AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 151
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 29TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Delavska postava se mora spremeniti
Washington, 28. junija. Senator Vandenberg, republikanec, iz Michigana, je včeraj predlagal tri spremembe k obstoječi delavski postavi. Te spremembe naj zagotovijo "industrijski mir" in čuvajo pravice manjšine Uslužbencev, pravice delodajalcev in splošnega občinstva. Amendmenti bi preprečili delavskim unijam "nepošteno poslovanje," in obenem narekujejo visoke kazni za unije, ki bi prekršile pogodbo, katero so podpisale z delodajalcem. Namen teh amendmentov je ohraniti industrijski mir in sporazum med delavci in delodajalci. Nadalje namerava Vandenberg predlagati, da unija ne sme s silo kolektati mesečnih prispevkov od članov in končno, da morajo biti vsi unijski uradniki, organizatorji in zastopniki ameriški državljani.
Delavske novice po raznih mestih dežele
Pittsburgh, Pa., 28. junija. CIO organizacija namerava odrediti štrajk pri Weirton Steel Co., Weirton, W. Va. Vzrok je, ker kompanija šikanira unijske delavce. Kompanija je bila tozadevno obveščena.
Republic Steel Co. v Cantonu in Massilonu, Ohio, naznanja, da nima še nobenih načrtov za otvoritev svojih tovaren. Vzrok, da niso še odločili dneva odprtije je, ker nima kompanija na razpolago dovolj stražnikov, governer pa neče tja poslati vojakov.
Veliko nesoglasje prevladuje med poročili, ki jih izdaja CIO unija in Republic Steel Co. v Youngstownu in Warrenu, Ohio, glede števila delavcev, ki so se vrnili na delo. Kompanija pravi, da se je izmed 18,000 delavcev jih vrnilo 11,000 na delo.
Iz Clevelanda je bila včeraj odposlana brzojavka na gover-nerja Daveya od "Ljudske konference." V brzojavki se zahteva, da governer nemudoma odpokliče vojaštvo iz vseh štrajkovih okrajev in da ostanejo jeklarne zaprte.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po mnogih slovenskih naselbinah v Ameriki
V	Kemmerer, Wyo., je rojak Jim Cimperman padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in je tudi sicer težko poškodovan. Nahaja se v bolnišnici.
V	Milwaukee se je dne 15. junija, ko je šel domov od dela, smrtno ponesrečil rojak Ferdinand Uresk, star 42 let, rojen v Litiji. Peljal se je v avtomobilu, in na križišču se je zaletel vanj drug avtomobil in ga prevrnil. Rojak je umrl za poškodbami na potu v bolnišnico. V Ameriki je bil 30 let in se je pred osmimi leti preselil v Milwaukee iz Staun-tcna, 111. Zapušča ženo in hčer.
V	Cliff Mine, Pa., je po štiri-mesečni bolezni umrl rojak Jakob Debeljak, star 7J. let in rojen v Stari Oselici na Gorenjskem. V Ameriki je živel 36 let. Zapušča ženo, sina in dve hčeri.
Zadnje čase so se v Jolietu pojavili agenti Republic Steel Co., ki so prišli iz So. Chicaga in vprašali v Jolietu več Slovencev, če hočejo iti delat v So. Chicago
v jeklarno, kjer je štrajk. Obljubili so po $10.00 na dan in hrano. če so jih kaj dobili ni znano.
V	Library, Pa., je bil zadnje dni ubit Rudy Dolenc in sicer od električnega toka, ko se je nahajal pri delu v premogovniku. Ranjki je bil star 36 let in rojen v Ameriki. Tu zapušča ženo, dva otroka in starše.
Mr. Leo Jurjevec, jako dobro poznan rojak v Chicagu, se je moral podvreči težki operaciji.
V	staro domovino na obisk se je podal slovenski ameriški zla-tomašnik, župnik slovenske župnije v Pueblo, Colo., Rev. Ciril Zupan. Mož je star 75 let, pa še čvrst in gibčen. Rojen je bil leta 1862 in je doma iz vasi Srakov-lje, fara Predoslje na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1881, torej je tu že celih 56 let. Zadnjič je bil v stari domovini na obisku pred 38. leti. Odpeljal se bo iz New Yorka s parnikom Aquitania dne 30. junija, ko odpotuje večja skupina Jugoslovanov v domovino na obisk.
general Franco je ibral armado pred Madridom. Pravi, da v enem mesecu pade mesto
Hendaye, Francija, 28. junija. Mesto Madrid je bilo sinoči podvrženo' silnim napadom od strani generala Franca, poveljnika španskih nacionalistov. S padcem Madrida pride tudi konec španske civilne vojne.
Laško kot nemško časopisje prerokuje, da se bo Madrid komaj držal en mesec, kajti železni obroč, katerega so zadnji teden vzpostavili nacionalisti okoli Madrida, je zaprl vse dohode v glavno mesto Španije.
Nekako 50,000 mož nacionalistične armade se nahaja še vedno v deželi Baskov, kjer "čistijo" posamezne postojanke. To delo bo v enem tednu goto-
vo, nakar s'e armada nacionalistov s polno silo vrže nad Madrid.
Zadnje čase je opaziti v Španiji, da se ljudstvo obrača od socialistične vlade in se približuje nacionalistom. Dočim je socialistična vlada postala bolj okrutna, pa nacionalisti, kjerkoli se pojavijo, postopajo z največjo obzirnostjo.
Poročila iz Valencije, kjer je začasno glavno mesto socialistične španske vlade, trdijo, da so bili prvi napadi na Madrid odbiti. Toda nacionalisti trdijo, da obstreljujejo pot med Madridom in Valencijo, tako da španska vlada nima več zveze z Madridom.
Nemčija na vsak način zahteva, da zmaga general Franco. Nemčija potrebuje špansko rudo
Vehovec na delu
Councilman 32. varde, Mr. Anton Vehovec, je prišel zadnji teden v urad komisarja parkov in zahteval, da mesto odpravi neko smrdečo mlakužo v bližini jezera pri nekdanjem White City. Direktor parkov je odgovoril, da nima delavcev za tako delo. Vehovec pa, ki je vedno na delu, je poklical svoja dva sinova in še dva prijateljska soseda. Oborožil jih je s krampi in lopatami, pa so šli na delo. V kratkem času so odprli smrdečo mlakužo, da se je izcedila v jezero, in okolica je sedaj čista. Tako se vidi, da en sam slovenski councilman lahko" več naredi kot pa vsa mestna vlada, če ima resno voljo za blagor ljudi.
-o---
Prvorojenec
Vile rojenice so pripeljale mlademu zakonskemu paru Mr. Felix in Mrs. Rosie Drenik na Mohawk Ave. čvrstega sinkota prvorojenca. Ponosni oče je sin znanega gostilničarja Mr. Felix Drenika na Hamilton Ave. Vse jef zdravo in želimo, da bi kmalu sledila še princezinja!
Wuerzburg, Nemčija, 28. junija. Diktator Hitler je govoril včeraj kakih 80,000 Bavarcem in je v govoru povdarjal, da mora Nemčija na vsak način pomagati generalu Francu, da zmaga, ker Nemčija bistveno potrebuje Francovo zmago.
"Nemčija potrebuje špbnsko rudo," je dejal Hitler, "in to je vzrok, da želimo zmago nacionalistom." Hitler je dal resno svarilo Angliji in Franciji naj od
Nemčije ne pričakujete nobenega sodelovanja več.
"Napad socialističnega s-ub-marina na našo križarko Leipzig,' 'je nadaljeval Hitler, nas je izučil dovolj. "Mi tega ne bomo nikdar pozabili."
"V bodoče bomo znali čuvati sami sebe. Hvala Bogu, Nemčija je danes močna dovolj, da pazi. sama na sebe in si zna priboriti spoštovanje tudi drugod."
