŽ tolminskega okraja
Drežnlcl in na Ponikvah.
Predkongresnega plenuma AFŽ za Tolminsko 21. decembra se je udeležilo 200 žena, t. j. 80 'h, kljub temu, da so po dve uri daleč hodile v mrazu ln se vozile na odprtih kamionih. Po pozdravnih nagovorih zastopnikov množičnih organizacij je tov. Davorine Bevk lepo prikazala razliko med položajem žena v ljudski državi In kapitalistični državi ter podčrtala vlogo žena in mater v zvezi s petletnim planom.
Organizacijski reterat je podala tovarišica Šavli Marija • Tatjana. Analizirala je delo organizacije, njene uspehe in pomanjkljivosti. Žene že niso v zadostni meri vključene v delo na gospodarskem področju ter že premalo posegajo v probleme na vasi. Pač pa je pri delovnih akcijah sodelovalo 4772 žena, kt so napravile 82.226 deloviih ur. Pri tem so ee posebno odlikovale vasi na Bovžkem. Na spložno so žene dobro razumete kontrahažo krompirja, zaradi česar je bil viden uspeh, 6aj smo za 100 'It presegli plan. Odbor AFŽ mesta Tolmina je zbral za Dečji dom »Simona Kosa« 14.600 din. Organizacija AFŽ celotnega okraja pa je zbrala 64.478 kg raznega blaga in 3000 din. Tudi pri volitvah so se žene dobro izkazale. Organizirale so prikrcjevalni tečaj, katerega se udeležuje 16 žena. Na tečaju imajo tudi razna predavanja. Pripravlja se tudi kuharski, pletilni in predilni tečaj v Bov-
Po živahni razpravi je bil sprejet sklep, da bodo žene tolminskega okraja v prihodnjem letu pr) raznih delih napravil* 41.600 delovnih ur v vrednosti 499.200 din. Ker se dobro zavedajo važnosti grad nje in pomanjkanja delovne sile, so sklenile, da bodo mobilizirale 1000 delavcev in delavk na razna gradillžča In v tovarne ter jih nadomestile tako, da ne ho trpelo delo doma. S prepričevanjem živinorejcev bodo dosegle, da se dvigne oddaja mleka za industrijske centre. Sodelovale bodo pri zadružništvu, ki je porok za napredek naše vasi. V letu 1948 bodo dvignile rejo svinj za 15 V* in posejale 50 •/» več zelenjave. Ker se bo tolminski okraj posebno razvijal kot turistični okraj, bodo poskrbele za stanovanje ta letoviščarje. Vključile se bodo v šestmesečno kulturno prosvetno tekmovanje ter nabavile 500 novih knjig za knjižnice na vasi. V zimskem času bodo organizirale redne tedenske bralne krožke ter priredile 10 raznih strokovnih tečajev, in sicer prikrojevala!, gospodinjski pletilski ln tečaj za predenje. Pomagale bodo pri ustanavljanju materinskih in dečjih posvetovalnic v Podbrdu, Planoti, Gornji Tribuši, Koba-rid-Bovcu in Breglnju. Postavile bodo še 26 obiskovalk, ki bodo oskrbele za ogroženo deco.
Anica Čopi
Prva kulturna prireditev po osvoboditvi v Kanalu
Prosvetno društvo »Soča« v Kanalu je takoj po odhodu a-nglo-ame-riške vojske začelo z obnavljanjem odra v dvorani, ki je bila do takrat rekvirirana.
V soboto je klub Narodne milice vprizoril Finžg&rjevo dramo »Razvaline življenja«. V ženskih vlogah so sodelovale članice dramskega odseka, režijo in uvodni nagovor pa sta imeli učiteljici, osnovne šole. Igra je bila podana kaj dobro. Posebno sta se izkazala igralca vloge Urh« in Len-
čke Udeležba je bila v soboto zvečer in v nedeljo zelo številna. Med odmorom in med prosto zabavo, ki je sledila prireditvi, je igrala prav lepo godba Narodne milice iz Solkana. To je bila v Kanalu prva prireditev po priključitvi.
V nedeljo 28. decembra so ponovili ig©o v tovarni cementa v Anhovem. Tud tu je ljudstvo z navdušenjem sprejelo prvo prireditev po osvoboditvi jn izrazilo željo po čim večjem razmahu ljudske prosvete.
Obsojeni pomagač! vojnih zločincev
V petek, 19. decembra je Mia v Ljubljani pred okrožmim sodiščem pod predsedstvom tovariša Baričevi-či. !avna razprava proti skupini frančiškanov in njihovih sodelavcev pri organiziram ju pobega ustaških redovnikov — vojnih zločincev.
Obtoženi so skupaj s frančiškanskim provincialom Moaestom Martinčičem, ki je bil obsojen na razpravi proti StepinCu in Lisjaku, organizirali ustaškim vojnim zločincem kanale za pobeg v inozemstvo. Nadalje so tem vojnim zločincem, ki so se skrival: pred organi ljudske oblasti pod ilegalnimi imeni, nudili zatočišče in omogočali gibanje pred pobegom v inozemstvo.
Obtožence je sodišče obsodilo na razne kazni s prisilnim delom za dobo od 6 let pa do 6 mesecev. Nekatere pa je sodišče oprostilo.
Tudi živali zebe
Vsak rejec mora skrbeti, da živali mora pripraviti že pravočasno, ko pripravlja živali na prezimovanje, jeseni, ko pripravljamo tudi zimska bivališča zanje.
Ce pa kak rejec vendarle ni pravočasno storil vsega potrebnega, tedaj Je nujno, da pohiti takrat, ko mraz pritisne.
Preglejmo, če so stekla v oknih cela. Če niso. tedaj moramo okno popraviti. Stekla sedaj ne moremo dobiti, zato bomo namesto šipe vstavili desko ali lepenko, ali pa bomo odprtino zadelali vsaj a krpami. Ugodno to ni, zlasti če s tem omejimo dostop svetlobe. Vendar je v hudem mrazu najvažnejše, da preprečimo dostop mraza vsaj takrat, ko najbolj pritisne, da živali zavarujemo pred najhuj-šim mrazom.
Prepih v živalskih bivališčih Je za žival vedno kvaren. Posebno nevaren pa je v času mraza. Mrzel prepih je naravnost strupen. Živali lahko tak prepih ugonobi. Urediti moramo takoj potrebno, da ee vrata dobro zapirajo. Koristno je, če vrata tudi ©pačimo e slamnatim opaiom, da mraz ne more ’ *—	- «—	— skozi
mrazu opašimo s slamo tudi okna. To storimo tako, da lahko opaž nepokvarjen odstranimo, čim mine najhuj-šj mraz, in omogočimo zopet dostop svetlobe v hlevčke. Pri tem moramo paziti, da ee v živalskih bivališčih vendarle izmenjuje zrak toliko, da ne postanejo zatohla in da živali dan za dnem ne vdihavajo slabega zraka, zaradi česar slabe in tudi ol*olevajo.
