Št. 20, 21.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1919.
Leto I.
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo".
Kmet, pomagaj si sam,
In svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Kmečki tabor v Ljubljani 23. novembra.
Shod se je otvoril s petjem »Lepa naša domovina", in »Hej Slovenci". Pele so začetno naša kmečka dekleta, vrščene v impo-zantnih vrstah v narodni noši. Za njimi so peli vsi zborovalci.
Točno ob deseti uri je predsednik stranke Jakob Kušar otvoril zborovanje. Dvorana z galerijo in vsem stranskimi vhodi in dvoranami je biia nabito polna. V drugih prostorih in pred »Unionora" je bilo kmetov še za enkrat toliko. Velike množice, ki so videle, da ne morejo priti v dvorano, so se izgubili po mestu v raznih gostilnah. Kot strankini govorniki so govorili: Kušar, Urek, Kuralt, Dro-fenik, Bučar, Mermolja. Glede krpucanja agrarne reforme, ki odreja, da pridejo v poštev za splošno porabo le posestva nad 350 oralov, je bil pozvan navzoči poverjenik za agrarno reformo dr. Lukan na odgovor. Posebno, zakaj se ne zaplenijo v korist prebivalstva vsa graščinska posestva in ona mrtve roke.
Dr. Lukan se je sicer odzval in še precej odgovarjal, umikal pa se je stvarno odgovoriti. Vse, kar bi spadalo v odgovor, je bilo, da je povedal, da on le izpolnuje ukaz iz Beograda, sam ne more nič storiti. To je zopet jasen dokaz, kako se je treba brigati za našo veljavo tam, kjer se sklepajo zakoni. Danes sklepajo zakone in odredbe mogotci v Beogradu za sebe, da ščitijo svoje interese. Tako je z drugim gospodarstvom, s carino, prehrano, posebno pa z najnesrečnejšo denarno valuto. O vsem tem so povdarjali naši govorniki in pozivali, naj skrbijo, da pri prihodnjih volitvah pošljejo 6voje ljudi enotne kmetske stranke v Beograd. Le lastni ljudje bodo sklepali zakone v našo korist, ovrgli bodo stare, škodljive naredbe in zakone. H koncu je navdušeno pozdravil zborovalce z galerije v imenu navzočih štajerskih kmetov Blaž Jesenik iz Dramelj. Povedal je, da s kranjskimi kmeti vstajajo tudi štajerski kmetje ter vsestransko pridno delujejo za kmečko svobodo in samostojnost.
Po zborovanju se je razvil veličasten sprevod čez Sodnijski trg proti deželnemu dvorcu. Sprevod je vodil oddelek kmečkih jezdecev v starih narodnih nošah. Dolga vrsta okra-
šenih vozov z narodnimi zastavami in zelenjem je poveličevala sprevod, ki je segal skozi Sodnijski trg, Dunajsko in Šelenburgovo ulico. Pred deželnim dvorcem so se vozovi zvrstili, ostali zborovalci so napolnili ves ostali trg.
Deputacija kmetov je odšla z resolucijami v deželni dvorec pred predsednika deželne vlade dr. Žerjava. Dr. Žerjav je deputaciji obljubil, poklicati v prihodnjih dneh predlagatelje in se z njimi posvetovati za ugoditev kmečkilt zahtev. Končno se je podal predsednik z deputacijo na balkon, kjer je v lepem govoru pozdravil zborovalce. Tovariš Drofenik je pred zborovalci prečital naše resolucije ter povedal, da je predsednik deželne vlada obljubil, se zavzeti za naše zahteve. Poslovilni govor je govoril z balkona še tovariš Urck. Velikanska množica je z aplavzom odgovarjala. Veličasten in ginljiv je bil pogled na razhajajočo se množico velcpomembnega kmečkega tabora v Ljubljani 23. novembra 1919.
Povedal je, da bode Samostojna kmetijska stranka podpirala vsako vlado, dokler vpošteva naše upravičene zahteve.
Odmevi našega tabora v Ljubljani.
i.
Najlepši dan, kar jih pomni naš kmečki rod, je bil 23. november 1.1. Res nekoliko mrzlo jutro, toda suho in krasno. Človek bi mislii, da je pomladni dan, ako bi se ne zavedal, da smo v času puste, mokre pozne jeseni.
Bila je pa vendar le pomlad, saj je oživel naš kmet kakor mlado cvetje v prostrani livadi. Cela nepregledna vrsta z zelenjem, zastavicami in zastavami okrašenih voz se je pomikala po mestnih ulicah proti hotelu „Union". Lepo razvtščeno so se vozovi obrnili ter čakali svojih ljudi, ki so pohiteli na zborovanje, da tam slišijo iz ust sovrstnikov, iž ust kmetov odkrite, resnične govore, da dado tam skupno duška svoji odločni volji.