Lepa udeležba
Sinoči je bila otvoritev novega pogrebnega doma A. Grdina in Sinovi. , Ljudi je dospelo na stotine, ki so si ogledovali jako praktične in moderne prostore, ki so bili otvorjeni ob 40. letnici, odkar je Mr. A. Grdina dospel v Ameriko. Tudi pri predstavi je bilo izredno mnogo občinstva. Nocoj se prireditev nadaljuje, le druge slike se bodo kazale.
Nesreča
11 letni Louis Persin, 6801 Bayliss Ave. se je vozil na truku, ko je padel nanj 300 funtov težak zaboj, ki ga je vrgel na cesto in fanta težko poškodoval včeraj popoldne.
Zaprli načelnika
New York, 28. junija. WPA umetniki, vied njimi slikarji, pisatelji in godbeniki, so prišli včeraj v glavni stan WPA vladnega urada, kjer so zaprli načelnika urada Harold Steina. Ljudje so izjavili, da ga ne bodo prej izpustili, dokler ne bo sestavljena nekaka apelatna sodnija, ki bo razsodila, če je pravilno, cla je bilo 2,480 godbenikov, slikarjev in pisateljev odšlo p l j enih od WPA projektov. Stein se je podal zaporu, ker se je I bal, da če pokliče policijo, da bo tuuial punt, v katerem jih bo mnogo ranjenih. Pa uslužbenci so tudi prisilili Steina, da je večkrat tozadevno telefoniral v Washington, odkoder pa so mu vselej odgovorilida ne morejo ustreči zahtevi štrajku-WPA uslužbencev.
Henry Ford bo moral L julija v Washington, da se zagovarja radi ustrahovanja delavcev
Že včeraj smo na kratko poročali, da je vladni delavski odbor pozval Henry Forda na dan 6. julija v Washington, da odgovori na pritožbe svojih uslužbencev, ki pravijo, da so bili ustrahovani v njegovih delavnicah, ker so pristopili k uniji.
Obtožbe uslužbencev Forda so sledeče : Načelniki posameznih oddelkov v Fordovih tovarnah so grozili in svarili vse delavce, ki so imeli kak stik z unijo avtomobilskih delavcev.
Med delavnimi urami so v Fordovih tovarnah širili kom-panijske letake, v katerih se je indirektno namigavalo, da kdorkoli postane član avtomobilske unije, ne bo mogel več dela dobiti pri Fordu.
Med Fordovimi delavci so nabirali prispevke za kompanij-sko unijo, kar je proti določbam Wagnerjeve postave. Vladni delavski odbor trdi, da se je to vršilo z dovoljenjem Ford kompanije.
Tekom zadnjih šest mesecev je Ford podjetje odslovilo 29 delavcev, o katerih je slišalo, da so postali člani avtomobilske unije. To je očitna kršitev Wagnerjeve postave, ki dovoljuje delavcem svobodno organizacijo.
Henry Forda ni v Detroitu. Toda 6. julija bo moral priti pod kaznijo v Washington pred vladni delavski odbor, da se zagovarja radi očitanj.
Sinko umrl
Včeraj popoldne je umrl v mestni bolnišnici 3 leta stari Robert Hrovat, sin John in Louise Hrovat iz 6711 Edna Ave. Poleg staršev zapušča še bratca 5 mesecev starega. Podrobnosti jutri. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Iskreno sožalje staršem.
štirje ubiti
Štiri osebe so bile ubite v železniški nesreči v bližini Kent, O. Vlak je zadel v odprto tračnico.
Pouk v angleščini
Pouk v angleščini dobite zastonj v Paul Revere šoli vsako sredo od 1. do 3. ure popoldne. Vsakdo dobrodošel!
Tri dekleta umorjena
Iz Inglewood, Cal. se poroča, da so tam včeraj dobili trupla treh malih deklic, ki so bile odpeljane zadnjo soboto iz nekega parka. Trupla so bila zadavljena. Narod je silno razburjen.
Dva osumljenca so že prijeli. -—-■
Wm. Sitter umrl
V pondeljek zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici William Sitter, nekdanji zlatar v naselbini, ki je bil širom Amerike poznan. Ranjki je bil star 56 let. Zadnja leta sta ga mučila revma-tizem in sladkorna bolezen. Pred leti je bil aktiven delavec v javnem življenju, bivši glavni odbornik SNPJ. Svoječasno je živel v Conemaugh, Pa., odkoder se je preselil v Cleveland pred 23. leti. Doma je bil iz Terbo-i velj. žena mu je pred' par leti umrla v Clevelandu. Pokojni za- J pušča tu sina Williama A. in I Maksa, hčer Ano, omoženo No-varro in Lillian, omoženo Jordan, v Kansas City svakinjo Mrs. Julijo Imperl, v starem kraju pa mater, več bratov in sester. Bil je član društva Slava št, 173 SNPJ in Slov. Kanadske Podporne Zveze. Pogreb se vrši v četrtek iz hiše žalosti na 482 E. 117th St. v cerkev sv. Alojzija in na Calvary pokopališče pod vodstvom -pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Protesti za Burtona
Te dni je dobil župan Burton v Clevelandu mnogo stotin protestov, ker1 je pretekli teden izjavil, da bo dal Republic Co. vso policijo na razpolago, da lahko odpre svoje tovarne. V prote-stith še čita, da bo to veljalo davkoplačevalne težke tisočaka, in da bo prišlo do prelivanja krvi.
Zadušnica
Za pokojno Marto Hamer se bo v sredo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni.
V bolnico
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Bizjak, 829 E. 186th St. Nahaja se v sobi št. 303.
* Včeraj je bil končan štrajk čevljarskih delavcev v Lewiston, Me. 6400 delavcev je bilo 3 mesece na štrajku.
Predsednik Republic Steel kompanije silovito udriha po predsedniku, po preiskovalni komisiji in delavskih unijah
Washington, 288. junija. Upanje zvezne vlade, da poravna jeklarski spor v kratkem času, je včeraj skoro popolnoma zginilo, ko so jeklarski magnati izjavili, d,a ne želijo, da bi predsednik Roosevelt posredoval v štrajku.
Najbolj divji izmed vseh jeklarskih magnatov je Thomas Girdler, predsednik Republic Co. ki še danes piha ogenj in žveplo na Lewisa in njegovo organizacijo, katerega je obdolžil vseh nemirov, streljanja in ubijanja.
Girdler je včeraj zapustil Washington. Pred odhodom je izjavil, da je vladni posredovalni odbor na strani Lewisa, torej od tega odbora ni ničesar pričako-
vati. Predsednik Roosevelt, ki se nahaja izven Washingtona, dobiva vsako uro poročila o položaju jeklarske stavke.
Girdlerjevo divjanje proti Lewisu in C. L O. je izključilo vsak sporazum med kompanija-jni in delavstvom. Girdler .je izjavil, da ga sam Bog nebeški ne bo prisilil, da bi sploh kdaj kaj podpisal z Lewisom.
Girdler je včeraj tudi stavil $100.00, ko je izjavil, da bodo vse tovarne Republic Steel Co. poslovale tekom štirinajstih dni. "In pri tem ne bomo podpisali nobenega kontrakta," je rekel Girdler. "90 odstotkov naših uslužbencev sploh slišati neče o C. I. O."
Tudi v Indiani zahtevajo župani vojaštvo
Indianapolis, 28. junija, župan iz East Chicago, Indiana, Rooney, je naslovil na governer-ja Townsenda, da pošlje vojaštvo v mesto, ker je štrajk jeklarskih delavcev postal "grozilen." Governer je odgovoril, da zaenkrat ne bo poslal vojaštva. Izjavil se je, da bo med delavci in kompanijo prišlo do mirovne sprave v 24 urah. Mnogo tisočev delavcev je zahtevalo, da kompanije odprejo tovarne. Temu se pa upirajo pristaši CIO.
