Viktor Rohrmann f Lani smo praznovali 801etnico vrlega narodnjaka, kakršnih je zdaj že zelo malo med nami, Viktorja Rohrmanna, zdaj ga je iztrgala smrt iz naše srede. Viktor Rohrmann se je rodil v Novem mestu 15. julija 1858. Njegov oče je bil trgovec. Viktor se je že prej, preden se je posvetil trgovini, izobrazil v novomeški gimnaziji. Trgovini so je posvetil z vso vnemo, ko je nastopil službo v očetovi trgovini. L. 1931 je bila naša javnost opozorjena na Rohrmannovo zlato poroko. Rohrmannovo podjetje je zaslovelo kmalu ne le po vsej domovini, temveč tudi daleč čez meje. V Rohrmannovi družini se je rodilo 11 otrok, 7 je živih, in sicer 6 hčera in sin Vladimir. Vsi otroci so vzorno vzgojeni ter dobro preskrbljeni. Vsa naša javnost je pa izredno cenila Rohrmanna predvsem zaradi njegovega javnega udej-stvovanja v številnih nacionalnih društvih. Viktor Rohrman je bil eden najvidnejših delavcev našega nacionalnega življenja že V prejšnjem stoletju, v čitalniškl dobi. Bil je pa tudi izredno delaven v narodno-obrambnih in drngih organizacijah do svoje smrti. Naš list ga šteje tudi med svoje prve in najuglednejše dopisnike. Viktorja Rohrmanna štejeta med svoje ustanovitelje dve najmočnejši slovenski društvi, CMD in SPD. Med svoje dobrotnike, zveste ter vztrajne delavce so ga pa prištevale še mnoge druge nacionalne organizacije, predvsem Sokol. Vsa naša javnost je z Viktorjem Rohrman-nom izgubila izredno mnogo. Za njegovo veliko delo se mu bo pa oddolžila s tem, da ga bo ohranila v trajnem spominu kot velike može naroda. Slava njegovemu spominu! ^ domovini Leto XV. V Ljubljani, dne 11. maja 1939 št 19* Po daljšem bolehanju je nedavno umrla V Mariboru gospa Marija Kodermanova, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnim je bila Iz stare, ugledne Lešnikove rodovine v Št. Janžu na Dravskem polju. Na domu gospodari zdaj brat Fric, veleposestnik in bivši župan. Drugi brat Jože, dvorni svetnik v pokoju in bivši vseučiliški profesor, pa biva na Dunaju in je znan po svetu kot eden najodličnejših sadjarskih strokovnjakov. Mlada ljubezen je hčerko iz trdnega doma povedla pred oltar s takratnim šentjanškim učiteljem Jankom Koder-manom, s katerim je nato gospa Marija V trdi predvojni učiteljski službi delila vse tegobe, pa tudi vse lepote življenja v štajerski pokrajini, najprvo na skrajno izpostavljeni Mariji Snežni, nato na Zgornji Ponikvi nad Savinjsko dolino in potem dolga leta na Veliki Pirešicl pri Žalcu. S svojim lepim značajem si je gospa Marija Kodermanova zagotovila najtrajnejši spomin med vsemi, ki so jo poznali, žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožalje! Marija Keslerjeva f V Lapnjah pri Cerknem je smrt pokosila enega izmed najstarešjih Cerkljanov g. Franceta Pagona. Rodil se je 1. 1847 v Po-čeh pri Cerknem. Kot sina ubožnega kočarja ga je že v zgodnji mladosti pot zanesla na Ogrsko, kjer je delal pri gradnji železnice. Od tam je šel na Koroško v rudnik, odkoder ga je po treh letih pot spet privedla domov. Priženil se je na znano Pe~ skovo domačijo na Poljanah. V srečnem zakonu je Imel dva sina, Izmed katerih pa živi le eden. Mlajšega je ugrabila svetovna vojna. Poleg gospodarstva se je začel ukvarjati z apnenicami In se kmalu uveljavil kot strokovnjak v tej stroki. Apnenec je žgal širom Goriške, kjer je bil znan pod imenom Peskov oča. S tem poslom se je ukvarjal do pozne jeseni svojega življenja. Zadnjo apne-nlco je še delal v 85. letu svoje starosti. Z odkritim in poštenim delom si je priboril lepo domačijo. Bodi ohranjen svetel spomin vrlemu cerkljanskemu korenjaku! Praznik Frana Možeta 1 V noči od ponedeljka na torek je Izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Keslerjeva, rojena Trenz, vdova po sodnem svetniku in posestnica