Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek ua ccli poli, iu velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za zadene na ta dan praznik, izide Danica d.:n poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 2. malega travna 1875. Mat 14, Koledar za naslednji teden. Mali traven. April. 4. Bela nedelja, 1 po veliki noči. Evangelij: „Jezus se svojim učencem prikazuje". (Jan. 2<>.) — Bela nedelja 6e zato tako imenuje, ker so nekdaj veliko saboto keršeni ves teden nosili belo oblačilo, to nedeljo pa so ga odložili. Sv. Izidor, cerkveni učenik in nadškof v Sevili na Spanjskem, ppozn., je bil naj mlajši brat svetega rad-škofa Leandra v Sevili, svetega Fulgencija in svete Flo-rencije. Po njegovem neutrudljivem prizadevanji se je bila zaterla arijanska kriva vera na Spanjskem. 14. apr. 1. 63*5. 5. Ponedeljek. Sv. Vinceacij Fererij, spozn., iz reda sv. Dominika na Spanjskem, je misijonaril po Španjskem, Francoskem, Laškem, padel (ter njih krivo vero terdil), bi ne bil Kristusov služabnik." (Gal. 1, 10.) 7. Sreda. Zvelič. Ilerman Jožef, maš. spozn., je z mladega čisto in nedolžno živel; zato so mu bratje v samostanu dali priimek ,,Jožef*', t 7. aprila 1236. s. ( t tcrtek. Sv. Uionizij, škof v Korintu, ni pod-učeval le samo ljudstva svoje škofije z učenostjo in po božnos°j<», ampak tudi škote po druzih okrajinah s svojimi listi: rimske papež; je tako častil, daje ukazoval njih liste brati « b nedeljah v cerkvi. 9. IVtek. Sv. Zožim, menih in mašnik, in sv. Marija f\'jij>ra>ik«, spokornica, ki je 47 let v pušavi ur. k raj Jordana p kor > delala, in je bila veliki četertek s i v. zakramenti (.(1 Zozima previdena. y veliki petek. 1". Sabota. Sv. Ec<-hi*.l prerok. Njegove preroške bukve obsegajo bogat zaklad lepih naukov za vsacega človeka, 'i oda večidel teh bukev ne boš razumel brez prijavljenega razlaganja, kakoršuo pa ima sv. pismo, nati.M ]cno 1>$59. leta. V t e t i ice9 p«»\rr«-ne NaAi ljubi (io>p«j presnetega Serca. (Dalje.) 'J. Drugi nagib te popolnoma vdanosti Jezusu Kristusu po Dcvici Mariji. Zgubljeni sin je bil na ptujem zadegal vse svoje preni.žen je, da ni imel nič več ter je zabredel v veliko revšii.o; p«.tem je šel sam v se in je sklenil, nazaj k svojemu očetu iti in preden j na kolena pasti: ,, Vzdignil se bom, t»-r p«»jdem k svojemu očetu." Ako bi bil ta sin živel dandanašnji, potem ko je že Kriatm z Materjo Marijo bil na svetu, morebiti bi bil še pristavil: „Š I bora k svoji Materi." O res, k Mate i pojdimo, pa nc le v sili, ampak vselej, če tudi nas nobena bntkost in nadloga ne stiska. Sklenimo vse po i. jej in nič brez nje ne storiti. Sej je Marija Mati milosti, Mati usmiljenja; njena radodarnost, njena ljubezen je nepremagljiva. I o ravno to je drugi nagib, da se za to češenje za e* vnamera«'. Ko Marija vidi, da se ji mi popolnoma vdamo, da bi jo častili in nji služili, in se ravno zato znebimo vsega, kar nam je naj dražje, da bi tako rekoč njo s tem bogatili, zaljšali; torej nas ona »prejme ravno a takim duhom. Tudi ona vse da, in se d& neizrečeno prečudno njemu, kteri se nji vda. Ona ga zaljša s svojimi zaslugami, ga podpera s svojo močjo, ga razsvetljuje s svojo svetlobo, ga vnema s svojo ljubeznijo, mu deli »voio p »nižnost, svojo vero, svojo čistost in druge čednosti ; oua mu je zastava, dopjlnjenje, ona mu je vse pri svojem Sinu Jezusu Kristusu. Z eno besedo, kakor se človek vsega Mariji daruje, tako je Marija vaa za njega, ta >», da se takemu Marijnemu častivcu, takemu njenemu detetu lahko reče, kar pravi sv. Janez evangelist sam od sebe, da je prečisto Devico k sebi, to je, za svojo vzel. To pa jc nasledek te popolnoma vdanosti, da taka »luša, ako je zares verna, sama sebe zaničuje, sama nič nc zaupa, je pa polna zaupanja, polna zanesljive vdanosti do presvetc Device, svoje predobre Gospč. Taka duša se nič ne zanaša na svoje lastne namene, na svoje zasluge in d- l»re dela. Ko je namreč Jezusu Kristusu po tej preblaženi Materi vse darovala, ima le tisti zaklad, v kterega so položene vse naše dobre dela. ki pa ni v nas; res tedaj, naš zaklad je Marija. In v zaupanji na ta zaklad s« bližamo svojemu Gospodu brez vsega sužnjegi strahu, brez vse dvomljive bojeČ-nosti, da lahko z velikim upanjena k njemu molim ». O kako močni bomo z Jezus Kristusom, ako smo oboroženi s prečastnim zazlužen^era in z mogočno priprošnjo Matere Božje, ki je po besedah sv. Avguština Najvišega ljubeznjivo premagala! Ko mi s tem češenjem vse svoje dejanja svojemu Gospodu po Marijuih rokah dam;), jih ta dobra Mati očisti, ozaljša in svojemu Siau prijetne stori. Ona očisti naše dejanja vsega madeža niše listne ljubezni in tudi tistega, včasih skor neobčutljivega nagnjenja do stvari, ki se toliko rado našim tudi naj boljšim debm prisil*. Samo da je naše dejanje v njenih prečistili in rednitnih rokah, hitro ravno te presvete, nikdar omadežane pa vedno delavn 'roke, ki vse očistijo, česar se dotaknejo — hitro odstranijo od našega daru, kar bi bilo oin^dežanega, kar bi ne bilo popolnega. Ona ozaij*a naše dejanja in sicer s svojim lastnim zasluženjem in s svojimi čednostmi. Meni se to zdi, kakor bi ubožček, ki bi si prijaznost in d >broil(ivost kraljevo rad naklonil, šel k kraljici, pa bi