Mraz teBko prenašajo vse živali Nekatere pa ga prenašajo izrazito slabo. Koze so na primer za mraz zelo občutljive. Kunci so za mraz domala neobčutljivi. Prehudemu mrazu pa jih vseeno ne izpostavljajmo, vsaj dolgo
ne. Znano je, da pitanje prašiča slabo uspeva. Če ni prašič v toplem in suhem svinjaku.
Zelo slabo se v mrazu obnašajo kokoši ne neeo. Če so kokoši drugače do-koši ne neso. Če o kokoši drugače dobro operjene, jim mraz mi posebno nevaren. Le nesnost prestane. Opasen pa je mraz za kokoši- ki imajo veliko rožo. Predvsem so občutljivi za mraz petelini, ki imajo vedno večjo rožo nego kokoši. Leghorneki petelin ima tako ogromno rožo in podbradek, da je ponoči ne spravi pod peruti in mu ta-
uhajati skozi tanki les ali pa skozi ponoči ne spravi poa peruti in mu ta-špranje in reže v vratih. V najhuijšem | koj namrzne. cim zdrkne toplina ma-
OBVESTILO
V Solkanu, Svetogorska cesta 24*
je zabela poslovati	M
podružnica „Siov, poročevalca in »Ljudske pravice11
SPREJEMA NAROČNIKE IN NAROČILA ZA OGLASE VSEH VRST Podružnica prodaja domaHe in tuje hsopise ter tedenske in mesečne revije.
lo globlje pod ničlo. Vsaj take pete-Line moramo prav skrbno zavarovati , pred mrazom.
Poleg živali moramo pred ni razam zavarovati tudi posodo za krmo in krmo. Krmo mraz kvari ali pa jo celo ' uniči Noniirzla krma Je za živali strupena. Posodo za vodo mraz uniči, ker jo led razganja. Zato je prav, da dajemo na primer kokošim pozimi piti ! samo opoldne in pozno popoldne za j kako uro in nato napajalnike shranimo na toplem prostoru. Kdor čez noč pušča napajalnike n* mrazu, bo kmalu breč njih.
Čim bolj so živali zdrave in jih za- ! dosti krmimo, tem bolj so odporne j proti mirazu. Bolehne ali slabo krmljene živali so neodporne in jih zebe I prej ter bolj nego zdrave, močne, od- j porne živali. Zato varujemo živali j pred mrazom in posledicami tudi ta- j ko, da skrbimo, da imamo zdrave in dobro hranjene živali.
Sploh moramo v mrazu skrbeti za boljšo, izdatnejšo krmo. Takrat dajmo živalim več škrobove hrane (ogljikovih vodanov), ki ogrevajo živalsko , telo. Koruzo s pridom uporabljajmo I v ta namen ne samo pri kokoših, temveč tudi pri kuncih, kozah in tudi pri mnogih drugih živalih.
Gospodinjski nasveti
Bledo govejo juho pobarvamo « koščkom cikorije alj če na temno prepražimo žličico sladkorja- Okusu to ne škoduje.
Prerezana čebula ne plesni, če namažemo ostali kos v prerezu z maščobo.
Smrad v jedilni shrambi izgine, č* postavimo tja skodelico oglja. Tudi pokvarjeno meso zgubi svoj neprijet- I ni duh, če ga obložimo z ogljem.
Britve in rezila za britje bolje režejo, če jih pred uporabo nekajkrat pomočimo v zelo vročo vodo.
Čevlji postanejo nepremočljivi, če jih pustimo nekoliko ur namočene v gosti milnici, potem pa jih previdno osušimo. Mašina milnica zapre v usnju pore, da ne more vlaga ali voda skozi.
Podplati trajajo delj časa. če jih večkrat natremo z glicerinom. Isto velja tudi za usnje, ki ga potem ni Irena mamit s pRšto.
Zmečkano obleko obesimo v vlažno klet. Obleka se izravna in izgubj sledove zmečkanosti-Da perilo ne zmrzne, dodamo zadnji vodi pri izpiranju nest soli.
Lepo belo perilo donimo, če dodamo vodi, , v kateri kuhamo'perilo, v laneni vrečici jajčnih lupin.
Ročne torbice (usnjene) najprej umijemo z mlekom, potem pa jih namažemo s pasto za čevlje in dobro zdrgnemo.
Kamelice
Človeštvo ne pozna starejše in bolj razširjene zdravilne rastline, kakor so kamelice. Več kakor pred dva tisoč leti so uporabljali stari Rimljani dišeče cvetje v zdravilne svrhe in je bila že tedaj kamelica tako v čislih, kakor je skoraj pni vseh narodih še danes. Tudi zdravniki priznavajo še danes kainelici odlično vrednost domačega zdravila.
Kamelica, vsakemu otroku poznana rastlina, raste po vsej Srednji Evropi, od Sredozemskega morja do Finske in srednje švedske. Na vzhodu je razširjena po Mali Aziji, Perziji in Afganistanu ter do Kavkaza. V Severno Ameriko in Avstralijo so jo zanesle ladje med raznimi žiti.
Uporaba kamelice v zdravilne svrhe je ostala skoraj tista, kakor je bila pred 2000 leti. Čaj iz kamelic povzroča potenje, odpravlja vetrove, lajša krče in pomirja živce.
Z odcedkom izpiramo oči, ušesa, nos in usta. Pri otrocih u-tešimo z njimi bolečine in krče v želodcu in čre-vesih. Je tudi razkuževalno sredstvo.
Nekaj brkinskih
V Padežu so imeli središče vsi »kontrabantarji« tobaka. Neredko so počivali tli nepodkovani konji, ki so čakali, da jih spravijo čez mejo. v partizanskih časih pa so bUe tu bolnišnice, okrevališča za ranjene borce in dobra skrivališča za vsakogar.
Financarji so se teh jarkov strašansko bali, pa tudi črnosrajčnikom je trda predla, če M> si kdaj upali vanje vtakniti svoje nosove.
Nad Padežem se dvigajo Rtviže. Z vsenvi štirimi si moraš pomagati, če hočeš gori. Domačini te radi posvarijo z naslednjimi besedami: »Hodi više, hodi niže, Bog te varuj na Rliže.«
Ko »o bjla huda leta in je bilo trdo življenje, si je prenek Brkine pomagal s tihotapljenjem tobaka alj slivovke. Kuhali so po jarkih, po borštih. Kdor ni bil v teh krajih doma, pa je le težko prišel blizu. Straža je budno pazila, da se niso 'bližali ovaduhi in »zelenci« (financarji).
Kuhali pa so tako. da nisi mogel videti dima. Te izkušnje so bile zelo koristne med narodno, osvobodilno bor. bo. Takrat so kontrabantarji pustila kotle in žganje ter zagrabili za orožje. Dobro so se izkazali.
Zdaj pa že dolgo ne »kontrabantajo« več. Pa jim tudi ni treba. Pošteno de. lajo jn dobro zaslišijo.
FIZKULTURA