na Bledu. Pokojnica zapušča štiri hčerke, katerih najstarejša Mica je vdova po pokojnem Mihi čopu, Ani je soproga pesnika Otona Župančiča, Vera žena književnika Frana Albrechta In Slava uradnica v Beogradu. Rajnica je kljub visoki starosti skoraj osemdesetih let ohranila do konca svežost in bistrost duha. Bodi ji lahka ljubljena prst slovenska! Preostalim svojcem naše Iskreno sožalje! V Dvoru pri Žužemberku je oni dan presnova! g. Fran Može, posestnik In trgovec, 75. obletnico rojstva. Rodil se je v trdni kraški kmetskl domačiji pri Godčevih v Dolenji vasi pri Senožečah, še kot mladenič pa si je želel samostojnega dela In je tako prepotoval lep del naše domovine Iščoč, kje se bo naselil in si ustanovil domače oj[nji-šče. Pred tridesetimi leti je prišel na Dvor in se odločil, da ostane za vedno na Dolenjskem. Tu je prevzel majhno trgovino, ki pa jo je s pridnim delom in štedljivostjo močno povzdignil ter napravil iz nje res dobro podjetje, sloveče po solidnosti. G. Može je naprednjak starega kova, k; ga ne zlomi noben vihar. Kot dober in vesten gospodar je stalno v odboru hranilnice, v prejšnjih letih je bil tudi občinski odbornik ter je vedno zastavil svojo besedo v kori«t oh-činarjev. Občespoštovanemu možu, naprednemu gospodarju in noštenjak« želimo še da^go vrsto srečnih w zdravju in zadovoljstvu! , ^ : liji Marija Kodermann f Smrt cerkljanskega korenjaka Najnovejše POLJSKI BALONI. Poizvedovalni baloni poljske vojske na vojaškem vežbališču PRIST ANS&CE V GDANSKU ODGOVORIL JE HITLERJU. Poljski zunanji minister Beck bo v poljskem sejmu odgovoril na Hitlerjev govor od minulega petka RUMUNSKI ZUNANJI MINISTER GA-FENCU potuje zdaj iz ene evropske prestolnice v drugo, da se pouči o odnofejH» drugih držav do svoje domovine Državni kancelar Hitler PiiED ZVEZO ANGLIJE Z RUSIJO. Ruski poslanik v Londonu Majski, po svojem povratku iz Moskve, kamor je potoval z letalom zaradi ugotovitve podrobnosti v pogodbi med zapadnimi velesilami in Rusijo wed svojim govorom na nedavni seji državnega zbora v Berlinu križem sveta TOGLED NA RAZSTAVIŠČE V NEW YORKU. Preteklo nedeljo je prezident Zeih-njenih držav R-oosevelt v navzočnosti odposlancev šestdesetih držav sveta in guverner--fcv 48 držav ameriške Unije otvorH svetovno razstavo v New Yorku. Na razstaviscu h, v njegovi okeMci je M« nad nol milijona ljudi. Njujorška razstava stane Ameriko Bko*® osem milijard naSe dinarske veljave. Na njej sodeluje 63 držav. Restavracijski lokali na razstavišču lahko spr^jm«»« četrt m»tt*oaa gostov NA STRAŽI ZA DOMOVINO. Častnik ho-landske vojske na državni meji v bojni opremi •-••••••i-. HOLANDSKE PRIPRAVE ZA OBRAMBO. Holandsko mejno ozeinij. prepredeno z jarki in zakloni, ki sega-jo od nemške meje dmmhmm* do mor j» AMERIKA SE NE ŠALI. Nova matična ladja ameriške vojne mornarice »Wasp«, ki so jo prošle dni spioviM v Quincyju, Massachusetts # Tedenska kronika ¡ZAGONETNA RUSIJA. Štiri najvplivnejše osebnosti današnje Rusije. Od leve proti desni: Idanov, guverner Leningrada, Kaganovič, maršal Vorošilov in Stalin ^ PRVI ANGLEŠKI REKRUTI, vpoklicani na podlagi zakona o splošni vojaški obveznosti, na dvorišču škotske vojašnice v Londonu NASLEDNIK LITVINOVA. Komisar moskovske vlade Litvinov je odstopil. Njegovo funkcijo je prevzel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov (na sliki), delo pa bo po vsej priliki vodil že dosedanji namestnik Litvinova Potemkin OŽJA VOJAŠKA ZVEZA ITALIJE IN NEMČIJE. General von Brauchitsch (na levi) in general Parianl (na desni). Obisk šefa nemškega generalnega štaba v Italiji zbuja v mednarodnem svetu razumljivo pozornost VOJNE LADJE NA POTU. Na levi: Nemška križarka »Leipzig« v vodah pred Tangerjem — pristanišče Portsmouth Na desni: Angleška »Home Fleet« zapušča