Hitel sem tudi jaz tja, da bi prisostvoval prvi veliki slovenski kmečki skupščini, toda zaman se rijem po hodniku od enih vrat do drugih ter skušani priti v sredino dvorane! Vse natlačeno, ne morem blizu, da bi slišal
našega Matijo Gubca in njegove tovariše. Rad ali nerad moral sem ostati zunaj in z mano množica radovednih kmetov, ki bi zadostovali še za enkrat toliko dvorano napolniti. Dasiravno nisem najmanjši človek, se mi je zdelo,1 da je vse občinstvo večje od inene. Nisem mogel videti črez glave druzega nego v nasprotni strani galerijo, da se tudi ondi občinstva tare. Videti je, da je povsodi neznosna gnječa. Stezam se na prste, a vedno sem še premajhen. Pogledam moje sosede in vidim, da se oni ravno tako mučijo in napeto poslušajo. Tudi jaz napenjam posluh, da bi razumel govornika, a ne sliši se druzega kakor zvok glasu, ki se v natlačeni dvorani po glavah množice tako ubije, da ga nisem zamogel razumeti!
In čuj, vedno večji in večji zvok glasu se sliši od odra in se širi po dvorani, ker že okrog mene in dalje vse občinstvo poje prelepo narodno himno. Tudi jaz poprimem k petju, ki je bilo že proti koncu prve kitice, a drugo kitico pa poje vsa dvorana, hodnik in zunaj z vznešeno navdušenim glasom: »Črna zemlja naj pogrezne njega, kdor odpada...!
Tako je! to je prav! si mislim. To je prisega zvestobe, ki jo naj naš narod nikdar ne pozabi! Nikdar naj slovenski kmet, združen v S. K. S., ne pozabi, da tako hitro raste v svoji organizaciji, da je v teku štirinajstih dni zrastel (to je od 9. novembra kakor je g. Dr. Korošec trdil, da je naša strančica kakor malo dete, katerega mati drži in kaže, češ poglejte, že samo stoji) vmogočnega mladeniča, kateri že lahko prevzame nalogo pojevnika za svoj obstoj in da ga ni nasprotnika, ki bi premagal tega zdravega in čvrstega mladeniča, zakaj ta mladenič je utaboren v poštenju, ljubezni in pravici, tako čisti in brez vse golazni, da ga ne prežene nikdol
Pohitim na ulico, da najdem svoj voz, gazim blato in iščem, a bilo voz v dveh vrstah ob „Unionu". Slednjič komaj najdem svoj voz. Bilo so namreč vsi vozovi tako enakomerno okrašeni, da jih je bilo težko razločiti. Na vozu stoječ gledam občinstvo, ki se preriva v široki ulici sem in tja. Različna godala svirajo, da bi kmalu mojega soseda ne mogel v pogovoru razumeti. Vse odmeva in hrušči godbe in pesmi, od visokih sten ulice.
Tu ugledam našega »Gubca" s svojim »Generalštabom", kateri pridejo zmagoslavno
med sobrate veselih obrazov do kmečkega voza in se na njega vstopijo.
Prvi voz se pomakne, za njim se razvrsti nepregledna množina drugih, ki jih obdaja z obeh strani gnječa občinstva. Vsa okna in vsi balkoni so polni radovednih meščanov, ki mahajo z robci in klobuki kmetom v pozdrav. Na čelu sprevoda koraka težki, krasni sirasti žrebec s svojim jezdecem — kmetom, ki drži veliko trobojnico v roki, za njim gre krdelo druzih jezdecev — kmetov. Živa podoba, katero si zamorcm predstavljati, da gremo do knežjega prestola na Gosposvetsko polje ustoličevat našega kneza, kakor nekdaj svobodni Sloveni!
Na ogromnem Kongresnem trgu se uvrstijo v štiri vrste vozovi, a množica občinstva obkoli od treh strani pročelje deželnega dvorca, kamor je šlo kmečko odposlanstvo, da predloži napisane zahteve za kmečko in splošno korist države, za našo pravdo deželnemu predsedniku.
Vse občinstvo nestrpno gleda na balkon dež. dvorca, kakor da pričakuje nekaj odločilnega od tam. In res pridejo kmetje na balkon in ž njimi predsednik deželne vlade 1 Vse umolkne . ..
Neki gospod boječe skriva svojo glavo v lepo rumeni zabojček ter se s črno rjuho črez hrbet zakriva na odprtem oknu starega gledališča! Jaz sem mislil, da posnema ptiča noja, na vprašanje so me pa poučili, da je to fotograf, kateri hoče nas vse v tisti mali zabojček vjeti, kar pa mislim, da se mu ni posrečilo.
Na balkonu se oglasi kmet, držeč listine v rokah, ter jih glasno čita. To so zahteve, katere se stavijo na vlado od naše strani. Nato povzame besedo predsednik deželne vlade g. dr. Žerjav ter s čistim, močnim in razločnim glasom vsiplje radost svojega srca nad pro-bujenim kmečkim ljudstvom ter mu obljublja podporo od pokrajinske in osrednje vlade in slednjič nam kliče srčni pozdrav, na kar zaori Njega veličanstvu regentu Aleksandru navdušeni pozdrav iz deseterotisoč grl kmečkega ljudstva!