-o-
Luka želodec
Pretečeno sredo so pogrešili rojaka Luka želodca, ki je stanoval na 1015 E. 61st St. Začeli so poizvedovati po njem. V nedeljo večer so dobili vest, da je bilo truplo najdeno v jezeru. Kako se je nesreča zgodila, se ne more vedeti. Ranjki je bil star 51 let. Tu zapušča samo bratranca Jerry želodec. Doma je bil iz vasi Narin, fara št. Mihel pri sv. Petru na Notranjskem, kjer zapušča soprogo Marijo, tri hčere in sorodnike. Pogreb se vrši danes ob 11. uri dop. iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blga spomin!
. Smrt radi avtomobila
Danes zjutraj je umrl radi poškodb, ki jih je dobil v avtni nezgodi, Joseph Habjan, 392 E. 161st St. Pogreb bo vodil Jos. žele. Podrobnosti jutri.
Governer Davey ne bo odpoklical vojaštva
Columbus, O., 28. junija. Governer Davey ima še vedno umetno ustvarjen prepir z delavsko tajnico Miss Perkins. Obenem je včeraj naznanil, da ne bo odpoklical vojaštva iz štrajkovnega okraja, dokler ne bo minila vsaka nevarnost. Unijski voditelji so obdolžili governerja, da širi narodna garda v Youngstownu in Warrenu, O., nekako strahovlado proti štrajkarjem. Unije so obenem vložile tožbo na zvezni sodniji, da prisilijo governerja, da odpokliče narodno gardo. Unijski voditelji so predočili governer-ju, da vrši "političen samomor," ako nadaljuje z vzdrževanjem Vojaštva v štrajkovnih okrajih. Obenem so mu zagrozili, da ga bo delavstvo pri prihodnjih volitvah "vrglo iz urada." Na kar je Davey odgovoril: "I don't give a rap!"
Vroče je bilo!
Kansas City, Mo., 28. junija, šele včeraj je postalo v zapadnih državah nekoliko bolj hladno, potem ko je vladala silna vročina skozi tri dni zaporedoma. Deset držav je bilo prizadetih. 29 ljudi je umrlo radi neznosne vročine, dočim so drugi iskali hladu vedah in jih je pri tem 49 utonilo.
Jeklarska unija bo tožila governerja Daveya
Columbus, O., 28. junija. Kakih 700 jeklarskih delavcev, premogarjev in delavcev ki so zaposleni v oblačilni industriji, je vložilo preteklo soboto pri zvezni sodniji v Columbusu tožbo proti governerju države Ohio. V tožbi prosijo unijski delavci, da sodnija prepove governerju rabiti narodno gardo, da varuje delavce, ki se vračajo na delo v jeklarske tovarne. Gov. Davey je obenem tudi tožen, da je baje "zadušil" svobodo govora in svobodnega zborovanja v državi Ohio in da je s tem prekršil zvezno ustavo.
--o-
Prijeten obisk
Včeraj nas je obiskal v uredništvu Mr. Paul Logar, slovenski farmer iz Cherry Valley, N. Y. Kot znano je Mr. Logarju pred kratkim umrla soproga. Začasno se je nastanil pri rojaku Antonu Žustu na School Ave. Mr. Logar prijazno pozdravlja vse svoje prijatelje in znance v Cherry Valley, N. Y.
Jako važno!
V	sredo 30. junija se vrši izredna seja Euclid Rifle kluba na strelišču na Močilnikarjevih far-kah. Pridite vsi člani, ker je treba še vse ukreniti radi našega piknika, ki se vrši v pondeljek 5. julija na Močilnikarjevi farmi.
V bolnico
V	Lakeside bolnišnico je bila odpeljana Miss Mary Mrsnik, 16014 Saranac Rd.
Zbor S. D. D.
Staršem Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. se naznanja, da bo za-naprej pričetek vaj ob 5 :30 zvečer namesto ob 5. uri. Slišijo se pritožbe, da se več otrok ne more udeležiti, ker raznašajo časopise. Sedaj bo dovolj časa. Zadnje čase so vaje. slabo obiskane. Upam, da vam je znano, da priredijo skupni mladinski pevski zbori koncert 19. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Prosi se torej starše otrok, da redno pošiljajo otroke k vajam, da lahko nastopijo pri skupnem koncertu. — M. Hribar, tajnica.
Burton na pikniku
Naš župan Harold Bui'ton se je v nedeljo udeležil piknika republikanskih klubov, ki se je vršil v Wickliffe, O., v bližini Clevelanda, na farmi Mr. Joseph Nutt, ki je bil zadnji predsednik bivše največje cleve-landske banke, The Union Trust Co., ki je bila prisiljena zapreti vrata. 150 gostov je bilo na pikniku in Mr. Burton se je prav dobro počutil.
Radi C. I. O.
George Krištof, 952 Eddy Rd., je povedal policiji, da je bil te-pen, ker se je pridružil C. I. O. organizaciji. Krištof dela pri Thompson Product Co. Zadnje čase je postal organizator za C. I. O. Sinoči sta ga dva moška pozvala v njegovem stanovanju pred vrata, kjer sta padla po njem in ga nevarno pretepla.
Oropana banka
štirje banditi so prišli preteklo soboto dopoldne v urad Morris Plan banke na 14100 Kinsman Rd. Odnesli so od $4,000 do $5,000 v gotovini. To je že četrti roparski napad na omenjeno banko v dveh letih.
Preselitev
Mr. John (Lindy) Lokar naznanja, da se je preselil na 16409 Huntmere Ave. in naj ga rojaki v društvenih in drugih zadevah obiščejo na novem naslovu.
\
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 29TH, 1937
r t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
«117 St. Clair Avenue
___Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland. Ohio
NAROČNINA:
Z» Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta «3,00 Za Cleveland, po pošti, pol leta 13.60 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta. »3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 to 0 months
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year._Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».

No. 151, Tues., June 29, 1937
Avtni in jeklarski delavci
Zgodovina Zedinjenih držav še ne pozna izlepa tako ostrih, značilnih in usodepolnih delavskih štrajkov, kot smo jih doživeli letos v avtomobilski in jeklarski industriji. Do-čim se je v avtomobilski industriji položaj že deloma izboljšal in prevladujejo le sporadični manjši delavski boji, pa se nahaja jeklarska industrija v najhujši preizkušnji od svojega obstanka sem.
Pri tem je zlasti vpoštevanja vredno dejstvo, da se jeklarski štrajk ne vrši iz vzroka po zvišanih plačah, pač pa se vrši za priznanje unije. In kakor sta na polju jeklarske industrije dva različna tabora, tako sta tudi na polju delavske organizacije dve nasprotujoči si stranki, s priveskom tretje, v kateri so oni, katerim sploh ni mar za nobeno organizacijo.
Jeklarski trust, ki je znan pod imenom The United States Steel Corporation, in ki obsega tudi Carnegie in Illinois podružnice, se je po kratkem boju podal in podpisal pogodbo z delavsko organiacijo. Boj se sedaj vrši pri takozva-nih neodvisnih jeklarskih kompanijah, ki imajo zaposlenih v normalnih časih do malega skoro 100,000 uslužbencev.
Tudi na delavski fronti dobimo dva tabora. Enega tvori najstarejša ameriška delavska organizacija, The American Federation of Labor, v drugem taboru pa je C. I. O. z generalom Lewisom na čelu. Ironija usode je, da sta si ti dve organizaciji v ravno takem nasprotju ena proti drugi, kot so v nasprotju organizirani delavci napram izkorišče--vanjem od strani kompanij.
American Federation of Labor je že pred več kot dvajsetimi leti skušala organizirati jeklarske delavce. Toda ali ni omenjena organizacija tedaj poznala prave taktike, ali pa je bila delavska zavednost tako neznatna, skratka, nobenega uspeha ni bilo. Par tisoč delavcev se je sicer vpisalo v American Federation of Labor, toda še ti so pozneje odpadli, deloma na pritisk kompanije, deloma radi preslabe notranje organizacije v uniji.