ji dal edini sad, ki je vse njegovo imetje, da bi ga kralju podala. Kraljica, pa ki je revni dar tega ubožčeka prejela, ga položi v prelepo zlato posodo, ter ga v imenu tega ubožčcka kralju ponudi. In tako bi bil sad, sam na sebi nič vred»n, vender postal kralju v dar, ki je njegovega veličastva vreden, zavoljo zlate p >sod -, v ktero je položen, in zavoljo kraljice, ki ga mu poda. Ona pa naše darove da Jezusu Kristusu; za-se si nič ne priderži, karkoli ji damo; zvesto vse izroči Je-znsii. Karkoli ji damo, damo le Jeausu. Ako jo častimo, častimo z njo Jezusa. Ko jo je sv. Elizabeta srečno imenovala, je glasno zapela: »Moja duša poveličuje Gospoda." Tako zapoje še zdaj, ako jo mi blagrujemo ali slavimo. Ona sprosi Jezusa, da sprejme naše darove, če so tudi majhni in nevredni Svetega vseh svetih, nevredni Kralja vseh kraljev. Imeniten je s^ct, kterega je dajal sv. Bernard njim, ktere je k popolnamosti napeljeval: „Ako hočeš kaj Bogu darovati, skusi, da mu daruješ po naj prijetniših in naj vrednejših Marijnih rokah." Mar ne delajo tako mali proti velikim? Zakaj bi tudi mi tako ne delali oziroma proti Bogu, ki je nam nezmerno veličasten in smo mi proti njemu siabši in manj, kakor naj manjši prahek? Zlasti, ko imamo be-sednic), ki je tako mogočna, da ne bo nikdar z iveržena, tako milo znajdljiva, da ve vse skrivne pota do Božjega Serca, ki je tako dobra, ljubeznjiva, da ne zaverže nikogar, če je tudi š* tako reven iu ubog. (Dalje nasl.) Pastirski Ust shofa Paderbornshega. (0 prihodu iz pruske ječe.) (Dalje.) Preljubi verniki, prosim in zarotim tedaj vas v našera Gospodu Jezusu Kristusu, verujte terdno te resnice. Znajo priti časi za vas, ko jih ne bote slišali s priž-nice v cerkvi in ko jih vaši otroci ne bodo več slu-šali v šoli. S toliko veči gorečnostjo se jih tedaj močno deržite: sami sijih globoko in neizbrisljivo zapišite, pripovedujte jih vi očetje in vč matere svojim otrokom. Skerbite, kolikor morete, da bodo vaši otroci te resnice podedovali, kot terdno dedno lastnino. Kaj bi jim pomagalo vse drugo posvetno bogastvo, ki bi ga jim zapustili, brez naj večega zaklada, brez predrazih zakla- dov sv. vere! Kaj, ko bi mogli reči enkrat na smertni postelji: Otroke zapustimo na svetu, pa kaj bo postalo iz otrok? Ti otroci bodo živeli brez vere, brez upanja, brez ljubezni, brez Boga bodo na svetu, hodili bodo pot pogubljenja in mi jih ne bomo nič več vidili. Pa še enkrat jih bomo vidili, ko se bodo tisti dan z nami vred vstopili pred Sodnika, od zdaj naprej pa jih ne bom > nič več vidili, na večno bodo od nas ločeni! Tako nesrečo odveri.ite sebi in svojim otrokom, kakor le morete. Vtisnite jim zdaj, ko je še čas, pravo ljubezen do resnic naše božje vere. Podučujte jih v teh resnicah naj bolje, kar morete. Pošiljajte jih pridno h keršanskemu poduku, dokler imate zato še priložnost, dajajte jim dobrih keršanskih podučnih bukev, ki jih pregledajo in poterdijo vaši duhovni pastirji. Pogovarjajte se z njimi, posebno ob nedeljah in o praznikih od reči, ki so jih slišali v š« li ali v cerkvi; moiiie z njimi in jih napeljujte k pobožnim vajam s pravo očetovsko in materinsko skerbjo. Spominjajte se pa tudi, da nosimo neprecenljivi zaklad sv. vere v persteni posodi, in zato glejte skerbno, da odvernete vsako nevarnost, ta predragi zaklad zgubiti, daleč od sebe in od svojih otrok. Kako okuženo je sedanji čas vse okrog nas, kolikim ctrupenim močem brezbožnih in lažnjivih naukov smo sedanji čas zmeraj nastavljeni, koder bivamo, še v samotnih vaseh! Kako nesramno se vsiluje po očitnih ter-gih gola nevera, nesramno poživinjeno pozemeljstvo (mateiijalizein) in brezboštvo pod hinavskim znainnjem novošegne olike! Iz sveta ne moremo, predragi verniki; mogli bi se pa umakniti iz sveta, če bi se hotli ogriti v^ake dotike z nevernimi in brezbožnimi ljudmi. Cesar se moramo pa naravnost ogibati, to je natančneja in zaupljiva tovaivija z njimi. Tako natančneje zaupljivo znanje je vam in vašim otrokom velika nevarnost, da bi utegnili zgubiti sv. vero; ogibajte se torej tacih nevarnost. Velika nevarnost za našo vero in za vero naših otrok so premnogi zapeljivi časniki, lahkomišljeni in vetrasti romani, ki so polni sladkega strupa; knjižunne, ki dostikrat s tako hinavsko besedo čemijo resniee ker-šanstva, ali jih pa gerdije kot deržavi in oliki nasprotne. Nevarnost za vero vašo in vaših otrok je s:la cerkvi in keršanstvu sovražnih časnikov, novic in dnevnikov s podobšinami ali brez taistih. Proč torej z njimi iz vaših rok in iz vaših hiš! Zakaj bi terpeli v svojih hišah denarne ponarejevavce in ostrupovavce vodnjakov, zakaj tatove in roparje! Cemu bi pušali naj svetejše, kar na3 obdaja, skru-niti ali pa nam krasti? Cemu bi te vsakdanje zasra-movanja in zaničevanja naše sv. vere verh tega še s svojim denarjem plačevali? Velika nevarnost za našo in za vero naših otrok so premnoge od Cerkve prepovedane skrivne družbe. Njih nameni že zato niso pošteni, ker se luči boje. „ Vsaki, ki dela teme doprinaša", pravi naš Bog in Zveličal*, „sovraži luč in ne gre na luč, da bi ne bile svarjene njegove dela. Kdor pa oela resnico, pride ca luč, da se razodenejo očitne njegove dela, ker so v Bogu storjene." (Jan. 5, 20. 