Zopet stopi mladi kmet, tovariš Urek, v ospredje in govori jedernato, da hočemo zvesto podpirati vsako vlado, katera bode zastopala in upoštevala naše kmečke zahteve, nasprotno pa bodemo odločno nastopali proti vsakomur, kdor bi bil proti našim težnjam in koristim I
Še enkrat »Živijo" ... 1 in »Živijo" . . .! zaori po vse množici, nakar zdrdrajo vozovi, občinstvo hiti z radostjo na vse štiri vetrove, zavedajoč se, da je bil to dan zgodovinskega pomena, ker kmet je uvidei, da je le v lastni združitvi moč.
Notranjski kmet.
II.
Dan 23. novembra 1919 bode ostal za vse veke zgodovinski dan probude slovenskega kmeta. Ta dan je odprl oči vsem onim, ki niso hoteli verjeti in vedeti, kaj koče slovenski kmet. Kdor ni hotel verjeti, da ideja osamosvojitve in kmetove samostojnosti vstaja iz kmeta samega, ne bode po tem dnevu več dvomil. Nad 15 tisoč kmetov in kmetic je oni dan to dokazalo. Vsaka ideja, ki temelji v ljudstvu samen, se prej ali slej udejstvuje (realizira). Ideja ljudstev je bila vse veke zmagovalka sile zlobe. In ideja našega kmečkega naroda po svobodi osamosvojitvi je tako staro, kakor je stara njega sužnost podjar-miljenost. Skozi vse vekove tisočletja sužnosti se je naš kmečki narod spominjal, da je bil kedaj prost svoboden, ko si je prost svobodno volil svoje kneze in postave. Za to
nam pričajo neštevilni boji in vpori naših pra-dedov.
Po svetovni vojski, ki je pretresala svet in grozila uničiti posebno naš narod, nastopa nova doba. Narod, težko ranjen, še danes vstrepetava v mrzlični omotici. Ali bode umrl? Ne, umreti ne more! Umreti ne smel Zdravi udje krepkega narodnega telesa nam jamčijo, da se bode v kratkem zacelila še zevajoča težka rana.
Narod bode ozdravel, bode vstal in se oprijel z vzemi udi odločno dela. Z odločnim delom vseh svojih sil si bode zgradil svoj porušeni dom. Dom mora biti veličasten, katerega lastnik bodi ves narod. Vsi pridni udje narodne družine naj imajo v njem enake pravice, v kolikor delajo za dobrobit celokupne družine. Trote, ki nočejo graditi doma, pridne delavce ovirajo ter celo razdirajo, kar ti zgradijo, bodemo neusmiljeno iztrebili iz naše družbe.
Za vse to nam jamči naš nedeljski tabor v Ljubljani, kjer je bilo zbranih nad 15 tisoč kmetov in kmetic. Naš edino delavni stan, ki se je takoj oprijel z odločnim delom zgradbe novega narodnega in državnega doma, je v nedeljo z vso odločnostjo pokazal in dokazal, da hoče biti na svojem domu sam svoj gospodar. Pokazal je tudi dovolj odločnosti, da hoče prisiliti k resnemu delu tudi druge člane narodne družine, ki še ob strani gledajo, ko drugi pridno delajo. Ko pa je miza pogrnjena, so prvi zraven in hočejo vse najboljše pojesti. Oni, ki dela, naj bi jedel le slabše ostanke.
Nedeljski kmečki tabor, katerega je sklicala „Samostojna kmetijska stranka", je dokazal, da je odločna volja našega kmeta se združiti v svoji neodvisni samostojni kmetijski organizaciji. Vkljub vsej zlobi, ki je delovala v nasprotnikih, je shod uspel kar najveličastneje, najimpozantneje. Nasprotniki so sklicali ob istem času shode na daleč v vsej ljubljanski okolici z namenom, preprečiti udeležbo. Namena niso dosegli. Dovolj je bilo šole za našega kmeta in kmetico v petletni vojni, da ne sme le ubogati in se stepo pokoriti svoji gospodi. Naučil se je kmet in kmetica misliti s svojo giavo. Dovolj je bilo kleče-plaztva in prevar. Tudi slepec mora sprevideli, da kakor je bilo, tako nc gre več dalje. — Ta naš dan bodi v bodrilo vsem vztrajnim delavcem, ki so v 4 mesccih svojega dela pokazali v nedeljo 23. novembra obilen sad. Bodi pa tudi v spodbudo vsem onim mlačnim, ki so stali ob strani in gledali, ali bode to res, kar se razglaša. Vsi zagrabite takoj za delo in pomagajte krepiti našo kmečko moč. Srečnejši pristaši oni, ki želite kmečko svobodo, ljubite red in Jugoslavijo, pomagajte nam gmotno. Darujte v naše sklade. Stroški so ogromni, žrtve voditeljev in organizatorjev veliko.
Dolenjski kmet.
^ • III.
Da bo naš tabor rodil sadove.