Ko je prišel predsednik Roosevelt na krmilo vlade v letu 1932, je živela Amerika v brezdnu brezposelnosti in obupa. Tedaj so vsi iskali delo, delali bi za vsak denar, delavska organizacija gor ali dol! "Kako bi dobil delo?" je bilo splošno vpraševanje. "Za vsak denar bi delali!" so govorili delavci.
Pod Rooseveltom so se dela leto za letom odpirala. Skoro je postali položaj normalen. Delalo se je'za vsako plačo, samo da so delali in služili. Nobene prave organizacije ni bilo med delavci. Industrijalci so to dobro čutili in so mozga-li iz delavca kolikor so mogli. In namesto, da bi delovnik tako uredili, da bi se delo razdelilo na več brezposelnih, so nekateri delali po 10 do 12 ur, drugi pa nič.
Tedaj se je pojavil John Lewis, ki je že prej organiziral mogočno premogarsko unijo in ko je videl, da American Federation ne stori dosti, da odpravi z organizacijo nezdrave razmere v avtni in jeklarski industriji, je sam začel. Šel je precej rabiatno in brezobzirno na delo. Pojavili so se sedeči štrajki, v mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov, mnogo jih je bilo že ubitih, stotine delavcev ranjenih, toda Lewis gre brezobzirno z organizacijo naprej.
V januarju in februarju smo imeli do pol milijona delavcev na štrajku. Računa se da, so avtni in jeklarski delavci od novega leta sem pa vse do 15. junija zgubili že nad dvesto milijonov dolarjev v plačah in zaslužku. Mnogi godrnjajo, drugi se bijejo na fronti, tretjim je vseeno, in tako se vrši ogromna sprememba v ameriških industrijah, katere posledice bomo do dobrega čutili Šele v nekaj letih.
Brez dvoma je današnja doba — doba popolnega industrijskega preobrata v Ameriki. Lewis pravi, da je treba naj-prvo delavce do dobrega organizirati v ogromno delavsko skupino, in ko kompanije s svojimi podpisi priznajo njegovo organizacijo kot edino zastopnico delavcev, tedaj pridejo na vrste druge zahteve, kot višje plače, skrajšan delovnik, boljše delavne razmere, itd.
Predno se bo vse to izvršilo, bo vzelo še mnogo časa. Le jeklena volja ameriškega delavca bo mogla premagati vse gorje in trpljenje, ki čaka ameriške delavce, predno "dosežejo svoj cilj.
BESEDA IZ NARODA
Iz obiska na "divjem" zapadu
Piše Louis J. Pire
Po kosilu sem zopet stopil maši, potem se je pa bilo treba
malo ven, ko zatrobi avtni rog. Na nasprotni strani ceste je sedel v avtomobilu Mr. Frank Ple-mel, ki me je že čakal, da me popoka in popelje po mestu in v okolico. Prevozili smo vse, kjer se je voziti dalo, in tedaj sem dobil šele pravi pojem o silnem porastu Rock Springsa. Mr. Plemel mi je tudi pokazal mnogo hiš, kjer stanujejo moji nekdanji prijatelji, preštevilni, da bi vse naštel.
"Sedaj te bom pa popeljal pa še med tvoje prijatelje, katerih se boš dobro spominjal," mi je rekel Mr. Plemel. čudil sem se, kam jo bova sedaj urezala. Ni bilo dolgo, pa sva se znašla na pokopališču. Slednje se nahaja v bližini bolnišnice. Tu imajo protestanti svoj del, katoličani svojega. Ker pokopališče ni posvečeno, mora ^uhovnik z vsakim mrtvaškim sprevodom iti na pokopališče in blagosloviti grob.
Na pokopališču sem videl nagrobne spomenike nekdanjih dobrih prijateljev: šubic, Tavčar, Fortuna, Jesenko, Golob, Mrakova mama in številni drugi. Posebno je vzbudilo mojo pozornost dejstvo, da je katoliški del pokopališča tako lepo zasajen s travo, cvetlicami in drevjem ter grmičevjem. Pro-testantovski del je pa jako zapuščen in je žalosten pogled na njih mirodvor, dočim na katoliškem delu k^r klije življenje nad grobovi naših ranjkih. Mr. Plemel mi je povedal, da vsako leto skrbijo člani reda Knights of Columbus,' da vlada vzoren red na pokopališču, da so grobovi okrašeni in je tako ohranjen ranjkim v resnici časten spomin . . .
"Sedaj pa malo po okolici," je dejal Mr. Plemel, ki mi .je
pripravljati za odhod. Strašne so mi branili, naj še ostanem vsaj do konca misijona, ali vsaj do prihodnje nedelje, ko bo nova maša pri sv. Cirilu in Metodu, in katero daruje novomaš-nik Rev. Potočnik, toda obljubil sem, da se vrnem ob pravem času v Cleveland in ta obljuba je morala biti izpolnjena. Rev. Gnidovec me je vabil, da grem v pondeljek z njim v 45 milj oddaljeno CCC taborišče gozdne armade, potem pa še v drugo CCC taborišče, ki je oddaljeno 100 milj od Rock Springsa. Živo mi je slikal lepoto tega potovanja, toda vse zaman. Moral sem nazaj.
Skoro bi me pa pregovoril Mr. Frank Plemel, da bi tam ostal. Povedal mi je, da se poda v pondeljek 14. junija cela ekspedicija daleč gori v severne kraje, nad sto milj od Rock Springsa. S seboj, da bodo vzeli dva avtomobila in dva truka. Pod vodstvom g. Plemela je odpotovalo v resnici zadnjo nedeljo devet mladih fantov s sekirami v skoro nepristopne severne kraje Wyominga. Njih namen je bil: nasekati dovolj mlajev in drugih cvetličnih okraskov, da postavijo več slavolokov v počast novomašniku. Nova maša se je vršila 20. junija v Rock Springsu.
"Poglej, Lojze," je dejal Mr. Plemel, "s seboj bomo vzeli pečeno šunko, precej koruze; krompirja in vseh drugih priti-klin. Kar bo še manjkalo, bo pa Bertoncelj posodil, ki ima tam nekje v bližini obširni ranč. V bistrih gorskih potokih bomo lovili najfinejše postrvi in jih sproti pekli. Ledu ni treba nič s seboj, ker voda v šumah je bolj mrzla kot led. Torej bo pivo hladno, za dušo imamo pa
spotoma pripovedoval razne tudi precej druzega s seboj, da
Prijatelj Joe Boldin je šel kupit šipo k Jimu šepcu. Mera naj bi bila 14x16. Jim jo je urezal natančno. Pri šipah namreč ne gre, da bi trgovec kaj navrgel. Joe odnese šipo, pa se kmalu vrne nazaj, da šipa ni prav. V en kraj je predolga, v drugi pa prekratka. Potem sta pa z združenimi močmi dognala, da je šipa prav, če jo bo Joe prav notri del. Joe je šipo samo okrog obrnil, pa je "pasala."
«	sil	*
Kadar premišljujemo o kandidatih, ki hočejo izpodriniti sedanjega javnega uradnika, se vedno najprej vprašajmo: ali je bil sedanji naš javni uradnik zanič? česa ni napravil, ki bi lahke in kaj bo napravil ta, k^hoče sedaj kandidirati. Da bi menjali uradnike samo na ljubo osebnih koristi novih kandidatov, ni zdravo za javno blagostanje.
zgodovinske in zemljepisne važnosti o Rock Springsu in o državi Wyoming sploh. Zavila sva proti Gunn, Wyo., kjer je več slovenskih družin, pot je vozila blizu Reliance, Wyo., kjer je tudi nekaj Slovencev, potem pa sva pripeljala na obširni zrako-plovni pristan. Rock Springs ima, kot znano, enega najboljših in največjih zrakoplovnih pristanišč, in katerega v slučaju potrebe lahko še dvakrat povečajo.