21.) Ali ni sredi izmed ravno teh skrivnih družb, ki v temoti izdelujejo svoje mračne načerte, zabučala strašna beseda: Na tla z ostudnostjo (namreč, s katoliško vero in Cerkvijo)? Ali ni z razodeto Božjo besedo tudi ta satanova beseda bučala daleč po vsem svetu? Ali ne zatiska ust pastirjem Cerkve v naj bolj oddaljene kraje sveta? Ali ne uklepa v verige in okove naj boljših m6ž, pastirjev v Pari in Pernambuku? Kje je tedaj zvest katoličan , kateri ima količkaj razumnosti, ki bi se dal omrežiti zanikam teh Bkrivnih družb, ki napovedujejo vojsko Bogu in njegovim maziljencem? Velika nevarnost za vero vašo in vaših otrok vero se mi zde tudi tako imenovane nove nemške izobraževalne družbe. Že ime, katero so si dali, obuja sum zoper nje. Ker je novošegna olika, ktero take društva razširjajo, v nasprotji z oliko, ki smo jo dozdaj zajemali iz ker-šanstva, se razodeva ta olika ko pop.ičenost prave olike, ko goljufljiva izobraženost, ki se ne zajema v večnih virih modrosti življenja, ampak iz umazanih mlakuž. Ta olika pelje od keršanstva k poganstvu. In če presojamo drevo po njegovem sadu, če pogledamo, kako so zvesti verni katoličani z mnogoverstnim zaničevanjem in zasramovanjem psovani po govorih, ki jih imajo v teh tako imenovanih nemških izobraznih družbah in ki jih naznanjajo po očitnih listih: ali ne rečemo lahko, da take društva niso zdravilno, amp-tk veliko bolj st: u-peno zeliše? Podajajo nam, ako ne zmerz!eg.i in tet uega kamna namesto kruha, vender pa mesto prave živ«' hrane le ostrupene sladkarije. Zato, predragi verniki. n-* pomagajte takim društvom po nobeni ceni kvi",,k.-f zner-žujte od njih sebe in svoje troke! Priterjujem vam, varujte vseh teh ntvarno-t z.»p-r vero ne le sebe, ampak tudi svoje »troke, ter .>e >••«•-min jate, da bete mogli dajati enkrat odgovor n- ie c.d svojih lastnih duš, ampak tudi od duš svojih otrok; spominjajte se, da ste jih prejeli iz roke Božje ir. da jih morate v roko Božjo nazaj »lati! (Konec n.-iil.) H a c a. Versko-zgutloviitlvi inz^iurit. (Dalje.) ,,Ka<*a |»a j- !•:!:» i*j •• ij z . :*a mol vsemi ziv&Iibi. kten- i- v«tva- i il n* z**m!ji. (••*u. 11 i. 1. In r« ^e Bol' kači: ,,K< r si storila, si |.r«>kl«'tjt n.i d v«, mi živalmi ita / iu!ji.*€ G« n. III. 14. Obernimo se sedaj k nekdanjim (ierkom. Tudi v najbolj ,,izobraženi" kla iški deželi je stara kača bilu obilno stavljena. Kralj Aleksander Veliki se je celo ponašal, da je zmaj njegov oče. Zato se denarji njegove dobe nahajajo s podobo otroka izhajočega iz kočjega žrela. Atenčani so vedno gojili živo kačo, ktero so imeli za varhinjo svojega mesta — satanova prederzna posnema Boga, Jehova, ki je s skrinjo zaveze varoval izvoljeno ljudstvo. Tudi so Atenčani redili hišne kače, češ, da -o jim prihodnjost prerokovale. (Pausar.ias 1. II. p. 17"). i Da bi se to razvpito bogočastje kače v ,ftnodriliM Atanah v večji meri ohranilo, je bil ukazal ce kterih vsako ima svoje lastne prednike; so n. pr.: tre-sovci, kerševavci proste volje, šesterih načel, prostega obhajanja, sobotovci, marioniti itd. Le samo katoličani nimajo ločnistev, to poterjujejo protestantje sami. — Zdaj pa naj kdo pomisli, kaj ti zbledeni ljudje počenjajo, ko delajo tako, da bi Rim postal „babel" vsih tacih sramotnih raznih razporstev in razkolstev! Kako potrebna torej je molitev, da bi usmiljeni Bog sveto mesto, središe vsega katoličanstva, obvaroval tacega gnjusnega razdjanja. K Mariji, ki je razdjanka vsih krivoverstev, kličimo za spreobernjenje krivover-cev in za rešenje sv. mesta iz rok brezbožnih, rekoč: O Naša ljuba Gospd pre3vetega Serca, — prosi za nas Boga! Iz Ljubljane. (T7Kliki teden in vladni časnik.) Velike množice Ljubljančanov iz vsih stanov, ki so zadnje dni velikega tedna obiskovale Božje grobe, so s svojo resnobo, s pobožnostj > dosti očitno pričale, kako globoko čutijo zgodovinski potnen iu višji značaj teh opra vil. Vse mesto je bilo živo, vse pota so bile polne ljudi, še posebno iz viših stanov, vse se je gnjetlo v cerkve, in v naj veči ponižnosti so molili živega Boga in Zve-ličarja pod podobo kruha pričujočega v Božjih grobih. Bil je zares častitljiv in veličansk pogled vernih keršan-skih srenj, ki so molile svojega Odrešenika, ga hvalile za odtešenje. Ali glej ! Med ta presunljivi prizor je stopil vmes nekdo kakor kozel k zelniku in začel je klestiti, gristi, hrustati lepi sadež, teptati in mandrati brez vse milosti setev Gospodovo! In kdo je ta bogoskrunski prederz-než? Noben drugi ne, kakor vladni list — ,,Laibacher Zeitung"! Prinesel je ravno veliko soboto spis „Ostern" (Velika noč) po ,,N. Fremdenbl.", kteri katoliške opravila Velikega tedna zaničljive dela, naj častitljivše šege, ki spominjajo na milostno odrešenje človeškega rodu, poganskemu šumu primerja, začetek mnozih svetih opravil babilonskim malikovavcem pripisuje, češenje svetnikov psuje in samim verskim resnicam ne prizanaša! Vprašanje: Kdo psuje vero in naj visi verski praznik vsih Slovencev o naj svetejšem času v sredi naše dežele? Je to namen vlade? Če ne, zakaj pa njeni organi to dopuščajo, kaj? Vladni naj višji vradniki so veliko saboto pri vstajenji Kristusovem, gredo za procesijo, se vdeležujejo vsega opravila v vradni obleki, kleče prejmejo sv. blagoslov od vstavšega