mmm
Nogometna reprezentuuca FD Gorice
V splošnem programu fizkulturne-fta dela 90 bil: predvideni tudi občni zbori fizkulhirnih aktivov. V mesecu novembru in decembru so bili sklicani občni zbori fizkulturnikov v Ce-Pova-nu, Goniči, Volga-Solikanu, Ajdovščini, Vipavi in Hihemberku. ki sestavljajo društva, ‘n za aktive Pr-vačina, Kanal, Levpa-Testeni, Senici breg in Trnovo.
Na zborih so bili sprejeti važni sklepi za bodoče delo. predvsem o splošni telesni vzgoji in drugem fiz-kulturnem udejstvovanju , v okviru octletnega plana- Društva in aktivi so si postavili svoj plan tako, da bo bodoče delo res smotrno in uspešno, kot to zahteva vedno večji razvoj fizkullure v novi Jugoslaviji.
Jesenski kros ni bil zadovoljiv
Jškw<>. < n''* ...
il
Start gojencev nižje gimnazije v
Jesenski kros v goriškem okraju nii u«pel tako, kot je bila želja organizatorjev in okrajnega fizkulturnega odbora, čeprav so ponekod pokazala društva in aktivi hvalevredno zanimanje. Da ni kros zadovoljivo uspel, je krivda predvsem na nezadostni organizaciji 'in nezadostnemu sodelovanju odborov LMS. Mladinska organizacija je tista, ki hi vedno morala tesno sodelovati s fizkulturno organizacijo, kajti le tako je možen uspeh. Čeprav moramo grajati nekatera društva, kot Šempeter, kijer se je udeležil krosa s0.mo en razred tam.' kajšnje gimnazije, moramo pohvaliti nižjo gimnazijo v Ajdovščini, ki je dala na kros vse gojence. Udeležencev je bilo v vsem goriškem okraju okrog 400. Omembe vredni so poleg Ajdovščine tudi Solkan, Cepovnn. Levpa in Seniški breg. Dočlm je Aj-dovška gimnazija poslala vse dijake Vd 14. leta dalje, se je v Šempetru
Ajdovščini pri jesenskem krosu
udeležilo krosa le okrog 18 fizkulturnikov in še ti so bili skoraj vsi iz Bilj. Sledilo je 14. decembra okraj no prvenstvo z naslednjimi rezultati: Mladinci ha 1000 m:
1.	Maks Emil, FD Gorica, 3,10;
2.	Štrukelj Andrej, FD Volga-Sol-kan, 3,11.
Mladinke na 800 m:
1.	Velušček Ivanka, nižja gimnazija Šempeter, 2,54;
2.	Colja Albipa, nižja gimnazija Šempeter, 3,32.
Upamo, da bo FD Gorica, kj šteje 170 članov, ob prihodnjih prireditvah bolj aktivno in pokazalo več zanimanja. To društvo bi moralo biti vzgled v«em ostalim. Enako, kakor je organizirano v nogometu, katerega moštvo ima najlepše vzglede, za bodočnost, bi bilo želeti, da bi se izkazalo tudi v ostalih panogah tizkul-[ure.
ŽELEZNIČARJI SO USTANOVILI FIZKULTURNO DRUŠTVO Pred par dnevi so se zbrali železničarji s postaje Gorica ter postavili temelje fizk ul turnemu društvu. Preteklo nedeljo so že prvič nastopili v nogometni tekmi proti borbeni hr-vatski mladinski brigadi, ki gradi pomožno cesto Solkan—Šempeter. Sicer so naši železničarji pri tem prvem športnem spopadu podlegli, to pa jim nikakor ne Bo, vzelo poguma, da se ne bi prihodnjič boljše odrezali. Priredili so tudi kros, ki je izpadel v popolno zadovoljstvo prirediteljev in gledalcev. Ker je bilo igrišče v precej slabem stanju, se je zbralo 30 mladih železničarjev ter odšlo na udarniško delo. Izravnali so igralni prostor ter se obvezali, da bodo v prihodnjih tednih opravili še
Primorska vstaja h razvalm
Opustošenje in divjanje okupatorja v pretekli vojni je ustvarilo na Primorskem težak gospodarski |>o-ložaj. Porušene in požgane so bile cele vasi. uničene železniške proge, ceste in mostovi. Ta položni so še poslabšali krivični sklepi mirovne konference, ki eo odtrgali od pri-rodnega zaledja kulturno in gospodarsko središče — Gorico.
Primorsko ljudstvo ljubi svojo rodno zemljo iu oe bo klonilo. Zavihalo je rokave' in se pripravlja, da zgradi Novo Gorico.
Težko naloženi kamioni drvijo po cestah. Za njimi drdrajo vozovi, naloženi z gradbenim materialom in drugim blagom. Samo v goriškem okraju eo prepeljali poleg drugega 1.700.(K10 strešnikov. Letos so » okraju v glavnem dokončali 500 stanovanjskih hiš, kamor se bodo lahko vselili stanovalci. Porušeni vasi Cepovan in Grgar grade po regulacijskem načrtu v vzorno urejeni alpski naselbini domačega sloga. Velik napredek kaže v vo|nj razdejana vas Vinišče pr| Renčah Štiriindvajset družin ki eo živele v tesni »globeli« in v nezdravih, stisnjenih sta. novanjih brez vode. se bo preselilo dolino, kjer bodo v Renčah zgradili novo vaško četrt v tipičnem primorskem slogu. Izdelali so že regulacijski načrt in zakoličili zemljišče. Prebivalci Renč gredo svojim novim sosedom v njihovih naporih Vsestransko na roke.
Tudi prebivale) vasi Gabrovka Slovenski Istri gradijo novo vas na primernejšem mestu, kar bo olajšalo delo in pospravljanje pridelkov Poleg 19 stanovanjskih hiš. ki jih 'bodo zgradili, grade velik za. družni hlev in svinjak s praktičnim! pripravami za čiščenje, krmljenje in napajanje živine. Prav tako se gradi več stanovanjskih hiš. V br. kinskih gričih je zelo živahna obnovitvena dejavnost- Najbolj uspešna 'e obnova v območ|u KLO Pregarje. spešno se razvija tudi obnova v
a [kraj. zelez-