Pomagajte vsi, ki to zmorete! Mi moramo zavzeti in pridružiti moramo vsako našo vas naši kmečki armadi. V kratki dobi se bode bila odločilna volilna bitka, ki odloči našo usodo zopet za stoletja. Do tega časa mora biti delo dovršeno. Zmaga mora biti naša, to je naša prisega, dana na ljubljanskem taboru. Zatoraj vsi delavci, ki ste dobre volje, na krov 1 Vsi na delo! Na shodih, sestankih, pri delu, na potu, na sejmih, povsod, kjer vas pride več skupaj, govorite, učite, kaj je kmetu treba. Vsi, tudi oni, ki žive med nami
na deželi, katerih dobrobit in sreča je odvisna od naše sreče, pomagajte za združenje vseh v deželi v Samostojni kmetijski stranki! Nikogar se ni bati! Kdor ni z nami, je proti nam, je naš sovražnik; bodisi tega ali onega stanu. Bodite ponosni na somostojnost, neodvisnost, prostosti To hočemo v naši novi državi Jugoslaviji. Potomce Tahi ja, Draškoviča, Alapiča, ki še rujejo po deželi, zasledujte, preganjajte vztrajno in neusmiljeno! Kakor je izginil njih dunajski zaščitnik, tako morajo tudi oni izginiti. Učite kmete, katere majo še podjarmljene, naj jih zadnji spozna in zavrže. Vodite boj povsod z uma svetlim mečem. „Za našo staro pravdo." Ta pot mora biti zmaga naša.
Matija Gubec tudi potomec.
IV.
Zadeli smo jih v živo.
Vsa čast Kranjcem, posebno ljubljanski okolici, za vdeležbo na našem taboru. Le čitajte »Domoljuba". Pre nas je preziral češ, kaj me brigate, naša mogočnost je nedotakljiva! Sdaj pa po našem taboru v Ljubljani pa sta zadeta s svojo nerodno cokijo S. L. S. in K. Z. v živo. „Domoljub" skače, razsaja in divja kakor obstreljena zver, ki ne ve najti rešitve. Ko je njega vredni bratec »Slovenski Gospodar" divjal že cele tri mesece, so razsojevalci politike izjavljali: „Na Štajerskem mora Samostojna kmetijska stranka dobro pridobivati tal, to kažejo napadi v „Siov. Gospodarju". Na Kranjskem pa je najbrž slabo, ker se »Domoljub" malo zmeni. No, sedaj pa sedaj! Vsa čast deželi Kranjski! Tovariši, tovarišice! Kmetje, kmetice in vsi drugi na deželi, posebno organizatorji, voditelji!
Napadi nasprotnikov naj vam bodo v spodbudo, ker so dokaz, da smo na pravi poti. Delajte pridno, vztrajno, neizprosno, samozvestno kot samostojni, neodvisni, svobodni državljani, enaki med enakimi!
Štajerski kmet
Strokovna izobrazba na kmetijskih šolah.
Dogaja se dostikrat, da naši ljudje ne vedo, katerih predmetov se uče gojenci raznih kmetijskih šol. Za praktično življenje se več nauče, kakor marsikateri drugi stanovi, kar se vidi iz v nastopnem naštetih predmetov.
Predmeti, o katerih se predava na visokih šolah so: višja matematika, fizika in mehanika, kemija, geologija, pedalogija, agrikulturna kemija, nižemerstvo, vremenoznanstvo, anatomija, rastlinske in živalske bolezni, bakteri-ologija, narodno gospodarstvo, agrarna politika in agrarna statistika, zakonoznanstvo, civilno, trgovsko in menično pravo, kupčijstvo' zadružništvo, splošno stavbenstvo, kulturno-tehnično vodno stavbenstvo, kemična tehnologija, elektrotehnika, splošno in špecialno poljedelstvo in rastlinarstvo, gojitev rastlin, sadjarstvo, vinarstvo, živinoreja, živinozdrav-stvo, mlekarstvo, poljedelsko gospodarstvo, enciklopedija gozdarstva, knjigovodstvo i. dr.
Predmeti srednjih šol so: računstvo, fizika, vremenoznanstvo, prirodopis, poljedelstvo in rastlinstvo, sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, risanje, živinoreja, mlekarstvo, gospodarstvo, gozdarstvo, kemija, strojništvo, zakonoznanstvo, kupčijstvo in zadružništvo.
Na nižjih šolah se poučuje: računstvo, risanje, spisje, fizika, prirodopis, poljedelstvo, rastlinarstvo, živinoreje, mlekarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo, živinozdravstvo, zadružništvo, kupčijstvo in zakonoznanstvo.
Štejem si v svojo dolžaost, predstoječe obelodaniti, da različni doktorji in drugi zvedo, s čim se pečajo naši gospodarji in kmetijski strokovnjaki, da vidijo, da zamorejo absolventi teh šol uspešno zastopati koristi kmečkega stanu tudi v raznih korporacijah in v parlamentu, ker se ne uče samo predmetov, ki se tičejo kmetijstva, temveč tudi marsikaterih drugih občekoristnih stvari. Zato so vsled svoje vsestranske izobrazbe celo sposobnejši za najraznovrstnejše zastope, kakor n. pr. advokati, ki poznajo navadno izborno kazenske paragrafe, a o drugih stvareh nimajo niti trohice pojma. Naši »Samostojni kmetijski stranki" se ni treba bati, da ne najde v svojih vrstah primernih ljudi z vsestransko izobrazbo. Kmetje, ne dajte se begati in plašiti z odgovori, da naša stranka nima vsaj takih talentov, kakor so jih imeli dosedanji mogotci SLS.! Zaupajte eden drugemu in voditeljem, kateri vodijo boj za kmečko Staro Pravdo!