Odrešenika; med tem časom pa vladni časnik p) mestu ljudem oznanuje, da ravno to opravilo v mestu Rimu je ,,eine wahre Jubelfanfare", da vse to spominja „an den Giitterdienst alter heidniseher Zeiten", — da ,.gerade die vierzig Fastentage sind von der Verehrung djr babilonisehen Gottin geborgt", — ,,dass Petrus niemals in Rom war" in toliko druzih bogoskrunstev, psovanj in laži! Kaj je to?! Ali smo ne mara res v Babilonu pri tacih nasprot jih od strani djanja vladnih organov? Kdo tedaj žali, kdo draži Slovence v njih naj svetejših opravilih, o njih naj svetejšem prazniku? Doklej še bomo morali prenašati take gnjusobe v domačem mestu! Ozrimo se pa nekoliko v jedro omenjenega judovskega ali kje mavtarskega spisa, da vidijo Čast. čitatelji tudi nevednost, puhlost in duhovno revsino tistih ljudi, ki tako bogoskrunske reči drobe občinstvu. Veliki teden je v cerkvenem letu izmed vsih druzih časov prav posebno in posebej posvečen terpljenju in smerti Odrešenika vesoljnega sveta. Nemško ime ,,Charwoche" izhaja iz staronemškega „char", ki pomeni „bolečino", „terpljenje". Bistvo vsega keršanskega bo-gočastja je preslavljanje osebno pričujočega Zveliča rj a, ki vse poživlja, ki človeštvo posvečuje in veže nebesa z zemljo. Tukaj niso nikakorsne zgolj šege brez bistva, temuč Kristus, Bog sam, ki je pričujoč v skrivnostni daritvi, je delavna oseba, tega je prepričan vsak značajni vernik, katoličani nismo „komedjanti", kakor se ne mara kakemu „reptiljskemu" časniku dozdeva: zato se keršanska srenja pri tako svetih opravilih čuti povzdignjeno in sveti občutki jo navdajajo. V velikem tednu se terpljenje in poslednjič vstajenje Gospodovo skrivnostno ponavlja, pa ne le kakor predstavljanje ali zgolj mišljenje, ampak v resnici in življenji, ker pričujoč je živi Kristus kakor Bog in človek. Kristjanje se v tem času ne le spominjajo na terpljenje in poslednjič na vstajenje Gospodovo od smerti, temuč so živo prepričani in vedo, da se v resnici in djanjsko vdeležujejo vsih teh dogodb njegovega življenja. Pri kakem igro-kazu n. pr. je le spomin zgodovinske osebe in njenega djanja, tukaj pa je Zveličarjeva oseba sama pričujoča in djanje se na skrivnosten način ponavlja. Enako je pri druzih slovesnostih skoz cerkveno leto. V keršan-skem življenji je vse obernjeno na to, da si verniki pri svetih opravilih Kristusovo zaslužen je s svojim lastnim prizadevanjem prisvojajo in priiastujejo. Vsak tedaj lahko spozna, kakšen krastovec in brezobraznik mora biti, kdor vernike v tem žali, kar jim je najsvetejše. Kar koli se godi Veliki teden, je vse zgodoviusko, vse iz Jezusovega terpljenja, vsako djanje ima svoj pomen; lažnjivi prerok pa iše temu vira pri Baalu in Aštaroti, češ, da ,,Ostern" (Velika noč) je ravno to, kar ,,Aštar", in najbolj neslane hipoteze in gramatiška monštra od „Easter", „Ister", t. j. Donova itd. na pomoč jemlje, da bi slovesnosti velikega tedna v slabo ime spravil. Vsak katekizem uči, vsak otrok vč, da 4'»danski post obhajamo v spomin Kristusovega 4<>Jnevskega posta v pušavi. Pa ne! Vladni časnik je Ljubljančane kljubu vsemu verskemu nauku hotel nalagati, češ: „die vierzig Fastentage 6iud von der Verehrung der babilonisehen Gottin geborgt". Pa to ni dosti; celo preroka Ecehiela obrekuje, češ, da po „Eceh. 8, 14—16" je Bog ob njegovem času post grajal, ko vender ondi o postu še besede ni. Se ve, da taki, ki se o kvaternih dnevih ma-stijo s klobasami in gnjatmi, išejo vsili vznikov, da bi dokazali, da Bog posta noče, ne zahteva, da ga ?e celo graja; toda vse tajenje je zastonj. Ravno ta dogodba, da se je post ohranil pri vsih narodih, naj jasniše spri-čuje, da post je res od Boga poterjeno pokorilo za grehe. Od začetka, ko so se ljudje razkropili na vse kraje, ko so božje razodenje mnogotero popačili in pozabili, se je vender občutek spravljanja z razžaljenim Bogom po pokorilih, in še zlasti po postu, ohranil skorej pri vsih narodih na zemlji. Se celo pri Ainerikancih, ki so bili toiiko stoletij ločeni od druzih narodov, so našli Evropejci post, ko so prišli v njih deželo, in vidili so, da so ga prebivavci ostro spolnovali. Opustili so bili poat le protestantje in nadalje čedalje bolj drugi mehkužniki, ki jim njih lastno posvečevanje in zveličanje ni mar. Postna zapoved je vstanovljena na besedi Božji. (Joel 2, 22; Mat. G, 17; 9, 15; Dj. 13, 2 itd.) Postil se je Mozes in naj starši očaki. Laž in zmota je torej, da je od malikov k kristjanom se preselil post; nedvomljivo pa je , da že cd začetka se je tudi postna naredba is razodenja božjega ohranila skorej pri vsili narodih, kakor sem prej omenil. Ravno taka je gotovo o opresnih kruhih, ki so jih imeli Izraelci v svojem svetišu, ne pa sprejeli od mali-kovavcev. Ako so pa tu in tam pri razširjanji sv. vere kristjanje na poganske šege naslonili svoje verske opravila, pomen pretaknili in to z vero posvetili, kar je bilo poprej prazna šega ali celo vraža; kakošen je neki to dokaz v prid poganstva? Keršanstvo je ravno poganskim razuzdanim in nesramnim šegam svoje lastne pras-nike in šege nasproti postavilo, da je ljudi od pregreh odvračevalo. Tako še zdaj ostanku Kurentovih poganskih šeg nasproti stavi po več krajih svoje tridnevno opravilo zadnje pustne dni. Prava reč pa je n. pr., ako so res jutrovski poeti „8krivnostno jajce" prestavljali, ktero Cerkev z drugimi jedili blagoslavlja! Svoj „ge-achichrskundig" naj torej zasramovalec le kakor „ge-schichtsunkuiidig" v svojo mavbo spravi in molči, zakaj s vsim svojim modrovanjem ae je opekel. Obred, velikega tedna se naj bolj popolnoma obhajajo v Kirou v št. pekrski cerkvi in v papeževi kapeli. Se ve, da le kadar je papež z mestom Rimom vred svoboden. Laibaherčin jud, ki tudi te velikanske obrede psuje, pa nekako tako piše, kakor bi se to zdaj godilo; ne mara pr« pisun kake stareje zasramljive knjižurine ne ve, da vsi velikanki obredi so jenjali v Vatikanu, odkar je Rim v sužnjosti. V bistvu pa se strinja ta slovesno.