Predstavljen sem bil ravnatelju zrakoplovnega pristana, ki je bil tako prijazen, da nam je vse razkazal in povedal mnogo zanimivega. V lopi se je nahajal tudi en ogromen zrakoplov, Douglas sistema, za 12 potnikov. Tako velikega letala od blizu še nikdar nisem videl. Ravnatelj zrakoplovnega pristana me je hotel na vsak način prepričati, da se je danes bolj varno voziti po letalih kot po vlakih, toda iz vljudnosti sem molčal in ostal pri prepričanju, da za mene je še vedno najbolj zanesljiva mati zemlja, ne pa ne-
si jo pošteno privežemo. Ali greš?"
V duhu sem bil že v tistem planinskem raju,' katerega ir je tako živahno slikal Mr. Plemel. Kaj je boljšega kot sveža gorska postrv, pečena takoj ko je vjeta, zraven kozarec vina, kos kruha, štorž koruze, in vse to v prosti naravi, v divnem gaju, daleč proč od grešnega in nemirnega sveta, tam kjer se telo in duša v resnici odpočijeta in premišljuje človek le o mogočnosti narave, še bolj pa o mogočnosti Onega, ki jje vse to ustvaril in ponudil ljudem v uživanje!
"Drugič, drugič, res ne morem letos," sem se branil, kajti dolžnost kliče in temu klicu je treba slediti brezpogojno. Z zavidanjem sem gledal ekspedi-cijo, ko se je v nedeljo zjutraj začela pomikati proti severu. Mr. Plemel je še igral na orgle pri deveti maši, katero je daroval Rt. Rev. Oman, potem so pa odpotovali,! Blagor jim!
Toda, končati moram. V spominu mi je še toliko dogodkov,
beške višave, iz katerih vas kar, katere sem doživel v par dne-nekega dne nenadoma pahnejo j vih bivanja v Rock Springsu, navzdol, kadar dobi zrakoplov I da bi lahko pisal kar naprej in
v sinjih višavah svoje muhe!
Prijazni Mr. Plemel me je končno odložil pred župniščem okoli 6. ure zvečer. Bali so se že, da sem se kje zgubil. Po večerji smo šli na misijon, kjer smo molili rožnivenec, litanije, nakar je imel Rt. Rev. Oman zopet značilen nagovor na zbrane naše ljudi v cerkvi. Spat sem pa hodil ob 10. uri zvečer, potem ko sem obema gospodoma vselej dokazal, da je v Cle-velandu še dvanajsta ura, torej se spodobi iti spat. Razlika v času med Clevelandom in Rock Springsom je natančno dve uri.
V nedeljo zjutraj ob 9. k sv.
•naprej. Naj omenim proti koncu nekaj zanimivosti o slovenski naselbini Rock Springs, Wyo.
Mesto je bilo ustanpvljeno leta 1888, oziroma inkorporirano. Prej je bila tam navadna kem-pa. Pred 28. leti je bilo v mestu par sto preperelib kolib, prebivalstvo je štelo nekaj nad 2,000. Danes pa imajo: štiri osnovne, moderne, obširne šole, dve višji šoli, moderen policijski in ognjegasni aparat. Mesto ima odvodne kanale, hidrante. dve katoliški cerkvi, in je edino mesto v Wyomingu, ki ima dve katoliški cerkvi. Vseh katoliča-
nov v Wyomingu je 28,000, ki so razdeljeni na 26 župnij. Župnija, katero vodi Father Gnidovec, se razteza nekako 75 milj proti zahodu, 125 milj proti vzhodu in 180 milj proti severu. Rev. Gnidovec pogosto obiskuje to "župnijo," ki je večja kot vsa kranjska dežela.
Mesto ima tudi knjižnico z 9,000 knjigami, mnogo zdravnikov, zobozdravnikov, odvetni-knov. Mnogo mladih Slovencev ima svoje trgovine, in to najbolj moderne, eden pa ima celo prvovrstno lekarno, več jih ima garaže, drugi so kontraktorji, učiteljice, profesionisti, sploh so Slovenci silovito lepo napredovali. Glavna industrija so premogovi rovi, katerih večino lastuje Union Pacific železnica, katere vodstvo je v mestu Rock Springs zelo priljubljeno, ker je kompanija silno dosti žrtvovala, da se je mesto dvignilo na prvo stopinjo. Poleg tega pa prihajajo v mesto v poletju in po zimi številni turisti, ki prinašajo mestu lepe denarje. Neki Slovenec, ime sem pozabil, je zgradil lani in letos 12 krasnih koč za turiste in ima vse oddane.
Sneg leži še vedno po gorovju, in malo je manjkalo, da ga nisem prinesel v Cleveland. Noči so hladne, brez ozira, kako je bilo vroče tekom dneva. Tri težke odeje komaj zadostujejo, da te čuvajo ponoči, da ne zmrzneš. Po hišah so ljudje še kurili—12 junija! Edini vroč mesec je julij, v avgustu pa že začne pihati burja, a septembra meseca zapade sneg. Kljub vsemu temu je pa mesto tako napredovalo, da sem iz ust slehernega slišal, da ni tako prijetne naselbine kot je danes Rock Springs. In zelo rad sem jim verjel!
še nekaj, voda je strahovito draga v Rock SpVingsu. Mi Clevelandčani bi skočili iz kože, če bi dobivali take račune, kot jih dobivajo ljudje v Rock •Springsu. Tam plačujejo za vodo, katero dobivajo iz reke Green River, mesečno. Nekaj navadnega je mesečni račun za vodo za malo družino od $8 do $12 na mesec! Mi kikamo v Clevelandu, ko plačamo $2.50 na tri mesece za vodo, ljudje v Rock Springsu so pa zadovoljni. Da si prihranijo rabo vode, so v Rock Springsu vsi strešni žlebovi napeljani naravnost na trato pred ali za hišo, tako da kadar dežuje, se dragocena voda ne razlije po cesti ali v kanal, pač pa blagodejno polije travo in cvetlice in grmovje----
Tisočero hvalo moram poslati g. župniku Rev. Gnidovecu, zS tako v resnici bratski sprejem in domačo postrežbo. Bil sem ves čas, kakor bi živel v lastnem domu. Neprisiljeno, brez ceremonij, domače, pristno slovensko. Ko sem odhajal iz Rock Springsa in sva se peljala z Rev. Gnidovcem proti kolodvoru, skoro besede nisem mogel spraviti iz ust. Gospod župnik mi je postregel kot bi mi stregel lastni brat. Poplačati se to ne da, kot da se nosi iskreno hvaležnost v srcu. Enako prisrčna hvala gospej Margaret Zupane, hčerki Mollie in Miss Ivanki, končno pa seveda plemenitemu Franku Plemelu, kateremu sem moral pred odhodom obljubiti, da pridem kmalu zopet, da greva na sever na —bivole in medvede!
-o-
tudi narodne dneve. Za slovenski dan je odločena nedelja 22. avgusta.
Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo zvečer spuščajo v zrak rakete na jezerski obali. To se dobro vidi iz slovenske gostilne "Ljubljane." Kadar obiščete jezersko razstavo, ustavite se gotovo v slovenski gostilni "Ljubljani," kjer dobite vse informacije, ki jih želite. Pozdrav z jezerske razstave vsem skupaj.
John Rožanc.
Za kulturni vrt
KDO KAJ VE?
Važno z jezerske razstave
Cleveland, O.—Vodstvo Velike jezerske razstave je sklenilo, da bo vsak pondeljek na razstavi dan za žene in dekleta. Ob pon-deljkih bodo žene in dekleta proste vstopnine v spremstvu moškega ali v spremstvu kake druge žene. Grupa slovenskih plesalcev v narodnih nošah, nastopa v slovenskih plesih vsak torek in četrtek zvečer. Za plesalce igrata Grmova brata.