Širite misel ujedinjenja slovenskega kmeta!
Važna naloga naših organizacij.
Ko se je ustanovila „ Samostojna kmetijska stranka", si je začrtala v svoj program, da sprejema v svoje vrste kot voditelje le kmetovalce po poklicu in kmetijske strokovnjake, tako da postane res čista kmetijska organizacija. Že danes se pa pojavljajo glasovi od strani stranki sovražnega časopisja, ki pravijo, da bi bila vlada kmečke st/anke nemogoča, ker jej manjka izobraženih in politično zrelih zastopnikov, ki bi bili zmožni voditi državno politiko. Kakor vsi drugi stanovi, ima pa tudi kmečki stan dosti izobraženih in praktično izkušenih pripadnikov. Taki pošteni, od zaupikov stranke predlagani kmetovalci naj bi ob prihodnjih volitvah kandidirali za poslance naše stranke. Da pa pridobi naše zastopstvo ali klub na živahnosti, kazalo bi na vsak način, da pritegne v svoje vrste tudi odlične kmetijske strokovnjake, ki vsled svoje vsestranske kakoi tudi splošne izobrazbe lahko tudi v politiki stoje kot svetovalci kmetu na strani. Ni torej potreba, da se poveri vodstvo stranke advokatom ali kake druge vrste gospodi, ki si tega tako želijo; prepričali jih bomo, da pojde v naših vrstah resnično tudi brez njih. Zato je naloga vseh kmetijskih strokovnjakov, bodisi zasebnih ali javnih, da vstopijo v naše vrste. Ne samo kmetijski strokovnjaki v ožjem pomenu besede, ampak tudi gozdarji in živinozdravniki spadajo v našo stranko, saj so po svojem poklicu s kmetijstvom v najožji zvezi. V vrstah strokovnjakov se pa doslej vidi velika neodločnost — strah pred močjo drugih, sedaj na krmilu stoječih strank.
Našemu izvrševalnemu odboru bodo vsi cagovci dobro v spominu, nasprotno pa bomo zaupali tistim, ki zvesto in kar najhitreje stopijo v naše vrste. Naloga našega kmečkega ljudstva pa je, da se tudi oklepa svojih strokovnjakov. Krajevni odbori naj jih pokličejo v svoje vrste in naj jih obenem po-zovejo, da jih o priliki njihovih shodov poučujejo. Na ta način spozna ljudstvo svoje ljudi, spozna njih zmožnosti, oni pa pridobijo zaupanje ljudstva, kar je že v interesu njih poklica kot kmečkih učiteljev in svetovalcev.
Znane so mi razmere v inozemstvu in vem, kako te tam kmečko ljudstvo oklepa svojih strokovnjakov. Občinski odbori ali kmetijske organizacije zahtevajo tam same od časa do časa, da se jih pouči v eni ali drugi stroki. Tak predlog stavi po navadi kak absolvent kmetijske šole, kije praktičen kmetovalec. Tako pridobi ljudstvo na svoji izobrazbi in se pri taki priliki rešujejo različna vprašanje, ki so s kmetijstvom v zvezi.
Pri nas pa je žalibog za kmetijski pouk med gospodarji še veliko premalo zanimanja. Dasi tukaj država sama plača potne stroške kmetijskega učitelja, mora le-ta še sam vsestransko agitirati za udeležbo pri pouku, naprositi župni, občinski urad in šolsko vodstvo, da predavanje razglase in da se ljudstvo predavanja udeleži. In še tu je uspeh dostikrat neznaten. Ljudstvo se sploh ne zanima ali si predavanja ne želi in se predavanja kratko malo ne udeleži. To se mora izpremeniti! Zavedni kmetovalci morajo sami zahtevati, da jih kmetijski strokovnjaki pouče in da se z njimi seznanijo. Kmetijski strokovnjaki morajo biti vedno in povsod vaši svetovalci. Da se to uresniči, je gotovo važna naloga naših krajevnih organizacij.
Agrarec.
Politične vesti.
Volitve na Ogrskem. Vseh volilcer je
nad pol milijona, med temi polovica žensk.
Protestiramo ! Došla nam je sicer še nepotrjena vest, na nameravajo v Beogradu odrediti, naj bi se vršile volitve v Narodno predstavništvo ~po starem srbskem volilnem redu, ki ne pozna splošne in enake volilne pravice, te-muč sme biti voljen za poslanca le tisti moški, ki je star vsaj 30 let ter plačaje najmanj 60 dinarjev dLektnega davka. Voliti pa smejo le nad 21 let stari moški, Id plačujejo 15 dinarjev direktnega davka. V vsakem volilnem okrožju se voli po več poslancev, a na vsaki listi morata biti po dva kvalificirana kandidata, to je taka, ki sta dovršila kako visoko šolo. Proti taki nakani mi samostojni kmetje odločno protestiramo. Naš poglavitni namen je vendar, da so otresemo vsakršnega jerobstva. Mi hočemo zastopati svoje težnje po lastnih pristaših ter ne potrebujemo za to nikake gospode. Za naše potrebe ima naš človek dovolj „visoke šole" izkušenj in trpljenja. Kot resnično neodvisni in samostojni kmetovalci pa smo tudi pravi demokrati, bolj kot oni, ki nosijo to ime na svojih praporih. Kot taki pa tudi hočemo, da imajo pridne, razumne in z nami možmi misleče žer.e iste pravice.