«! po vsih krajih Od cvetne nedelje, ko se v spomin prestavnega Jezusovega vhoda v Jeruzalem med palmovimi vejami les blagoslovi, so cerkveni obredi čedalje bol} rezni in žalni. Veliki četertek se obhaja po-stavljenje mašniškega stanu nove zaveze in slovesnost naj svetcjše večerje, zato se posvetijo od škofov ss. olja, ki so potrebne za masniške posvečevanja in druge za kramente. Verniki začno v velikih množicah Zveličarja obiskovati in tako rekoč spremljati po potili njegovega terpljenja. Po cerkvah zvonovi obmolknejo, altarji žalujejo, duhovni so v černih cerkvenih oblekah, slišijo se le žaUstni spevi, križ je v černo zagernjen. Bliža se naj bol j žalostna vsih ur, ko je Kristus glavo nagnil in umeri. Kristus je v grobu in verniki kleče pred njim žalujejo nad njegovo smetjo in nad svojimi grehi. Te š^ge tedaj, kadar je Cerkev svobodna, se naj bolj po^oinorua obhajajo v Rimu, in menda ravno zato Laibal.« rčin jud ravno rimske šege narbolj gerdo psuje, kakor so njegov? očetje svoje dni delali s Kristusom. In s tako gnjusobo je ,,Laibaherica ' postregla Kranjcem ravno Veliko paboto, v dan pied Kristusovim vstajenjem, naj veči dan v letu! V omenjeni apis je pa zgnjetenih še marsikaj navadnih laži, n. pr. o svetinjah (relikvijah), češ, da so jih judje od Egipčanov posneli, Jeremija pa jih je zato svaril (škoda, da no pove, kje V). Ako je prerok jude svaril, iih je svaril zarad tega, ker so se vdeleževali pri inal kovanji tujih narodov, ne pa zarad kacega če-šenja svefnj v pravem pomenu. Sovražjivi Laibaherč.n spis pravi, da je bila velika brončena statva v cerkvi sv. Petra „v začetku vlita ko Jupiter in so jo enako častili". — fcte slišali potuhnje-nost, kako zna teuko vse v eno mavbo vreči in potem zasraraovatiV Zgodovinska resnica je ta-le: Leon Veliki je dal podobo narediti, in sicer po izročilu, iz brona statve od kapitoliškega Jupiterja. Po mulastem poročilu Laibaherčnega spisa bi utegnil kdo misliti tako-le: poprej je bil malik Jupiter na Kapitolu, — postavili so ga le v Vatikansko cerkev, pa je bil sv. Peter! Tako judovatvo in krivoverstvo iše sv. Petra zaničljivega delati, keršarstvo pa v tem vidi zmago poglavarja sv. Cerkve nad glavnim malikom v rimskem mestu. ' Najbolj neslano izmed vsega in prava novo-libe-ralska psovka pa ]e, da sv. Peter še celo v Rimu nikoli ni bil! Ta je pa rt s kaj vredna! Cerkvena zgodovina ter izročilo vsih časov ve za Petrovo stanovanje, za njegovo ječo, za njegovo m» rise, za cesarja, ki ga je umoril, njegovo truplo v Rimu v njegov cerkvi itd. itd., vse keršanstvo, vsi judje, vsi neverniki so od časa Kristusovega in sv. Petra pa do zdaj tovedili: sedanji ne-ieverniki še le so povedali, da sv. Peter ni bil nikoli v Rimu! To je pač tako, kakor bi kdo rekel: Vsi Bohinci, Gorenjci in Dolenjci z vsim svetom vred so bedaki, ker pravijo, da Triglav stoji na Kranjskem; samo neki „pun-keljjud" tam na Dunaju je pameten mož, ki terdi, da Triglava nikoli ni bilo na Kranjskem. Značaj sedanjega brezverskega liberalstva je res ta, da s prepečeno terdo vratnostjo to taji, kar vesoljni svet tako rekoč a persti tipa in pred seboj vidi, nad čimur noben pameten človek ne dvomi. Razgled po sveta. Avstrijansko. Mnogo se govori, da sedanjemu mi-nisterstvu čedalje bolj klenka. Da bi le kaj boljega za Cerkev in ravnopravnost za njim prišlo. — Prederzni Giskra, ki so katoličani in Slovani tolikrat imeli vzrok čez-nj tožiti, jo je na zadnje v resnici skupil. Prepovedano mu je naravnost, da ne sme več na cesarski dvor. V znani Offenheimovi pravdi je ko priča Njih veličanstvo prederzno vmes vtikal in se s tim zameril. Tako je ugasnila politična zvezda tega moža. Bil je svoje dni karmelitarice v nezmerne britkosti spravil, jih vsemu svetu v zobe dal in jim še plačo ugrabil; zdaj se pa njemu taka godi. Gosposka zbornica je 23. sušca pričela svoje počitnice do nedoločenega časa. S tim je od brezvercev tolikanj željno pričakovana „altkatoliška" postava šla v polhovo deželo do jeseni, če ne za zmiraj. Tako tudi tista „zoperklošterska postava". Laško. Garibakli hoče na poscdo vzeti sto milijonov lir v zlatu, da bo tek reke Tibere vravnal in rimsko polje (Agro romano) zboljšal!! Zveti hoče ta denar is vsih peterih delov sveta skupaj; plačevati pa se ima začeti ta nezmerni dolg I. 18n5, ko Garibalda že davno več na svetu ne bo. „Unita 4 pa niuia nobenega zaupanja ne v njega, ki na posodo jemlje, in ne v one p i večem deržavne može, ki se poroke delajo; obnašanje Garibaldovo se ji zdi