postojnskem in idrijskem okraju. Na Tolminskem so obnovili v bivši coni »B« 73 odstotkov porušenih stanovanjskih hiš iu gospodarskih poslopij. Naglo se razvija obnova v Volčah in na Vršnem.
Po osvoboditvi je bila v na šem času obnovljena zadnja niška proga po soški dolini Sv. Lu. cija — Gorica in proga, ki veže spodnjo vipavsko dolino in del K ra. sa od Gorice do Repenlabora. Te dni je bila izročena prometu ob. novi jen a cesta, ltj veže Livek z glavno cesto Gorica — Kobarid. Cesta, ki jo |e imela bivša fašistična uprava v načrtu za popravilo celih 25 let, je bila po osvoboditvi v naj. krajšem času usposobljena tudi za težka motorna vozila. Hitro napreduje popravilo ceste na levem bregu Soče Kobarid — Vrsno. Na goriškem področju se živahno pripravljajo za gradnjo okroa 5 km dolge magistralne ceste Solkan — St, Peter. Strokovnjaki In inženjer-ji proučujejo svojstva tamošnjegn terena in trasirnjo novo cestišče-Vzporedno s tem se naglo gradi ob-gozdna zasilna cesta med Solkanom. k) je postal upravno in gospodarsko središče, in St. Petrom. To l>o velikega pomena za oba kraja, saj je sedaj zaradi razmejitve cestna razdalja med tema naseljema približno 25 km, čeprav znaša zračna razdalja kornal 5 km. V teku je gradnja ceste Miren — Opatje selo in obnova drugih cest, V Golem Brdu v Brdih so prebivalci kar sami s prostovoljnim delom pričeli graditi nove ceste. Pri teh delih jim je prihitelo na pomoč prebivalstvo Iz Bližnje okolice.
Med največje delovne akcije in gospodarske pridobitve spada regulacija Lijaka in potoka Korantana pri Postojni. Od pričetka del do danes so prepeljali Iz struge preko 3 milijone samokolnic materiala. Dela pri zemeljskih izkopih na Lijaku so že končana. Prenekateri
Državljanstvo Primorcev
iz fcrajsv, priJsJjnčeffliii FLRJ, ki bivajo v Italiji Organizacija SizkulturnaScav v grmškem okraju
druga dela. Mladim tovarišem kličemo: Zdravo na poti	K. B.
Tekmovanje za fizkulturni znak
Vsi tekmovalci za fizkulturni znak se opozarjajo, da je strogo obvezno izpolniti vse s pravilnikom predpisane norme. V najkrajšem času bo treba Izpolnit! normo v smučanju. Kdor te norme ne izpolni, ne bo dobil znaka. Za tiste tekmovalce, ki se čutijo šibke v smučanju, bo v kratkem odprta »mučarska stanica na Lokvah- kjer bo smučarski tečaj. — Stanica bo sprejemala predvsem one, loj nimajo smuči in tekmovalce za znak. Organiziran bo avtobusni prevoz na Lokve o>b nedeljah in praznikih z odhodom zjutraj in povrat kom zvečer.
»V Italiji živi večje število bivših prebivalcev onih krajev, ki so bili z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo priključeni k Jugoslaviji. Te ose be so bile premeščene v Italijo kot državni uradniki, oziroma so morale zapustiti svoje položaje iz drugih razlogov. Oni, ki so imeli stalno bivali-šče dne 10. VI. 1940 na Ozemlju, ki je pripadlo nedavno k Jugoslaviji in ki so po navedenem dnevu zapustili te kraje, so postali državljani FLRJ na podlagi člena 19. mirovne pogodbe.
Ce se te oebe želijo povrniti v Jugoslavijo, morajo čimprej pri jugo. slovanskem poslaništvu v Rimu, ul. Monte PMoii 24, oziroma pri generalnem konzulatu FLRJ v Milanu izpolniti posebne obrazce s svojimi osebnlntl podatki: Na podlagi teh se bo potem organizirala' premestitev navedenih oseb.	v
Osebe, ki so zapustile te kraje pred 10 junijem 1940, lahko uporabijo člen 20. mirovne pogodbe, na podlagi katerega tiste osebe, ki govorijo srbohrvaški ali slovenski jezik, ki so prekoračile 18. leto starosti, ki so italijanski državljani ln ki '.majo svoje bivališče na italijanskem ozemlju. v roku enega leta od veljavnosti mirovne pog<*lbe, t. j. do 15. septembra 1948 lahko dobijo jugoslovansko državljanstvo s tem, da se s potrebno prošnjo obrnejo na jugoslo. vanske konzularne oblasti. V teh primerih bo jugoslovanska vlada predložila italijanski vladi po diplomatski poti seznam oseb, ki so na ta
n«čin dobile jugoslovansko državljan sivo.
Italijanska vlada bo lahko zahtevala premestitev teh oseb v Jugoslavijo v roku enega leta od dneva spremembe državljanstva. Žene morajo zaprositi za državljanstvo s posebno prošnjo. V primeru, da dobi oče ju. goslovansko državljanstvo oziroma v primeru, če |e ta mrtev, prejmejo mati ln avtomatično vsi otroci pod 18, letom jugoslovansko državljanstvo. C.irn bodo te osebe dobile Jugoslovan sko državljanstvo, bo organizirana njihova premestitev
Prošnje za pridobitev državljan stva so proste vsega koleka. Jugoslovanska vlada bo zagotovila vsem >yim,-k| se bodo vrnili v Jugoslavijo, iste pogoje In Iste pravice, ki jih Imajo ostali državljani FLRJ.. V ta namen bodo za zagotovitev njihovih pravic tn za njihovo socialno zaščito »odvzeti potrebni ukrepi, ki bodo sloneli na sledečih treh točkah:
1.	Vsa doba, ki jo predvideva socialno skrbstvo Italijanskih ustanov, bo priznana tudi v Jugoslaviji.
2.	Vse pravic« za socialno zavaro-vanje (pokojnine itd.) bodo jugoslo. vanske ustanove ravno tako priznale.
3.	Te pravic« bodo poleg tega povišane do višine, kakor jo predvidevajo jugoslovanske uredbe za socialno zaščto, in sicer v onih primerih v katerih so te nižje od najmanjših ugodnosti v Jugoslaviji. Prav tako bo zagotovljena pokojnina vsem onim, ki imajo do nje pravico v Ita liji
brigadir in brigadirka 1. DB. IMS. iz raznih predelov Slovenije se je namenil oz- namenila, ostati na Primorskem, da se vključi v delovni proces na gradnji nove ceste Solkan—St. Peter, drugi pa imajo na-men, vrniti se spomladi k graditvi Nove Gorice.
Paimeten človek dela in varčuje
Aparatura za opazovanje In fotografiranje električnih
tokov v možganih
Na lizika l,n e m Institutu medicinske fakultete v Ljubljeni (e bila konstruirano aparatura za opazovanje in fotografiranje električnih tokov, ki nastajajo v možganih.
Ze nesai časa ie znano, da tečejo možgunih električni tokovi, ki so mani kot milijardni del tokov v električnih žarnicah 7-aradl tega tih |e težko opazovati Tokovi so drugačni, če človek misli, drugačni, če ne misli, drugačni, če spl. drugačni zopet, če računa itd Na ta način bi se dalo iz. oblike teh možganskih tokov sklepati na Človeško mišljenje. Iz opazovanja in tolmačenja možganskih tokov se je razvila cela znanost ki le danes šele povojih, ki pa Ima pred seboj velike perspektive. Zal. ie za taka opazovanja treba eilno zamotanih aparatur in za poskuse posebne laborato rije.
Velik pomen ima ^ proučevanje električnih tokov v možganih tudi » medicinski vedi. S pomočjo aparatov za opazovanje električnih tokov v mo žganih morejo v medicini ugotovili možganske tumorje in podobno.
V Jugoslaviji se doslel zdravnik' niso mogli baviti s temi poskusi ker niso imeli primernih aparatur. Na pobudo dekana medicinske fakultete na ljubljanski univerzi prof. dr. Lavriča, ki ie v zadnjem času živel v SZ In Ameriki, se ie nriče) fizikalni institut medicinske fakultete baviti s sestavljanjem takega aparata. Po 6 mesečnem delu je ing. Aleš Strojnik, asistent na fizikalnem institutu, v sodelovanju z asistentom D etri Francom, mehanikom Kač Srečkom in ostalimi, konstruiral aparaturo za proučevani«
Čitajte, širite in dopisujte v naš list
»NOVA GORICA«
List ,|Vova Gorica" bo veren odraz življenja in dela le takrat, če boste pri njem vsi sodelovati. Z ato naj ne bo. vasi, hi bi ne imela dopisnika za naše okrajno glasilo.
ln opazovanje električaih tokov v možganih.
Vsi. ki eo pripomogli k ustvaritvi te aparature, eo delali v svojem prostem času, v glavnem ponoči, ker je za poizkuse s tem aparatom neobhod-no potrebna tiišina. Opravili so 1500 proslovoljnih ur. To ie prva aparatura te vrste v domovini, ki ne zaostaja za inozemskimi, ie oa boli enostavna po sestavi ln po praktični uporabi. Aparatura je pokazala dohre rezultate in se z uspehom uporablja ter ustreza vsem zahtevam raziskovanja na področju možganov.
\