Narodno predstavništvo odgodeno. Vlada je sklenila, da se seje začasnega narodnega predstavništva odgodijo za dva meseca.
Evo ne — jasnega dokaza! „Domo-
Ijub", ki stika povsod liki psiček po smetišču, je našel kost, ki jo hlastno obira. Na drugem mestu povemo, kako zagonetna je naši stranki neka okrožnica J. D. S., s katero nimamo nikake zveve. Značilna pa je „Domoljubova" ogorčenost. Podoben je „Domoljub", oziroma njegova „Kmečka zveza" postarani devici, ki pri odprtem oknu ponoči preži in pris>uškuje, ako bo prišel fant pod oknu lepe, mlade, krepostne sosede. In res zasliši trkanje in moledovanje pod sosedinem oknom. Cednostna soseda se sicer ne odzove, ne odpre okna. Toda stari, prezirani liinavki je že to dovolj. Greh se je mislil delati! Gorje pohujšanemu svetu! Takoj zjutraj raztrobi po celi vasi, zatoži staršem in župniku. In prav se zgodi vasovalcu, privošči sramoto nedolžni deklici, ki trkanje morda niti slišala ni ali ga pa slišati ni hotela. Zakaj pa vasovalec ne vidi njenega okna, ki je na stežaj odprto? Mi pa pravimo, da je gotovo več vredna mlada, čvrsta dekle, ki jo oblegajo snubci, četudi morda še nima toliko dote kakor pa starikava, nevoščljiva syetohlinka, ki čaka zaman pri odprtem oknu.
Kaj bo Z Reko? Predsednik Wilson je poslal italijanski vladi «elo odločen dopis, v katerem zahteva pravično in naglo rešitev Jadranskega vprašanja, v nasprotnem slučaju pa grozi, da odtegne Amerika Italijanu vsako gospodarsko pomoč. To pismo je tako vplivalo na italijanske politike, da je Nitti izjavil, da želi Italija živeti z Jugoslovani r prisrčnih od-nošajih.
Volitve V Italiji. Pri zadnjih volitvah v italijanski parlament so dobili socijalisti in klerikalci trikrat več poslancev kot so jih imeli dosedaj.
Gospodarstvo.
Ne zaničujmo se sami! Povsod slišimo samo zabavljanje čez vse, kar je našega in med nami. Vojska gotovo ne nosi dobrega splošnosti. Vsaka država ima po vojski težave za notranjo ureditev, tako tudi naša. Ako hočemo položaj zboljšati, ne smemo le zabavljati, marveč vsi pridno delati. Le s pridnim delom vseh notranjih sil bodemo odpravili draginjo in revščino.
Pomagajmo vsi graditi lastni dom, ne stremimo za tujo streho. Povsod je slabše kot doma!
Nemčija dela. Nemški narod, čeravno premagan, se je prvi zdramil iz vojne omotice. Začel je prido delati. Namesto 8 ur dela se v Nemčiji po 10 ur v vseh podjetjih. Osem ur delajo Nemci za sebe, dve uri pa za državo. Z delom hočejo zgraditi in zopet utrditt državo. Pri nas jo bila pa prva odredbn zmanjšanje delavnega časa, poleg tega se še vrlo štrajki.
Kako je v Rusiji, v zadnjem času se vrše ljuti boji med boljševiki in nasprotnimi četami. Kdo bode zmagal, je še nejasno. Soditi je, da se boljševiki vdajajo. Iz poročil vjetnikov, ki od tam prihajajo, vlada v žitnici Evrope glad. Kmetu so vse pobrali brez plačila, da nima veselja delati ter se tudi on pridružuje eni ali drugi vojni stranki. Kmet je brez vse veljave. Pol miljona petrograjskih delavcev je vkrotilo in zasužnjilo 100 miljonov kmetov, ker niso bili organizirani. Tako hoče tudi pri nas 100 tisoč organiziranih delavcev komandiroti 11 miljonom kmetov. Da kmetje preprečimo rusko nevarnost, združimo se vsi v svojo stranko, dokler je čas.
O sekvestrih in nadzornikih velepo-sesiev nam prihajajo od vseh strani težke obtožbe. Poživljamo svoje somišljenike, da nam tozadevno sporoče dejstva, podprta s pričami in dokazili, na kar bomo brezobzirno potrebno ukrenili in tudi do konca zasledovali.
S kmetijstvom zvezani obrtni krogi,
zlasti lesni, se pritožujejo, da se pri razdeljevanju vagonov za eksport protežira hrvatska judovska trrdka „Croatia" na škodo naših proizvajalcev, ki v z držuj e j o veliko število delavskih rodbin, dočim judovska „Croa-tia" le prelcupuje in kupčuje. Tako je pri zadnji razdelitvi vagonov dobila „Croatica" 18 vagonov za eksport, domače tvrdke so bile pa ali prikrajšane ali pa sploh niso nič dobile. Opozarjamo vlado s pripombo, da protežiranje Judov v Sloveniji ne bomo trpeli, pa naj bo ž njimi v zvezi kdor hoče!