misterijozno, čudno in nerazumljivo, ker skoz pet let ni mislil ne na Tibero, ne na rimsko polje iu jo laško vlado psoval, potem pa je reprevidoma prišel v Rim, podal roko Minghettu in na dan stopil s Tibero in s poljem; in poslednjič, ker ta osnova ima namen pobijati papeža in katoličanstvo in Bog ne more blagosloviti početij s takim namenom. — Naznanujejo pa, da najbolj ministerijalni laški časniki so se oglasili zoper Garibaldovo posojilo, ki pravijo, da je nespremišijeno in času neprimerno. Nemško, v Poznanjski nadškotiji nadalje terpi naj bolj divje stiskanje duhovstva in keršanskega ljudstva. Veliko dekanov in druzih duhovnov je v ječah, ker nočejo izdati, kdo da je delegat (pooblaščenec za cerkvene reči) sv. Prestola. Neštevilne so globe in stikanja po hišah. Zaperto je semeniše in katoliške šole. Po srenj -skih šolah je vlada postavila osebe za učenje keršanskega nauka, ki niso poterjene od škoiijstva, in učijo verski nauk v jeziku, ki ga ljudstvo ne umeva. Veliko duhovnij ni le samo brez fajmoštrov, ampak sploh brez kacega duhovna; verniki, prepušeni sami sebi, prečudno ohranijo sv. vero in dajejo junaške zglede pervih kristjanov. Zbirajo se po cerkvah in kaki katekist, neduhoven učenik kerš. nauka, jim moli molitve, ljudstvo pa za njim. Tako se godi tudi po vestfalski škofiji in povsod. V celi poznanjski nadskofiji so odpadli samo trije duhovni k vladinim zahtevam ter so si nakopali na glavo cerkvene cenzure in studenje vsih vernikov. (Unit. cat.) Apelacijska sodnija je paderbornskega škofa obsodila za tri mesce ca terdnjavo. Osem in osemdeset tisuč vernikov paderbornske škofije pa je svojemu škofu poslalo naslednje kratko pi«mo verne vdanosti: „Visokočastljivi škof! Premilostni gospod! Po Božjem usmiljenji in po milosti apostoljskega prestola ste Vi naš škof, in Vi ostanete naš škof, dokler Bog ali pa sv. rimski prestol ne razreši te vezi in iz nje izvirojoČih vzajemnih vestnih dolžnost Prosimo Vašega blagoslova in Vale molitve, da bomo vredni stanovitni ostati zvesti udje nmsko-katoli&ke Cerkve, ki je vstanovljena od našega Gospoda Jezusa Kristusa!" — To je pač čverst* beseda zoper vlado, ki meje svoje oblasti tako daleč pozabi, da si domi&ljuje, celo škofe odstavljati je v njeni oblasti! Mož is tevtoburških gozdov bode na vse zadnje nam še Pija IX kam pregnal; v njegove ključe se tako že zaletuje! — Pruski minister Falk je prav učen mož v terpin« čenju ljudi. Katoličane, zlasti skife in duhovne, bi rad prav po lepem potu do smerti izstradal. Najprej da zapreti plače iz deržavne denarnice; potern utame Cerkvi gospodarstvo čez njeno lastno premoženje in ga izroči občinam in vladi; poslednjič pa žuga se s posavo, ki bi prepovedala v?aktere zbirke, k ter« bi tudi le cd deleč dahnile po kaki verski lastniji. Tako bi ra~ž medvedje kulture ubranil, da bi škof je in masniki tudi ko milošnjo ne smeli dobivati kosca kruha, kterega jim je s postavo sne-iel. S tako nečloveško silovitostjo hočejo prusaki vernike prisiliti, da naj zoper svojo vest in vero delajo! — Nemški škof je se čedalje bolj razodevajo v svojem velikanskem junaštvu. Desetega sušca je viksi škof Koh njski Pavel Melhers deržavni zbornici v svojem in v imenu tovaršev izročil protest zoper postavo, ki zadeva vpravo katoliških duhovnij in cerkvenih posestev. Liberalci sterrae nad nepremagljivo močjo resnice v škofovskih krepkih besedah i i pričenjajo umevati, kaj je katoliški škof, pravi „Unita". Evo posnetek iz mogočne oporeke: „Vzvišena zbornica poslancev! Osnovana postava o vpra\i (gospodarstvu) cerkvenih posestev katoliških občin oblega celo versto v ravni v, ktere so popolnoma v nasprotji s pravicami katoliške cerkve, in znamenito vtesnujejo in oškodujem njeno somostojnost (avtonomijo) in nenavezanost, kar Cerkvi gre ne le vsled njene vsta-nove in božje lastnije, ampak tudi po temeljnih postavah očitnega prava, in kar ji ie zagotovljeno po posebnih deržnvnih pogodbah in provincijalnih določilih, kakor tudi po vstavnem pismu ter po 15. Členu sedanje vstave. Sama vprava Cerkvina gledč na gospodarstvo s cerkvenimi zalogami (fondi) se z omenjeno novo postavo do čistega v nič deva; cerkvenim postavnim zastopnikom so s tim roke zvezane in se v ničimur ganiti ne morejo, ker nekaj so vtesnovani od občinskih zastopnikov, nekaj pa od deržavine oblasti. Razun tega 8e za gospodarstvo cerkvenih posestev, mesto cerkvenih vradnij, na dan spravljajo čisto nove vradnije, ki s* po cerkvenih postavah ne morejo priznavati za postavne. Nova postava obspga v sebi nekako splošno ,,sekularizacijo" (deržavno pograbljenje) cerkvenih posestev, ker jih tako ceni in z njimi dela, kakor bi bile lastina zadevnih verskih občin. To pa ni tako. Po nepreveržljivih cerkvenih in javnih pravnih načelih, s kterimi se popolnoma strinja prusko postavodajavstvo, ako se pošteno tolmači, in enako francoska postava, take posestva niso lastina do-tičnih občin, ampak posestvo cerkev samih. Sploh se z novo postavo v voč ozirih v načelu žalijo bistvene in neoddajljive pravice katoliške Cerkve, in pa tako, da z ozira pravic vstavodajavnih moči se jim nikakor ne more priznavati opraviČenje za dajanje take postave. Škofje katoliške Cerkve na Pruskem menijo torej, da jih