M. MIKLAVIČ
gostilna »Pri Podseljanu KOBARID
Obnovitvena zadruga »Goriški kras« v Kostanjevici svojim članom
Na pragu novega leta 1948 želi upravni odbor obnovitvene zadrug* vsem, ki so utrpeli škodo na svojem Imetju v osvobodilni borbi, srečen zar četek obnove. Težke eo naloge, ki na* čakajo, toda »vesti sl trdpe volje ta vztrajnosti bomo prebrodili vse težav* vključeni v petletni plan, ki ga je postavil pred delovno ljudstvo naS ver liki vodja in osvoboditelj maršal Tito, S Titom v borbi — ■ Titom v obnovi!
Zalivala
Zahvaljujem se vsem množičnim organizacijam ln posameznikom, godbi, pevskemu zboru ter govornikom. Ravno pripomogli za čim veli častne j-tako višem udeležencem, kt so št pogreb našega dragega tn nepozabnega
Alberta
Prvačtna, 15. decembra 1947. žalujoča družina STANIČ

Odsek za zadružništvo pri ©IO
Gorica
*
2EU VSEM ZADRUŽNIM USTANOVAM GORIŠKEGA OKRAJA
VESELO NOVO LETO 1948
ki naj bo lerto novih zmag v obvladanju nalog, ki jih postavlja pred nas petletni plan.
Naj bi vse naše zadružne ustanove stopale po poti’ ki sta jo začrtali OF in KP Jugoslavije.
Vse stle za dvig našega zadružnega kmetijstva, obrtništva in za čtm prejšnjo dovršltev obnove porušenega podeželja.
Obnovitvena zadruga LGKGTEC
2EU VSEM SVOJIM ČLANOM IN DELAVCEM
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1948
pričakujoč vsestranske pomoči v složnem delu za obnovo ln napredek tega pasivnega kraja.
M®|e prvo jadranje
Jadrati! Jadrati pel in Se več url...
To so bile moje sanje odkar me je za neslo v jadralno šolo. Kako lepo Je letenje z jadralnim letalom, sem že spoznal, toda kaj so kratki, nekaj sekund trajajoči poleti v primeri z nekajurnim jadranjem! Kaj je višina pet, deset metrov nad zemljo v primeri z letenjem v višini nekaj sto metrov!
Bilo je tiste vroče dni ob koncu Julija, ko je v naši jadralni šoli bilo vse živo Od zgodnjega jutra do večernega mraka smo vlačili letala iz doline v hrib. Naprej in naprej so komaj slišno vršala lalma krila šolskih »Vrabcev« s pobočja Velike-ga in Malega Piškovca. Polagali so B-b-pite in novi piloti so v dovršenih zavojih drseli z višine. Pristajali so drug za drugim na prostranem travniku ob vzno/ ju Piškovca.
Niže, nekako na sredi pobočja Je letala A-skupina. Tudi tu eo tečajniki z mirnimi, ravnini poleti opravljali svo.l prvi jadralni iapit. Njihovi vzleti so se vrstili še hitreje Letala so postajala bliže pobočja ln tudi P°t do njihovega vzletišča je bila krajša.
Vse jutro, odkar sem se prebudil, se me je lotevala čudna razburjenost. Nisem so kal jadranja. Kako neki bi me bilo strah, ko sem komaj čakal, kdaj pride vrsta na-m«> da zajadram v višino. Moja nemir-n°st je bila v zvezi s pričakovanjem ve-'tkega dogodka jadralnega letalca, ko bo Prvič vzletel In s svojim brezmotorntm letalom zajadral visoko nad pobočjem, s katerega se je bil doslej te nemočno spuščal * dolino.
Da, pred tremi dnevi sem bil položil "•izpit. Zdaj nisem ve? letel na šolskem tetalu »Vrabec«. Dobil sem boljše, pre "Otlno letalo »Salamamho«, s katerim je
*® marsikomu mojih tovarišev uspelo Ja-
takim uspehom. Ta hrabrila in navdajala t
dratl’ pel in še več ur ob bloških pobočjih. Morda bom tudi jaz med tistimi, ki se smejo pohvaliti s misel me je upanjem.
Prehod s šolskega na prehodno letalo mi jo delal precej preglavic. Čeprav mi je učitelj vtepal v glavo, da Je prehodno letalo hitrejše, bolj občutljivo za gibanje krmil in da »Salamandta« počasneje izgublja višino kakor stari »Vrabec«, vendar so bili moji prvi poleti s »Salamam dro« kaj čudna reč Malone bi bil obupal nad svojimi »akrobatskimi« sposobnostmi, toda do tega me učitelj ni pustil. Prepričevalno ml je razlagal, da je leteti z dobrim letalom preprosta stvar in da ob prvem neuspehu ne sinem vreči puške v koruzo! Kimal sem z glavo tn poslušal, a hkrati sem vse manj in manj verjel, da bom »Salamandro« kdaj »ujel na vajeti«.
No, puške res nisem vrgel v koruzo ln po nekaj poletih z višin v mirnem, brezvetrnem vremenu je »Salamandra« res po stala poslušna. Spoznal sera njene muhe in se prepričal, da bo šlo.
O bloškem vetru ste menda že slišali, da Je samoglav? N*, njegovo milost sem čakal skoraj dva tedna. Po štirinajstih dneb, odkar sem položil B-izpit, se je vzhodniku šele zazdelo, da je začel pihati kakor si želimo jadralci, da bi pihul vselej.
Končno sem dočakal dan izpolnitve svojih sanj. Ko smo ob Jutranji zori zlezli s toplih ležišč, sem sčgel v kovčeg In sl napolnil žepe s prepečencem in koščki fokolade, če bi se mi res posrečilo ostati kako tir o v zraku. Bral sem namreč v za