Razno.
Angleški kredit naši državi. Angleška vlada je dovolila 26 milijonov funtov šterlingov kredita za uvoz raznega blaga k zaveznikom, predvsem v Jugoslavijo.
Tudi Madžari so od nas odvisni.
Ogrska dobi iz Jugoslavije 3000 vagonov žita in moke, 20 vagonov masti m 300 vagonov živine. — Ogrska je sicer kmetijska dežela, toda bolševiki (komunisti) so vse oplenili ter splašili kmetovalce, da niso hoteli obdelovati njiv.
Tiskarska stavka v Sloveniji je končana ter začno časopisi zopet redno izhajati. Seve bode z rednim tiskanjem še nekaj časa težave, ker se je tiskarnam nagroinadilo nujnega dela.
Ljubljana dobi najvišje sodišče. Regent Aleksander je podpisal ukaz, naj se ustanovi v Ljubljani kasacijsko sodišče, kakršno smo nekdaj imeli le na Dunaju.
Vinske cene v Nemčiji rišejo »koršj ne-terj«tno. Liter novega pridelka velja 30—40 Mark.
700 vagonov žita za Slovenijo namerava priskrbeti ministrstvo za prihrano vsak mesec.
Vojni vjetniki iz Italije se vrnejo do
konca tega leta domov.
Cene sladkorju. Vlada je trgovcem dovolila, da sami dobavljajo sladkor iz inozemstva. Cene sladkorju v inozemstvu pa so visoke (20 do 24 K za kg).
Naša trgovska mornarica. Naš minister jn delegat dr. Trumbic je iz Pariza brzojavil, ^a jo vprašanje o naši trgovski mornarici ugodno ešeno. Jugoslavija dobi brodovja za 250.000 .on.
Za ravnatelja ljubljanske tobačne to-
arne je imenovan g. Jos. Mandelj.
Kaj je „Ekonom" in kaj hoče.
„Ekonom" je začel te dni poslovati. Skladišče ter skladiščna pisarna se nahajajo v Ljubljani za Novim Svetom (Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7), pisarna ravnateljstva in tajništva je pa v Sodni ulici štev. 3. To jo delniška družba, pri kateri jamči vsak član le z zneskom, ki ga je vplačal za akcijo in nič več. Akcija ali delnica stane 200 K. Vsakdo jih labko kupi več. Te dni odpošlje Pripravljalni odbor družbe na vse krajevne odbore S. K. S. veije število položnic. Krajevni odbori naj zberejo priglasi-telje za delnice v posebni zaznamek z natančnim naslovom in poklicem, oddajo vsakemu priglasi-telju eno položnico, s katero priglasitelj pri poljubnem poštnem uradu vplača znesek tolikokrat po 200 K, kolikor delnic misli kupiti. Krajevni odbori naj pošljejo svoje zaznamke o priglasi-teljih na naslov „Ekonom", Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. Vsak priglasitelj, ki bo sprejet od Pripravljalnega odbora za člana, <}obi še posebno bančno potrdilo v smislu zakona. Pristopi lahko vsak posestnik, vsaka posestnica, vsak obrtnik in vsaka obrtnica in delavec, ako pripade ali ▼saj simpatizira s cilji, ki jih zasleduje Samostojna kmetijska stranka, to je osvoboditev kmeta, obrtnika in malega človeka sploh od gospodarskega in političnega izkoriščevalstva. Januarja 1920 se bo vršil ustanovni občni zbor ^Ekonoma", pri katerem bo imel vsak član en glas. Tedaj bodo izvolili člani iz svoje srede Upravni odbor, ki bo glava družbe, kateremu
bo pripadla tudi naloga nastaviti tudi primerno Službeno osobje, in pa Nadzorstveni svet, ki bo celo podjetje nadzororal. V glulbo bo treba pritegniti potrebne strokovne moči.
Namen ^Ekonoma" je preskrbljevati prebivalstvo, pred vsem pa svoje prijatelje, po lastnih nabavnih cenah z vsemi potrebščinami, kot z živežem, obleko, orodjem, na drugi strani pa nakupovati od kmetovalca in obrtnika njegove proizvode, ter jih oddajati naravnost porabniku. Njegov namen je torej potlačiti cene onih predmetov, ki jih moramo v Slovenijo uvažati, kar bo dosegel s tem, da bo s pritiskanjem cen na te predmete izločeval tihotapce, navijalce in ve-rižnike, na drugi strani bo pa našemu kmetovalcu in obrtniku plačal laliko višje cene kot drugi nakupovalci, ker bo prodajal blago kon-zumentom iz prve roke, torej z izločitvijo vmesnih dobičkarjev in špekulantov. Na ta način bo skušal „Ekonom" uveljaviti pri nas zopet pošteno trgovino ter .dosegljivo cene, pri čemer bo podpiral tudi one trgovce na deželi, ki bodo hoteli delati ž njim vred po njegovih načelih, dajoč jim, kjer bo krajevna potrebščina, blago tudi v razprodajo, toda predpisujoč jim pri tem natančno cene in dobiček.