dolžnost veže glas povzdigniti zoper imenovano osnovano postavo, ki tiče vpravo posestev katoliških verskih občin, in živo prosijo preslavno zbornico poslancev, da naj brani pravice katoliške Cerkve na Pruskem zoper žaljenje, ki bi od ondod izviralo samostojnosti in pravicam škofovstva, ter naj blagovoli odreči priterjenje omenjeni postavi. Drobne novice- Iz Prusije se slišijo že vsaktere in mnoge „svobode<(, ki jih bodo mor.ili poslednjič kros-njači nositi na skazovanje po svetu! Sedaj je več katoliškim listom celo prepovedano vradne pisma in osna-nila sprejemati. — Pruski listi kaj tiho molče o tem, da je Ledohovski postal kardinal. „Uni;.V( meni: ,,Morebiti niso pričakovali tako serčnega djanj«, in misliti bi bilo moč, da je Bizmark telegrafiral svojim sto dnevnikom. da naj o tem ne pišejo." — Francoska nova republika se ne more nič opomoči. Poslanci narod neg* shoda so sli v veliki neediuosti pred Veliko nočjo domu na pirhe. Levičarji hočejo, naj »e zbornica razreši; mi-nisterstvo s tim ni zadovolji.«*. — Prusaski mavtarji se hočejo po praznikih spraviti nad kloštre, prepovedati morebiti celo sprejemanje novih udov itd. To je vse mogoče, toda opravil pekel v zvezi s B zmarkom nič ne bo. — Tako imenovani ,,mcrčeški listi" se straiao togote zirad velikanskih a d res is Parskeg« in drusega Nemškega do sv. Očrta. Naj se le; opravili nič ne bodo. — V Puebli na Mesikanskem je X. svečana umeri milg Ambrož Serrano, škof v Chilopi, izvoljen za ondotnega škofa 10. sušca 1N»"J. Ljubil je svojo čedo kakor o6e in je bil ljubljen od nje. Naj v miru počiva. — Zbor niča itali;anissimov počiva od 21. sušca do 12. aprila; škoda pa ni, če gre tudi za zmeraj v počitek v prid rimskega mesta. Odkar ti ljudje tam šarijo, je na vse strani vedno slabše, zapirajo se katoliške cerkve, odpirajo pa luteranski in prostomavtarski tempeljni, da molčimo o morijah, tatinstvih, roertvijah za lakoto, dol govih mesta do gerla itd. itd. — V Massahussu in Ko-nektikutu na južnem Amerikanskem so se v enem mescu štirje protestanški tempeljni spremenili v katoliške cerkve. — V Jakinu (Ankoni) je bil 1H. sušca taki potres skoz 15 sekund, da so zvonovi zvonili, se vrata odpirale, poderlo se nekoliko zidov. Morje je metalo sdalj-šane valove na suho. Potres se je čutil tudi v Forli, Cezeni, Mačerati in Askolu, v Benedkah — najhuje pa v Rimini, kjer se je nekaj obokov uderlo, neka deklica bila podsuta, in razpadel je del kazališa. Tudi v Čezeni so se zgodile nesreče. — Na železnicah v severno-ame-rikanskih zveznih deržavah je lansko leto 978 ljudi nesreča doletela; prccej mertvih je bilo njih 101, 777 pa je bilo več ali manj poškodovanih. — Iz Parskega bode poslalo ljudstvo s pomočjo šk fov Piju IX velikansko pismo verne vdanosti za njih prestavni god 13. majaika. Liberalci zato že kašljajo. — Med Avstrijo in Turčijo je vstal nekak razpor, ker je boje sultan poslancu Ziči-u priterdil vse avstrijanske zahteve zarad rumunskih železnic; veliki vez>r pa mu je kmali naznanil, da sultana ni prav razumel. — Nič manj kot 76 angleških krivo-vercev „baptistov" se je bilo šlo Garibaldu v Rimu poklonit. Starec je bil ves šemast od samega veselja in je rekel: ,,Danes eera prevzeten, kakor nisem bil Se nikoli poprej." (Oergi vado orgoglioso, quanto nol fui mai prima.) — V Florencu se je obesil edini sin staršev Galletti, poltrinajstni pob Adoifo, ker je bil po pravici od očeta pograjan. Oče in mati sta se vsled tega oba zmešala ter so ju mogli djati v železne srajci in v bolnišnico odpeljati. Vprašanje: Ali bi bil smerkovec storil tako strahoto, ako bi bil dobro v veri podučen, da samomor je naj strašnejši smertni greh, s kterim ai samomorivec pot k pokori in v nebesa za vselej zapre! Le preganjajte keršanski nauk in verske vaje iz šole: sad je hitro za petami. — Bizmark bode 1. mai. travna imel 60 let na herbtu in misli se, da takrat ga bo stari Olem pogledal skozi veliko okno ter mu poslal za ve-zilo kaj prav velicega, kak nov naslov, vojvodstvo, ali kaj že bo? Pa sej veliki duhovi so boje „nesiiraopridni!" — Pruski minister Falk je 16. sušca v pruskem deželnem zboru goričeval, da Linški škof je dobil od papeia povelje, da raj Be podverže avstnjanskim konfeBijonel-nim postavam. Slavni prelat pa je 19. sušca telegraiiral katoliškemu poslancu Heichenspergerju, da ni ne prosil sv. Očeta za dovoljenje spolnovati konfesijonelne avstri-janske po%tave, in ne ga prejel. — Eden amerikanskih časnikaijev je preštel, da lansko leto so razni novi čas-niski izdajavci v Ameriki zgubili čez 8 milijonov dolarjev, in da v samem mescu majniku je 200 časnikov jenjalo izhajati. — Znani Dollinger, ki je bil postal „alt-katolik", ge je tej „sektil< odpovedal. Prašanje, če mu bodo ljubljanski „vsta\overreži" zopet adreso poslali? Kaj da je zdaj, ali kaj bode prevzetni revež, ni znano. Krivov« rci, ki ga poprej niso rrogli prehvalisati zarad velikanske učenosti, ga zdaj pa kajfajo kakor slaboumnega človeka! Listek za raznoterosti. Narodni volilni odbor ljubljanski v obširnem oklicu vabi m- stne narodne volilce, da naj se zopet vdeležijo clopolnovalnih volitev za 1. in 3. volilni oddelek. Za 2. razred niso postavili voljencev, ker zarad domoljubom volilnega reda si v