se navadno oglasi želodec ln • koščkom čoklade se zamotiš.
Veter Je že zgodaj zjutraj zažvižgal pre ko polja. Pohiteli smo na Pečnik, kjer so se drevesa že močno majala. Jadranje ml torej ne uide!
»Jože, tl si prvi!« ml Je še * dolini de-
I »Leva vrsta, stopite malce navzven, Se malo... takol Pozori... Naprej!... Te I cit... lspustl!..,
; Završalo Je okoli nles. Rahlo me je stisnilo v želodcu iu »Salamandra« je zaplula v zračno morje. Zrak ob krilih je pel v čudnih melodijah, žvižgale in pele
piskih znanih jadralnih letalcev, da je ko ise umiril, preizkusil Krnmje m s« s« pi rlstno ob takih priložnostih vzeti nekal pričal, če sem dobro privezan Vse je
bube hrane s seboj v letalo. Med letenjem 1 redu. Zdaj, zdaj »e bom dvignili.,.
jal učitelj. TovnriŠI so vlekli »Salaman- j so žice ob trupu. Iz vse te čudne glasbe dro« na vrh, midva pa sva počasi stopala sein moral takoj ujeti pravi napev kril In za njimi. Kopico navodil ml Je dal učitelj: žic, napev, kakršnega mora poslušati Ja Pavle, tako da sem se nekako pomiril v j drsteč, kadar njegovo letalo leti pravilno, upanju, da sem se za svoje prvo jadranje ! s primemo hitrostjo dobro oborožil. Spotoma sem nekajkrat od- j Desni zavoj se m) je lepo posrečil, trgal šop trave ln ga zalučal V zrak Veter Dvajset, trideset metrov nad pobočjem sem
plsval proti nižjemu delu Pečnika. Veter j» bil močan in na višini nisem prav nič izgubljal. Včasih me je celo še dvignilo Vrh je ostal daleč za menoj Počasi sem jadral nad hosto, ki pokriva Pečnikov gre ben. Tu me je nekajkrat zamajalo, tzgu bit sem višino, toda naslednij hip me ]e spet pograbil veter ln me potisnil) više.
Skoraj neopazno so pod menoj polzela drevesa tn naglo sem priletel na konec pobočja. Rahel nagib na desno krilo, smerno krmilo v levo in »Salamandra« se je odločno zasukala proti vetru, ki se Je trndll, da bi letalo obdržal v prejšnji sme ri. Ne boš, dragi veter, v letalu sedi Jože, Jože, ki se Je sprijaznil s »Salamandro«! Obrnil sem brez večje težave tn se jel vračati prot! vrhu Pečnika, kjer so tova riši polegli v travo in nevoščljivo zrli za menoj. Učitelj se je spravil v senco. Sedel je na parobek, veter pa se je nagajivo po igrava! z zastavami v njegovi roki.
Hej, bej, kaj Je to? Nenadoma mi je močno, sunkovito dvignilo desno krilo, letalo Je hotelo zasukati od pobočja! Počasi, počasi, ugnal sem veter tn letel čez vrh. Tovariši so ml mahali,/mahal ml Je (udi učitelj. Dajal mt Je z zastavo znak, da moram leteti hitreje. »Salamandra« je za hitrost že precej občutljiva, tega sem se spominjal iz učiteljevega pripovedovanja. Odrinil sem krmilno palico od sebe
jo Je zgrabil In odnesel nazaj proti pobočju. Lepo Je kazalo, le da bi te ml posrečilo dobro leteti.
»Salamandra« se Je na vrhu že pozibavala v vetru, ko sva z učiteljem pridihala na vrh. Salamensko Je vleklo čez rob, žice med krili tn. trupom letala 10 brenčala v vetru kakor razdražene ose. Brž sem a pogledom objel dolino pod Pečnikom. Učitelj mi Je pokazal travnik, na katerem naj bi pristal po končanem Jadranju. Lep prostor mi je izbral In a pristankom oe bo preglavici
»Pohitite, fantje, vzhodnik Je kakor naročen!« Vse prepočasi so razvijali debelo gumijasto vrv. Rad bi, da bi bilo že vse pri kraju in da bi plul visoko nad hrbtom Pečnika Zlezel sem v prostorno kabino »Snlamandre« in se trdno privezal. Boljši občutek imaš, če si trdno privezan v letalu! Boris mi je na glavo poveznil trdo čelado. No, odkrilo povem, takega pokrivala si ne želim preveč. Trdo je ln okorno, a če sl »mojster pristanka« ln ti pri pristanku letalo poskakuje kakor podivjano žrebe, tl prav taka čelada obvaruje glavo pred nevSečnimi buškami.
Spet so ml roke rahlo drhtele, Kaj za vraga, me Je mar res strah? S silo sem še umirit, preizkusil krmilje in se še pre
v
dvignili
letalo Je dobilo pravilno hitrost, žice no krillb so zapele glasneje, bolj tenko. Že sem preletel vrb in v desnem zavoju obra čal nazaj. Nad visokimi drevesi tik pod vrhom Pečnika me je vzgornik še močneje zgrabil. To pot Je »Salamandra« kakor no ra poskočila v višino, da so tovariši pod menoj nenadoma postali tako majhni, ne znatni Brez strahu sem izravnal nagib, v katerem se je letalo znašlo po nepričako vanem dvigu tn nadaljeval pot proti sosednjemu koncu pobočja.