Vodstvo razstave bo upeljalo
Cleveland (Newburg), O.— Ko sem bil zadnjo nedeljo na obisku s svojo družino v lepem mestu Euclidu, smo se nazaj grede ustavili v našem kulturnem vrtu. Ko smo stopili iz avta, se mi je zdelo, da nas spomenik škofa Baraga pozdravlja in da nas ta svetniški mož vabi in kliče na obisk, škof in misijonar, ki je toliko divjih ljudi spreobrnil in jih izobrazil ter jim vlil v srca pravo bratsko ljubezen, ki je delal z dušo in srcem za tuje ljudi, tudi na svoje ni pozabil. Take misli so mi šle po glavi, ko sem si ogledoval delo v našem kulturnem vrtu.
Videl sem, da delo, za katerega se trudimo že tri leta, še ni končano. Zopet sem si mislil, da je škof Baraga delal za tisoče in tisoče ljudi, da jih je rešil in Bogu v varstvo dal, a nas Slovencev, Baragovih bratov, je na ti soče in tisoče, pa ne moremo enega narodnega vrta dokončati. Videl sem, da bo vrt Kes lep in eden najlepših v parku. V vrtu delajo vsak dan in bliža se svoji izgotovitvi. Vlada bo naredila sveje, kaj pa mi, ali bomo tudi svoje storili. Upam, da! Dolžnost je vsakega slovenskega rodoljuba. da pomaga in prispeva po svoji moči. Vsa čast tistim, ki so že prispevali, nekateri že po dvakrat z večjo vsoto. Nekateri pa še nič.
Zato apeliram na zavedni slovenski narod, da zdaj prispeva, ko se bliža vrt svoji izgotovitvi in bo v par mesecih dokončan. Zdaj je potreba, da se odzovete, ker bo treba vse plačati, kar je našega deleža. Kdor je že dal en dolar, pride njegovo ime v spominsko knjigo, kdor doda pa še dva dolarja in skupno prispeva tri dolarje, dobi spominsko knjigo brezplačno.
Centralni odbor kulturnega vrta je vedno neumorno na delu, skrbi in se trudi, ima vedno sestanke in seje in vse to popolnoma brezplačno. Kliče vas in vabi: narod, odzovi se! Upoštevajmo našega narodnega delavca, predsednika kultur nega vrta, Mr. Anton Grdino, kateremu gre vsa čast. Sledimo njegovemu delu za naš narodni spomenik, kulturni vrt. Prav lepo se sliši tudi od rojakov iz zunanjih naselbin, ki prispevajo. Prosi se še druge, da položijo svoj dar narodu na oltar. V naši naselbini sta oni dan darovala: Mr. Martin Lin-dič in Mr. Anton Pelko, vsak po en dolar. Prav lepa hvala.
V kratkem bo sklicana seja centralnega odbora. Prosi se, da se vsi zastopniki vseh okrožij in društev udeležijo, ker dan 25. julija se bliža in bo treba marsikaj ukreniti in izbrati delavce. Dan 25. julija naj si vsak zapomni. To bo Baragov dan. Ta dan se prične slovesnost zjutraj ob desetih s sv. mašo pri sv. Vidu. Takoj zatem se podamo v Jugoslovanski kulturni vrt, kjer se bo postavila |soha pisatelja Ivana Cankarja, žene, pridite vse v narodnih nošah, ker vso slavnost se bo vzelo na filme. Potem se pa podamo v Puritas Springs park (blizu zrakoplovnega pristana), kjer se bo vršila ogromna vrtna veselica. Za podrobnosti pazite na Ameriško Domovino.
Z narodnim pozdravom, newburško okrožje,
Anton Meljač, tajnik
Moj ujec, John Hočevar, je živel v Clevelandu. Pred enajstimi leti je živel na 1287 E. 55th St. Doma je iz Dragomlja pri Domžalah, kjer ima posestvo. žena mu je umrla, otrok ni bilo. Zdaj bi sestre rade zvedele, če še živi in kje stanuje. Morda bi kdo kaj vedel o njem. Mora biti star že okrog 70 let in se morda nahaja v kakem zavodu. Zelo hvaležen bom, če mi more podati kdo kake informacije in sem pripravljen tudi povrniti za trud. Sporočite mi na naslov: Frank Zupane, R. F. D. 2, Box. 147, West Newton, Pa.
KAKO JE BILO PREJ
Po kmetih so uživali črni, težki ajdov kruh. Seveda je bil, zlasti v gorskih predelih, reden gost tudi ovsenak. Pogosto so prišli na mizo tudi ajdovi žganci, politi z mlekom ali s prežganko, ob praznikih ali drugačnih posebnih priložnostih pa tudi s sirom namazani ajdovi štruklji. Za zajtrk je bil splošno v navadi močnik, ki je bil pri revnih obenem tudi za kosilo na mizi. Saj še danes pravi ljudska prislovica, da je močnik "steber Kranjske dežele." Tudi po mestih so mnogi zajtrkovali vedno še močnik. Ni ga še izpodrinila kava, ki pa se je med meščani in kmeti začela močno udomačevati in so jo radi visoke uvozne carine mnogo utihotapili.
V splošnem so bile najbolj razširjene in priljubljene moč-nate jedi. Za meso pri tlača-nu ni bilo denarja in so bili zato mesarji po deželi kaj redko posejani. Edino le domače posušene svinjine so bili zdaj in zdaj deležni. Mnogo so po-užili tudi kaše, bodisi same, bodisi z mlekom ali češpljami. Preprosto ljudstvo je še ljubilo kislo zelje in repo, pojedli so tudi dokaj krompirja — torej predvsem le kuhane in ne pečene jedi. O kraškem kmetu imamo še posebej sporočilo, da mu je bila glavna hrana krompir, repa in korenje. In še tega niso imeli v izobilju, ker so prodajali pridelke v Trst, da so dobili denar. Povsod pa so na splošno živeli pri nas skromno, varčno, zdravo, česar zdaj ne moremo reči.
URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
(e verjamete al' pa ne
za
Meščan vzame sinkota s seboj na farme v sredo popoldne. Ko se peljeta mimo neke farme, vidita, da se tam vrši javna dražba. Trgovec ustavi avto in pelje sinkota k dražbi, da bo videl, kako se ta stvar vrši. Ravno so dražili živino. Kupci so grajali, pregledovali in dražili. Mestni fantek vse to zvedavo ogleduje, končno pa vpraša očeta:
"Ata, zakaj pa onile možak tako tiplje kravo?"
"Veš, to je mesar in tiplje kravo, da vidi, če je dovolj debela."
Sinko premišlja in tuhta, pa se zopet oglasi:
"Ata, meni se zdi, da bomo našo deklo Micko kmalu izgubili."
"Micko?? Zakaj pa?"
"Veste, kupil jo bo mlekar, kakor sem videl."
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 29TH, 1937
S*!!
r s
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ntmlkta UviraUni K. Mjur«
šimen je jezdil naprej. Zaostal sem za nekaj konjskih dolžin, da bi me ne spoznal prezgodaj, ako je bil res berač. Za-
jezdil je na stran, pa šimen je dla.
Skočil sem mimo beračevega konja. Spet je počil strel, ši-menov konj je plašno odskočil, šimen sam pa je izginil iz se-
bil že pri njem.
"Dobro jutro!" ga je pozdravil.
Pogodrnjal je v odzdrav.
"Odkod pa?"
"Iz Deri dereja."
Spoznal sem ga po giasu. Res je bil Saban. Lagal je seveda. Prihajal je iz Uzu dereja.
"Kam si namenjen?"
"Kamor me bo konj ponesel."
Odgovor je donel odurno. Toda kovač se ni dal odpraviti. S poudarkom je dejal:
"Pa mi boš vendarle natančno povedal, kam si namenjen !"
f "Moral—?"
"Da!"
"Kdo pa si, da bi ti bil odgovor dolžan?"
"Me ne poznaš?"
"Ali ti mene poznaš?"
"Saban si, tisti berač!"
"A tako—! In ti?"
"Noč je črna, prav kakor tvoja duša. Zato me nisi spoznal, šimen sem, kovač iz Košikawa-ka."
"Kovač šimen—? Zato se mi je zdel tvoj glas tako znan—Le kar dalje jezdi! Nobenega opravka nimam s teboj!"