tem razredu ne upajo nič opraviti. Za 3. razred bode volitev o. aprila, za 1. razred pa aprila. — Tudi brez ozira na tehtne, vzroke je na vse strani pravično, da iz dosedanje pasivne strani pridejo mo*je v srenjski odbor ljubljanskega mesta, sedanje zastops»vo samo, ako bi reč prav prevdarilo, bi moralo to želeti. Bog daj, da bi se meščani izvolili vernih, vse skoz pravičnih d moljubnih zastopnikov. Volitev v duhovni in časni prid mesta je vestna reč, vsaki mora voliti t*ko, da more pred Bog« m «.d-govoriti. Tistemu. ki te je na ušesa usedel. - „Narod" ukljub našemu pojaanjenju (gl. , Dan." 19. sušca), ki je menda vsakemu s pametjo obd;rovanemu človeku razumljivo, zopet guli, češ: z« ravnikov menda vendar res ne bo treba več." — I no! če jih po Vasi sili in dranji pa le res ne bo treba več, je tudi prav, sej vsak je raji zdrav kakor pa bolan. In ti bi jih za take, ki z molitvijo kaj od Boga sprosijo, tudi res ne bilo treba, česar nikoli nismo terdiP, jih bo gotovo treba še za Vas, ki molitev zasramujete. Na Dobrovi pri Ljubljani se v nedeljo, 11. aprila «.b 3 popoldne slovesno priročne ondotno novo bralno uruštvo. Zahvala Nasi ljubi Gospej presv. Serca. Pred dve n a dnev» mu sem bil poklican k bolniku tu v Kostanjevici. Bil je popolnima slab, v sv. olje sem ga djal, obhajati ga ni bilo mogoče. Domači so bili zavoljo tega jako pobiti. H» kel sem jim, naj molijo v čast ^Naše ljube Guspetudi jaz sem ga priporočil mogočni naši Materi" t» r ob jutil, da bi ni razglasil, če n.u Marija pomore. In glej, re le, da sem ga še tisti dan lahko oblajal, temveč celo boljša se mu, in upanje imam, da 6e bode ohranil. Ne razglasujera tega kot gotovi čudež, ali prepričan sem vender, da je le Marijna pomoč ter priprošnia pospešila tako urno premenjenje. V Kostanjevici, 24. sušca 1875 .J. Marinko. Iz Poljan pri škof ji Ic ki, 28. sušca. Žahstno novico Vara naznanim. V petek zjutraj ras je iz spanja zdramil žalostni glas zvona, kteri ram je naznanil, da na Vovči gori. Ko pridemo gori, bila je že vsa vas v ognji, da se blizo ni moglo priti. Zgorelo je deset hiš in gospodarske poslopa vse; vse ovce, vsi prasci in nekoliko tudi goveje živine. Zgoreli so tudi vsi vozovi in vse orodje; ljudje, hvala Bogu, so si saj življenje rešili; vendar so se nekteri nevarno opekli. Daje potreba velika, si zamore vsaki misliti, ako se prevdari, da drugim ljudem v okolici zelo klaje pomanjkuje. Ker vem, da so Vam tukajšne okolišnje dobro znane, prosim v Vašem cenjenem listu to naznaniti, če bi bilo mogoče kakih darov dobiti, da bi se moglo pred ko mogoče naj revnišim, kterim je vse pogorelo, saj za pervo silo kaj pomagati. Poljane, 28. sušca 1875. Tomaž Vari. Pristave k. Sila je toliko veči, ker tam gori naj-berže tudi še sneg leži ter so ubogi pogorelci z živino vred, kar je je ostalo, v narhujši stiski. Naj bodo torej pogorelci vsim dobrim sercem živo priporočeni za milostno pomoč. Zbirke bomo skušali prav hitro odpošiljati" da se terpečim urno pomaga v pervi sili. Bog se ne da zaničevati. Omenili smo že, kako je bil pred nekimi tedni v Rimu potuhnjeno umorjen Rafael Sonzogno, vrednik časnika „Capitale." Naj reč malo pojasnimo. Ta časnik je silo hudo divjal zoper sv. Očeta in katoliško Cerkev. Bil je tudi gerd bogo-kletnež. Spisal je življenje Jezusovo, se ve, vse bogokletno, ter Jesusa nikoli drugač ni imenoval kakor „teparjev sin." Zdaj pa se je bil karbonarski družbi (nekaki laški frajmavrarji), ktere družbe je sam bil, v neki reči zameril, in bil je od t-h mavtarjev k smerti obsojen. Vadljali ali ždenali so, kdo ga bo umoril, in zadelo je nekega brivca. Ta pa je rekel, naj store z niim kar hočejo, on ljudi ne bo klal. Toda ti klavci so le zato odjenjali, ker se je neki tesar" radovoljno p» nudil, da bo on Sonzogna prebodel. Ta je ravno morivec Frezza. Tako je Sonzogno konec storil po ,,tesarju", ko je Jezusa s „tesarjem" psoval. Na Son-zoguovi mizi so našli tudi od njega popisano življenje Marije Device, ki je bilo najberže enako lažnjivo in preklinjevsko. V svojem brezbožnem časniku je večkrat zagovarjal bodalo, in zadelo je bodalo ravno njega. Bil je ne le sodružnik, ampak tudi sovstanovnik tiste skrivne družbe unstran Tibere, ki ga je k smerti obsodila. Padel je hudodelnik v jamo, ki jo je drugim kopal. Dobrotni Uarori• Za sv. Očeta: Iz Zapog 1 gl. — Z Verhnike 1 gl. Bog daj zmago sv. Cerkve 1 cekin s prošnjo blag. sebi in družini. — Iz verne udanosti, iz sočutja v njih terpljenji, iz otroške ljubezni 1 gld. 25 kr. v srebru proaeca sv- blageslova. — Sv. Očetu majhen darček 1 gld. sr., da bi mi sprosili srečno zadnjo uro. L. V-l. — Sv. Očetu za pirhe pokojnik 2 gl., ki prosi sv. blag. za cdpuš. gr. in za srečno zadnjo uro. Za afrikanski misijon: K. B. 1 tol. za 2 gld, — Iz Vodic 3 gl. — Iz Zapog po č. g. M. N. 1 gl. Za Bosno: Iz Zapog po č. g. M. N. 1 gl. Za misijon v Adrijanopeljnu: Iz Bol. Loga 30 kr. — Iz Zapog po č. g. M. N. 1 gl. Za sc. Detinstvo: Iz Bol. L'ga 60 kr. — K. B. 1 tol. za 2 gl. Za varhe Božjega groba: G. A. K. 4 gl. — Iz Vodfc 2 g!. — Iz Sorice 2 gl. 55 kr. — K. B. 1. tol. za 2 gl. Katoliškem misijonom v podporo: M. P. 1 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel' Blaznlkovi dediči v Ljubljani.