Nemirnost, ki se me Je lotevala pred vzletom, je le davno prešla. Spomnil sem se besed tovarišev o lepotah jadralnega lotenja, ki sem tl ga slikal kot nekaj lepega, aepopisnega Toda zdaj, ko sem resnično plul nad bloško dolino, ki se Je kopala v toplem soncu, zdaj sem občutil, da vsa pripovedovanja in moje sanje niso niti senca v primeri t resničnim jadranjem. Kako prijetno je leteti, mirno, nesli*, no drseti skozi zrak. Veter ti bije v lica, pogled se opaja na pisanih tleh, ki enakomerno bele pod teboj. Letiš, nalahno popravljaš nagibe letala, smeješ se vetru v brk, ko te skuša obrniti v svojo smer. Včasih puščaš, da te zanese, spet drugič »e odločno upreš njegovi volji in usmeriš letalo, kamor te Je volja.
Pogledal sem na uro. Enajsta minuta teče, odkar sem se dvignil, a zdelo se ml Je, ko da sem Sele pred nekaj sekundami vzletel z vrha. V ponosu so se mi napete prsi. Učitelj mi je doslej samo en-krat dal znak, naj popravim hitrost Polet Je torej dober, jadram že tudi več kot Je predpisano za C-izpIt. Veselil sem se uspeha In novega izpita Zdaj sem premagal še zadnjo oviro, pred menoj se odpira pot do bodočib uspehov v jadralnem letalstvu.
Znova tn znova preletavam vrb tn po-cledujeni na uro. Se neka| minut in že ho pol ure, odkar sem odlete! z zemlje iu se sprehajam nad njo. Veter vriska
ob krilih, vriska pa tudi v mojem srcu. Postajam pravi, izkušeni jadralec, zrel za bodočo borbo z višinami ln vetrom.
Toda kaj neki pomeni to?
Prav nad vrhom obračani v desno Nenadoma so se tovariši dvignili s tal, učitelj je dvignil rdečo zastavo Irt začel mahati z njo. Ah, kakšna smola! Pristati bo trebal Saj rdeča zastava vendar pomeni, da ti učitelj ukazuje pristanekl Kaj malo ml je bilo po godu končati lepo jadranje, toda vedel sem, da je na tleh še vrsta tovarišev, ki si prav tako živo želijo leteti. Vrn>l sem se do nižjega dela Pečnika in ie zadnjič zavil proti vrhu.
Učitelj je ie vedno mahal z rdečo zastavo, ker je menil, da ga nisem opazil. Prav nad njim sem zakrožil in se odtrgal od pobočja. »Salamandra« je poslušno plula nad dolino. Zavijal sem v desno, zdaj v levo, a le počasi sem izgubljal višino. Že sem menil obrniti proti travniku, kamor sem se moral spustiti, toda bil sem previsoko. Se zavoj v levo, rahlo drsenje na krilo in slednjič Je »Salamandra« vendarle zdrknila niže. Po sredi določenega travnika je polagoma padala niže in niže. Ze sem videl travo, ki je hitela pod menoj. Zmanjšal sem hitrost, pritegnil krmilno palico k sebi In »Salamandra« se je nalahno dotaknila tal. Se pet, deset metrov sem drsel po travi, potem Je odskakovanje od krtin na travniku pojenjalo, krilo je omahnilo v travo.
Prvega jadranja je bilo konecl
Sedel sem v letalu In čakal Videl sera tovariše, kako so se dričali po pobočju. Hiteli so. da ml čestitajo k novemu izpitu, hiteli so, ker Jih Je priganjala želja, da čim prej tudi sami vzletijo In položijo svoj jadralni izpit. Pojenjalo je šumenje v ušesih, ki sem ga čutil po pristanku, v sren pa mi je radostno pelo. Prvič sem jadrali
Da, prvič sem Jadral in to mi Je takrat pomenilo vse na svetni...	— J. G —*
J-
iiimiiiiniMiniiti»»iiiiiiiiiii)iniiiiiiiiiiiiMiM»nniin»wmm»xiii>.MmiinmMimiMiimMmnm»iMWMHMtim«»Mnmn ....................................................................................................................................................................................................................................................................................mi.........................................................
OKRAJNI MAGAZIN - GORICA
Glavno skladišče: ŠEMPETER PRI GORICI Poslovalnice:
ŠEMPETER — jestvine ŠEMPETER — tkanine ŠEMPETER *■” obutev
AJDOVŠČINA — železnina ČEPOV AN — tkanina SOLKAN — jetstvine
ŠEMPETER — suha roba in železnina SOLKAN — tkanina
VIPAVA - tkanina AJDOVščINA-šTURJE tkanina
KANAL — tkanine
SOLKAN — nafta DESKLE — jestvine
OKRAJNI MEDZADRUŽNI ODBOR
s podružnicami:
ČEPOVAN
LOKVE
LOKOVEC
BANJŠiCE
GRGAR
TRNOVO
ŠEMPAS
PLANINA
USTJE
DOBRAVLJE
CESTA
KOVK
AJDOVŠČINA
COL
PREDMEJA
GABRIJE
ŠT. VID pri Vipavi
SLAP
VOLČJA DRAGA
RENČE
MIREN
VOJŠČICA
RIHEMBERG
SOLKAN
BODREŽ
KAMBREŠKO
M »♦♦•♦♦♦•♦♦»»♦♦••♦»•♦•»»♦♦♦»♦♦»»♦••»♦••»♦»»»»♦♦♦»♦♦•••♦♦••♦•♦♦♦♦•♦•♦♦♦••♦•»♦♦♦♦♦♦♦•••♦»♦♦O
OKRAJNO GRADBENO PODJETJE
»ZIDGRAD - GORICA«
TELEFON ŠTEV. 6
s sedežem v ŠEMPETRU
VSE ZA PETLE TKO!
Trgovsko podjetje »PRERAD«
TELEFON ŠTEV. 4
NOVA GORICA
S SEDEŽEM V ŠEMPETRU
NAPROZA ŠEMPETER
s poslovalnico ŠEMPETER
Vmarsko-sadjarska zadruga Vipava
s poslovalnicami:
		