"Pa imam jaz tem več s teboj opraviti!"
"Ti_i"
"Jaz osebno morebiti ne toliko. Ampak—ali poznaš tegale moža, ki me spremlja?"
"Ne. Poberitase!"
Oglasil sem se.
"šla bova. Poprej pa morava še s teboj govoriti!"
Pognal sem konja trdo k njemu.
Spoznal me je. • "Vsi vragi—! Frank—!"
"Da, Frank! Dobro se poznava, kajne? In da si imava to in ono povedati, to boš tudi priznal, kaj?"
Segel je za pas.
Tema je bila, nisem prav videl, česa išče za pasom. Najbrž pištolo, sem slutil, pa prijel puško za cev in jo položil pred sebe na sedlo, vsak trenutek pripravljen, da udarim, če bi bilo treba.
"Torej povej, kam si name) njen?" sem ga vprašal in ga
ostro opazoval.
"Kaj tebi mar, morilec?" se
je obregnil.
"Morilec?"
"Da! Ali nisi ti kriv, da si je Deselim zlomil vrat! Ali nisi ti Mosklanu razbil lica? Ali nisi ti streljal na nas?"
"A tako—? Kaj pa ti in tvoji čedni bratci—? Ali me niste zvabili v kočo in me mislili umoriti ? In čisto zadovoljni ste bilj, ko ste ugotovili, da sem baje mrtev.
"Vem, kam potuješ! Kar se vam gori v koči ni posrečilo, bi radi drugje popravili, lopovi'
Ga je krogla vrgla na tla? Pohitel sem bliže.
Dva sta ležala na tleh, drug na drugem. Ni se videlo, kateri je zgoraj, kateri spodaj.
Pograbil sem za roko.
"Jaz sem, effendi!"
"Ti, šimen? Te je zadel?"
"Ne."
Hropela sta, kričala in se valjala. Pomagal bi bil rad, pa nisem vedel, kje naj pogi*abim. In tudi menda ni bilo treba, saj je imel kovač železne pesti.
šimen se je jezil:
"Grize kakor stekel pes,! Počakaj! Zamašil ti bom usta!"
Vse slabotneje je hropel berač in nazadnje utihnil. Kovač se je vzravnal.
"Takole! Pomiril sem ga!"
"Si ga zadavil?"
"Kaj še! Čuj, kako živo še cepeta z nogami! Le ovratnico sem mu nekoliko tesneje nategnil. Diha pa še vkljub temu lahko, čeprav bi ne bilo nič škoda, ako bi bil pozabil na dihanje—"
"Zveživa ga!"
"Da! Pa s čim?"
"Z njegovim lastnim pasom."
"Dobro!"
Potipal je po beraču.
"Vrv ima opasano. In tudi naramnice ima. To bo zadostovalo. Zvezala ga bova in ga privezal^ še na konja."
Pomagal sem mu.
Dobri šimen bi ga bil skoraj zadušil, tako krepko mu je "nategnil ovratnico." Preden je prišel do sape, je že bil zvezan in na sedlu. Vzel sem mu naramnico.in mu zvezal noge pod konjem.
Grdo je zabavljal, ko se je zavedel. Kričal je in zahteval, da ga morava izpustiti, in nama grozil s kjajo.
šimen se mu je smejal.
"Tvoji drugi grehi me sicer nič ne brigajo, dovolj je, da si streljal na mene. Vzel te bom s seboj in ti dokazal, da se je tebi treba bati kjaje, ne pa meni."
"Kaj boš storil z menoj?"
"Morebiti ti celo vrnem svobodo, če boš spotoma priden. Ako boš zabavljal, se ti pa ne bo dobro godilo."
"Ničesar vama nisem storil. Napadla sta me!"
"Prav nič te nisva napadla! Le ustavila sva te!"
"Kaj vama mar, kam grem!"
"Mnogo nama. je mar,!"
"Mudi se mi!"
"Da! Kamor te konj ponese! Za tako pot je še jutri tudi čas! Molči sedaj! Tudi temule ef-fendiju se mudi. Poslovila se bova in potem lahko govoriš, kolikor hočeš,!"
Berač je umolknil. Menda je mislil, da bo zvedel, kam sem namenjen.
Pa šimen je bil navihan.
—V Ljubljani je umrl Feliks Urbane, ustanovitelj znane ljubljanske trgovske hiše. Pokojnik se je rodil leta 1850 v Drnovem pri Krškem. Njegov oče je bil uradnik v Brežicah. Ko je bilo Feliksu Urbancu dve leti, je izgubil svoje starše, siroto pa je prevzel stari oče Krainer v Brežicah, ki ga je dal tudi učiti v trgovino. Feliks Urbane je bil nato v službi pri tvrdki Krisper v Kranju, postal njen družabnik ter končno poročil hčerko lastnika. Pozneje je Feliks prevzel vso tvrdko, leta 1880 pa je kupil trgovino Jamšek v Ljubljani Pod Trančo. Leta 1901 je pričel zidati trgovinsko palačo na Marijinem trgu, kamor se j t leta 1903 preselila vsa trgovina. Obe podružnici Pod Trančo in v Kranju pa je moral Feliks Urbane opustiti ob koncu vojne, ker je tedaj primanjkovalo blaga. Pokojnik je bil izredno velik ljubitelj živali, zlasti konj. Jezdil je prav do svojega 84. leta. Politično se ni nikoli udejstvoval, bil pa je vedno zaveden Slovenec. Bil je soustanovitelj Mestne hranilnice ter je bil do vojne v njenem odboru. V času komi-sarijata Laschana, je bil Urbane tudi v mestnem sosvetu. Do leta 1935 je bil cenzor v Narodni banki. Dolgo let je bil svetnik zbornice za TOI. Svoje trgovsko podjetje je že leta 1904 deloma izročil svojemu sinu Francu Urbancu, leta 1922 pa je v podjetje vstopil še njegov drugi sin Josip. Poleg vdove ge. Fani, roj. Kri-sper in obeh sinov zapušča še hčerko Mici, por. Perdan.
—Modras ga je pičil. 10 letnega Medenovega Ivana iz Bezuljaka pri Begunjah nad Cerknico 'je' v nedeljo, dne 23. maja, pičil na paši modras v palec roke. Ko je stopila krava nanj in ga razdražila, se je zvil v klopčič in se vrgel kvišku, tako da je fanta pičil v roko. Roka je močno zatekla, fant je začel bruhati in že nezavestnega so ga pripeljali v Cerknico k zdravniku g. dr. Pintarju, ki mu je vbrizgal serum proti kačjemu strupu, nakar je bil z večernim vlakom odpeljan v bolnišnico. Pik je bil smrtonosen. Le uvidevnosti domačih, ki so fanta takoj pripeljali k zdravniku, se je zahvaliti, da bo fant ozdravil
—Ponesrečil se je v Osijeku pri nabiranju cvetic ob neki vodi vrl mladenič kamniške
župnije, 26 letni Ivo Česen iz Perovega 15. Prve dni maj-nika se je poslovil v tovarni "Titan" in sprejel ugodnejše mesto v livarni v Osijeku.
—Zgraditev bolnišnice z a radovoljiški srez. Pretekli mesec je bil v Radovljici sestanek županov vseh občin radovljiškega sreza. Na sestanku se je utemeljevala potreba sreske bolnišnice in se pretresala tudi denarna stran. Živahna razprava se je razvila glede kraja, kje naj bo bolnišnica postavljena.. Zastopniki nekaterih občin so se zaradi manjših stroškov izjavili za skupno bolnišnico z bratovsko skladnico, ki ima že v načrtu gradnjo večje bolnišnice za svoje člane in ki bi seveda morala stati blizu Jesenic. Drugi so bili za Radovljico, tretji za Moste pri Žirovnici. Nasposled je bilo sklenjeno, da se bo o kraju sklepalo na prihodnjem sestanku županov radovljiškega sreza, ki je sklican za 29. t. m. v Radovljico.
