Vprašanja pri letošnjem konzist. spraševanji za nastopiie učitelje. 3. Kako naj se odgojnik ravnti po pregovorn: ,,Stara navada železna srtyca"? (Beri nTovarša", tee. V., 1. 7.!) 4. lVqj se z zgledi poočitajo nemški šunmiki! Nemški šuniniki so: dolgi f, okrogli $, ojstri fŁ. V začetku zlogov se piše dolgi f in ima kakor začetni glas pri besedah ostri izrek: @H6er, ©acben, kakor slovenski s v besedah som, sok, sip, sune i. t. d. Med dvema samoglasnicama kakor v besedah: ,,2Befett, reifcn, letfe" se mehko zgovarja kakor slovenski z v besedah: ,,zima, zora, zunaj i. t. d. — Ojstri f? se piše, kedar je zlog potegnjen in po zloženi samoglasnici, dvojnat ff (na koncu besedi in pred soglasnikom fč), kedar je zlog skračen. Tedaj se piše: gttefen, ker nastopi po zloženi samoglasnici; gefloffen, ker je beseda skračena; fluffig — ber Stwf^- SSergeffc« — et »ergifčt. SJteffen — er mifst — u mafi — ba6 3Kaf. 3)aS Safg — bie gdffcr. 25tc 9?ufS — bie SRufie. 2)te ©affe — bic @trafe. ©c^Iiefen — ct fc^fofS — Ijat cjefdbfoffen. 2)aS ©(^(ofd. 2)er. ©cfcluffel. 2>er ©d^Ioffer. Ravno tako se spreminjaja ojstri f| v dva ff, n. p.: gentefen = genoffen, »erbriefen — »erbroffen in pri drugih. Zgledi: 5tur ba$ Stnb, ba6 fletjjig ift, wtrb gelobt, unb &.at ben Stu^en, bafs c^ fciel ©uteS fcrnt. 3)af8 ber 28ein ben ^tnbern fc^ab(td) ift/ bač tft gcn>tfs. 5. Kako se rabi v slovenskem svojivno — povračivni zaimek svoj posebno v primeri z nemškim? (Beri nTovarša", teč. V. 1. 8., etr. 119.!) tt. Kaj v sloveuskem zaziianmja besedica raz, in kako se ralii? CGleJ »Tovarsa", teč. V. 1. 3, str. 43!) 1. Za neko obleko je treba 4", vatel 3/, širokega blaga, koliko ga je treba, če je blago Z vatla široko? Sirje ko jo blago, manj ga je potreba, in nasprotno ravno tako. Ko bi bilo platno široko le po '/4, treba bi ga bilo 4'/2 tolikrat, kakor sicer, tedaj 7.1 X 7(2 — 6%'i platno pa je široko s/4 ali 2 vatla, tedaj ga bo treba dvakrat manj 63/8 : 2 = 63/ /16 47, X 4% X = 3 valtov » vatlov I5/16 74 2 74 2 vatlov. v. sirok v. sirok Z v. sirok » » Po tristavku: X : 4Va % desetiskimi X : 4.5 : = 74 : 2 X \ = 6% ¦ 2 = i drobci. = 1.75 : 2 45 X 175 225 315 45 7.875 : 2000 = 3.875. /16 V. 8. Pot potuje od sv. Petra ua dan po 12 niilj, čez 2'. dneva gre za njim drng, ki pride na dan 14' . milj; v kolikem času bo drugi pervega došel t Če boče drugi pervega dohiteti, mora toliko milj prihiteti, kolikor je pervi spredaj. 1) Koliko ur je že pervi prešel, preden je šel drugi na pot? milj dni 12 X 2% = 12 X % = 6% = 30 miU Je že Pervi prešel, ko se drugi z doma odpravi. Drugi se poda na pot; hodi pa hitreje od pervega (^nauireč pervi hodi 12, drngi 14'/a =) tedaj 2'/2 miljv hitreje hodi; pa še tistih 12 milj preide, kakor pervi. 2) Če eden sfori na dan 2'/a milj pota, v koliko dneli bo 30 milj prehodil 30 : 2y2 = 30 : % = 6% =: 12 dni. V tolikem času namreč bo drugi pervega došel. Tako in enako bi se bile odgovarjale omenjena vprašanja, ktere od niladega učitelja nič drugega ne zabtevajo, kakor da pridno bere šolske in poniočne knjige in časopise, ki so in se zanj spisujejo. iu. M.