'	-J		
Gostilna		
HMELJAK MARIJA		NAPROZA DOBROVO
GORICA-SEMPETER		8 poslovalnico DOBROVO
					
		
Mesnica		NAPROZA
SITAR ANGEL		DORNBERG
GORICA-SEMPETER		6 poslovalnico DORNBERG
DOBRAVLJE SELO ŠEMPAS ŠT. VID

»NAŠA KNJIGA«
AJDOVŠČINA - ŠEMPETER
Velika izbira knjig, šolskih in pisarniških potrebščin
FOTO PODJETJE
.(slikarstvo)
AJDOVŠČINA

Čevljarska zadruga MIREN
.................................•8♦♦+♦♦»♦»»»»»»«
NAPROZA OPATJESELO
s poslovalnicami:
KOSTANJEVICA • OPATJESELO VOJŠČICA TEMNICA

							
»♦»♦♦♦♦♦ ♦O0>OO»»»»»0»»M»0000»»»»»0M»M0M»»4»M

Destilacija in predelava sadja
izdelava likerjev
AJDOVŠČINA
* •
Okrajna apnenica f I čevljarska zadruga
MIREN
AJDOVŠČINA
NAPROZA BILJE
........................................ ...........»—♦•♦•»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦O........IM
||HIUtttrt-A“.............................
Okrajno podjetje »Vino-Pivo«
SOLKAN
Nakup in prodaja vina in piva
Karoserijsko, podjetje MIREN
iMttttttrfTT^*^^*****************4*****...........
Okrajna livarna In mehanično podjetje
SOLKAN
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦H
OKRAJNE OPEKARNE
(izdelava opečnih izdelkov)
BILJE RENČE BUKOVICA VRTOJBA
.....................
Fotograf
Bavdaž Vladimir
KANAL OB SOČI
Mizarska zadruga
Št. Vid pri Vipavi
Mehanična delavnica
SEGALA ,AJVTON
KANAL OB SOČI
KRALJ STANKO
Mizarska zadruga MIREN
: s poslovalnicama:	BILJE MIREN
	
NAPROZA ČEPOVAN	
s poslovalnicami:	
: LOKVE	BANJŠICE
TRNOVO	GORNJI LOKOVEC
ČEPOVAN	SREDNJI LOKOVEC

Krojaška zadruga AJDOVŠČINA
NAPROZA GRGAR
s poslovalnicami:
GRGAR
RAVNE
RAVNICA
urar
KANAL OB SOČI
Krojaška zadruga

ŠEMPAS • .
........

jUttlHlMIMOOtmni>t tf f *tttf »f
Okraja podjetje »MESO-MLEKO«
Odkup mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter prodaja istih
SOLKAN
p»»Mf ttirtrttttrrtrM rtt444*»4*444«i4****»»*»«*»****4»*******—*****••**••••••—
, MMMM 11 t , ,T“T‘-......................
NAPROZA AJDOVŠČINA
c poslovalnicami:
ČRNIČE SELO
DOBRAVLJE ŠMARJE PODKRAJ COL
Okrajno usnjarsko podjetje
MIREN
Kovaška zadruga
LOKOVEC
Medzadrnžni odbor okrajnih zadrug
GORICA
<iw«ii»nwMiii>^mntKwiim,,niiiniiiimm»»«w«wl»m»»ii>iiiiini,Mii»MMMM»
.........n.....
„INDLAS“
žaga in mizarska delavnica (izdelava pohištva)
C E P O V A N
MESTNA KAVARNA AJDOVŠČINA
»»»•»•♦»»•♦••••••»•••♦•♦♦»♦♦♦•♦♦♦••♦»»••♦•»•»M*
„MEIK0VA“
mehanlčno-kovaška delavnica O E P O V A N
NAPROZA KOJSKO
POSLOVALNICA KOJSKO
»OKAP«
OKRAJNO AVTO^ODJETJE NOVA GORICA
TELEFON ŠTEV. 7
»♦♦»MM«..........................................................
						
NAPROZA VIPAVA
S poslovalnicami:
VIPAVA VRHPOLJE ŠT. VID PODRAGA SLAP
GORNJA BRANICA
......................Mf—■
1ttttTttt.......................
l
.....Mt»4m»44mHe<»»H»»4M<44M»0»»»»»<
Škafarska podjetje LOKVE
t!(|IIttt 11  ..............A
...........................
! MESTNI KINO
AJDOVŠČINA
					
KREDITNA ZADRUGA SELO
s poslovalnicami:
SELO — ŠT. VID — VIPAVA
Okrajna zadružna poslovna zveza NAPROZ
želi višem svojim zadružnikom obilo gospodarskih uspehov v novem leu 1948!
GORICA — sedež v ŠEMPETRU
..................MMMM*........
i4»»M*»<*******H»*MMM***M<»»M<**Mb*Mb<**M*MM»H»»**>M>**m»f»*»*»44»*44H*M>ft404H»
........
MESINA ME5)VIC|A
(preskrba mesa) AJDOVŠČINA .............
........................
NAPROZA LEVPA - AVČE
e poslovalnicami LEVPA — AVČE — KAL
NAD KANALOM
					 			
NAPROZA KANAL
s poslovalnicami:
KANAL
ROČINJ
LIG
KAMBREŠKO
PLAVE
NAPROZA OZELJAN-ŠEMPAS
t poslovalnicami:
OTAVA
ŠEMPAS
OZELJAN
»♦♦*»*******«***«»*><**»*«M»MM**N*********<4
čipkarska zadruga ČEPOVAN
NAPROZA
RIHEMBERG
s poslovalnicama: RIHEMBERG — PRESERJE
4H**H*»*W«<m*****(»H*M»»»MI»»M»*>»»***»***W»**»»***UM>Mt**M<*>|»»HMt4HH
NAPROZA VOLČJA DRAGA
s poslovalnicami: PRVAČINA BUKOVICA
RENČE
VOGRSKO
NAPROZA VRTOJBA
S poslovalnico VRTOJBA
*H*«»*»»M>*IM»4»*W<»*>»e»»M*m**H444»»»**>H4»M444444t4444M»MM*m»*»*»»*44»>484»
..................................................
NAPROZA SOLKAN
s poslovalnicama:
KROMBERG
SOLKAN

♦ < 4 *«*<.♦<>«>♦♦♦♦♦♦♦>>« «»♦*
M)m,	8884888848888888Ž	♦	C. . f*♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦*»d ;*****J*♦♦♦« #«*•«*«« ©♦♦dJ 4 ♦ ♦ 4 ♦ ♦ * ♦ t *-> « OCt <>♦♦•♦♦♦*♦*♦»«♦•• »»«*«•«<>»»<>•«<	»4C«4<(**«4«*««*4**H
Uredništvo ln uprava: Solkan, tel. št. lin 7. — Odgovorni urednik Janko Kralj, — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Izhaja vsak drugi petek. — Rokopisi se ne vračajo.