Tajništvo Pripravljalnega odbora.
Poziv
vodstvu Jugoslovanske Demokratične Stranke.
Z okrožnico z dne 20. novembra t. 1., poslano Vašim krajevnim organizacijam, sporočate istim, da snujejo — Vaši pristaši z nami delniško družbo „ Ekonom".
Vsled tega Vas v imenu dostojnosti pozivljem, da tekom 14 dni navedete konkretna dejstva, na podlagi katerih ste zamogli podati svojim pristašem gornjo izjavo, ker bi sicer morali smatrati, da gornja okrožnica ni nič dru-zega kot prikrit napad na našo stranko z namenom, isto diskreditirati kot Vaš privesek, kar pa sami dobro veste, da ne odgovarja resnici.
Za slučaj, da je gornja okrožnica šla v svet brez vednosti vodstva, pro-
sim pojasnila in dokazil tekom istega roka.
Pripominjam in povdarjam ponovno^ da je S. K. S. popolnoma nova, neodvisna stranka,' ki se je ustanovila prav radi tega, da se kmet otrese tako liberalnih kot klerikalnih varuhov ter se postavi stanovsko, gospodarsko in politično na lastne noge.
V Ljubljani meseca decembra 1919.
Načelnik Samostojne Kmetijske Stranke:
Jakob Kušar
kmet v Notranjih Goricah.
Tajništvo SKS.
naproša vse krajevne odbore da mu naj-dalje do 20. decembra sporoče:
1.	sestavo krajevnega odbora z naslovi predsednika in vseh odbornikov;
2.	krajevni delavni okoliš s sedežem odbora;
3.	število moških članov od 20. leta naprej;
4.	število pristašev S. L. S., J. D. S. in J. S. D. S.;
5.	najnujnejše krajevne potrebščine.
Glede „Ekonoma" naj sporočajo
Krajevni odbori istemu mesečno, kakšne so potrebe njih okoliša za prihodnji mesec na živežu in drugih življenskih potrebščinah.
„Ekonom" bo istim po možnosti ustrezal.
Vsakemu poročilu naj se doda, na koga naj se blago pošlje in kdo garantira za plačilo. Vsak račun mora biti tekom 14 dni poravnan.
Listnica uredništva.
Radi pomankanja prostora nismo priobčili vseh inser"«tov. Toliko v pojasnilo.
Naročniki, kateri lista ne prejemajo, naj takoj raklamirajo na upravo lista.
Baterije žarnice vseh tipov, elektrotehnični predmeti.
Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS
Janko Pogačar
Ljubljana, Mestni trg štev. 25.
(prej Psrlss), LjaMjans, Ps cšer-aova ulica štev. 9, te priporoča.
Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za „Male oglase" 12 K. polovica tega prostora 6 K. Najmanjši oglas 4 K. Denar pošiljajte vedno naprej 1
prosi vse predsednike Krajevnih odborov, da se vsi zglasijo pismeno ali osebno s polnimi naslovi v najkrajšem času in to radi korespondence.
Kmetska posojilnica ljubljanske
okolice
v Ljubljani r. z. z n. z.
Obrestuje hranilne vloge po 3%. Sprejema vloge na tekoči račun. Čekovni promet. Eskont in inkaso menic. Loinbardiranje vrednostnih papirjev. Stanje hranilnih vlog nad 50,«00.000 K. Rezervi zakladi nad ... 1,000.000 K. Ustanovljena leta 1881.	Ustanovljena leta 1881.
importna in ekspertna družba z. o. z. v Ljubljani.
Tvrdka „IMPEX" se peča z vsemi panogami izvozne in uvozne trgovine, preskrbuje domačo industrijo s potrebnimi surovinami in izvaža industrijske proizvode lastne države. Preskrbuje domači trg s kolonialnim blagom ter prevzame vse trgovske transakcije z inozemstvom.
Kupuje, izdeluje In izvaža vsakovrstne lesne izdelke.
Za časa prehodne dobe pospešuje družba izmenjavo blcga z inozemstvom, da ščiti domačo valuto.
Poslovanje na lastni račan In v komisiji. Podružnice in zastopstva na vseh svetov: ih tržiščih.
za ročni in vrtilni pogon, vratila (gepelne), čistilnike, trijerje, slamo-reznice za pogon z roko In s silo sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparllnlke, stiskalnice za seno In poljedelske stroje ima vedno v veliki izberi v zalogi
FRANC HITU v Ljubljani na Sv. Martinovi cesti št, 2.
Edina zaloga poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Co.

[Sl^lM^I^J^ISlEJ^ISMaiaii® [šl^	IHISSDISMEJISISIHI
Modna in športna trgovina
v Ljubljani, nasproti glavne pošte.
priporoča modne In nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, bluze,
damsko perilo, narodne vezenine, zastave. Posebni oddelek za gospode: kiobuki in slamniki, barvasto in belo perilo kravate, rokavice, vsi modni, športni in toaletni predmeti,
Ure . dipl. agr. A. Jamnik.
Natisnil J. Pavlicek v Kočevju.