—Smrt zaslužnega gasilca. V Rušah je umrl soustanovitelj gasilnega društva Herman Stane, član stare ruške rodbine, ki je užival zaradi odkritosti in kremenitega značaja med občani velik ugled. Bil je eden prvih, ki so se leta 1890. odzvali vabilu takratnega župana Kodriča k ustanovitvi gasilnega društva. Tej organizaciji je ostal zvest do svoje smrti 47 let. Pogreba se je udeležilo na stotine domačinov in tujcev in šest gasilskih čet. V imenu gasilcev se je od pokojnika poslovil predsednik g. Tomislav Stani, četna godba je zaigrala ža-lostinko, pel pa je domači pevski zbor. Zvestemu gasilcu v zadnji pozdrav so se nagnili nad gomilo gasilski prapori.
—Procesija proti komunizmu. V soboto zvečer je bila v Zagrebu prva procesija pro-to komunizmu. V procesiji so nosili sliko Matere božje. To je bil začetek akcija katoliške cejrkve proti komunizmu, ki jo je odredil nadškof koadjutor dr. Stepinac.
—Iz Julijske krajine v Jugoslavijo so hoteli, a niso imeli potrebnih potnih listov. So to Miha Mrak in njegova žena Lucija iz Grahovega, ki sta hotela čez mejo nad Tolminom, potem Franc Veleč iz Gorice, ki je nameraval čez mejo pri Hotedršici, in Angelo
Santantonio iz Trevisa, ki je hotel v Jugoslavijo čez Triglavsko gorovje. Vsi so pred sodiščem.
—Po 22 letih se je vrnil v domovino in spet odšel. 41 letni ključavničar Rudolf Vrhov-nik z Mute še je po 22 letih vrnil iz ruskega ujetništva. V letu 1915. je bil ujet na ruski fronti, odkoder je bil odpravljen v Sibirijo. Po končani svetovni vojni je krenil iz Sibirije z brati Cehi proti domu. Ustavil pa se je na Kitajskem, kjer je imel dobro službo. Lani pa se ga je polotilo do-motožje in se je napotil preko Rusije, Poljske, Češkoslovaške v rodni kraj. Ker ni imel doma nobenega sorodnika in se ni mogel vživeti v domače razmere, se je Vrhovnik te dni vrnil na Kitajsko.
—Žrtev pasje stekline. V mariborski bolnišnici je umrl lastnik tvornice pohištva v Mariboru in mariborski občinski svetnik g. Ivan Klančnik kot žrtev ugriza steklega psa. Dne 13. aprila je šel Klančnik k občinski seji. Na Pobreški cesti v bližini kaznilnice je pritekel za njim psiček, ki je nekaj časa čisto mirno tekel vštric njega, nato pa se je pognal proti Klančniku, ga vgri-znil v roko in zbežal. Rana, ki jo je dobil Klančnik na roki, je bila neznatna, vendar je šel k zdravniku, ki mu jo je iz-pral in obvezal. Rana se je zacelila, vendar je Klančnik še večkrat čutil v roki bolečine. Te dni pa so Klančnika napadle strahovite bolečine. Domači so poklicali takoj zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico, vendar je pomoč prišla prepozno. Po hudem trpljenju je Klančnik za posledicami ugriza umrl.
—Samomor najlepšega dekleta Štrigove. Predzadnji četrtek je skočila v Muro nalep-še dekle Štrigove, hčer bogatega gostilničarja in posestnika Jelica Knežičeva, stara 19 let. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni. Jelica je imela že del j časa ljubezensko razmerje s siromašnim fantom iz sosedne vasi. Mlada zaljubljenca sta se hotela poročiti toda se je Jeličin oče temu odločno uprl. Poskusil je vse, da bi svojo hčerko odvrnil od te namere, pa ni šlo. Vedno, kadar sta se začela oče irt hči prerekati zaradi hčerine ljubezni, je Jelica odgovarjala očetu: "Ali njega ali smrt." Oče je pa vztrajal pri svojem sklepu in se ni dal pregovoriti. Slednjič je lepa Jelica spoznala, da se ji njena najbolj vroča želja ne bo izpolnila. Zato se

Pa ne bo vam uspelo! Vrnil se	pravil je:
boš!"	"Torej, lahko noč, effendi!
"Kdo me bo prisilil?"	Oslej boš že sam našel pot. Vrni
"Jaz! Razjahaj!"	se pa počakaj! Spremljal bom
"Oho—! Bi tudi meni rad, vrat zlomil in čeljust razbil? To pot si na napačnega naletel! Branil se bom! Pojdi k vragu!"
Dvignil je roko.
Zamahnil sem. Pištola se je zabliskala in krogla je zletela mimo. Kopito mu je ohromilo roko.
Kriknil je. Pognal sem vran-ca bliže in mu sunil kopito pod pazduho s tako silo, da ga je vrglo iz sedla.
Utegnil se nama je peš izmuzni^. Brž sem zdrknil s konja, da ga primem. Tudi kovač je kričal:
"Stoj, lopov! Sicer te poga-zim!"
tegale Sabana v Golčik, pot se bo zavlekla, ker dedec gotovo ne bo miren. Povej svojim, da ga imam in da jim ga ni treba iskati! Pa na svidenje pri meni!"
Zajahal je, prijel beračevega konja za vajeti in odjezdil po polju.
Čul sem še, kako sta se prepirala. Kmalu pa so njuni glasovi zamrli v temi.
Ugibal sem, kam bi se obrnil.
Saban je bil na varnem. Vsaj za nekaj časa. Ni mi torej bilo treba jezditi v Palačo k Moskla-novim ljudem, pa tudi v Ismilan se mini mudilo.
(Dalje prihodnjič)
je odločila za samomor. Usodnega dne je šla z doma, ne da bi povedala domačim, kam je namenjena. Napotila se je v Safarsko, mimo katere teče Mura. Šla je na samoten kraj, slekla plašč in ga obesila na vrbo. Na plašč je pritrdila listek, ki na njem obvešča svojce, da je šla prostovoljno v smrt.
—Toča je napravila veliko škode. Nevihta nad Ljubljano v soboto je divjala tudi drugod. Med nalivom je začela padati tudi toča, ki pa v Ljubljani in napravila škode. Večjo škodo je povzročila na polju pri Št. Jakobu ob Savi in Zlasti v Dragomlju. Tam je zajela precej širok pas in uničila žito, Isklestila krompir in fižol, pa tudi deteljišča in travnike. Škodo je napravila tudi v nekaterih krajih kamniškega okraja in v okolici Kranja. Dolenjska ni bila prizadeta, le na polju za Škofljico se je vsula toča.
DNEVNE VESTI
Dragocena krona
V četrtek se bo lahko videla na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu najbolj dragocena krona na svetu, ki je vredna $4.500,000, in ki je znana, da ima največ smaragdov v sebi. Krono je zavarovalo enajst največjih zavarovalnih družb v deželi proti tatvini ali poškodbam. Krona bo zastražena kot kakšen cesar. "Električno oko" bo neprestano sijalo na krono, in kdorkoli bi prišel preblizu steklene omare, v kateri bo krona, bo povzročil, da se vsa vrata in vsi dohodi h kroni avtomatično zapro, zvonili bodo signali in nad 200 stražnikov bo v isti minuti na mestu. Krono straži še nadaljnih 50 stražnikov. Krona pride v Cleveland po ekspresu in bo takoj prepeljana v neko banko. Od tam jo bodo prepeljali pod močno policijsko stražo na razstavo, kjer jo bodo izročili zveznemu vojaštvu. Krona je last nekega sindikata iz Chi-cage, ki jo je kupoval 21 let. V njej je 453 smaragdov, ki tehtajo 1523 karatov. Krona je bila svoječasno last kralja Inkov, Atahullpa. Pozneje so jo Španci odnesli v mesto Popayan, Columbia. Tu so se prebivalci pravkar rešila kuge in v hvaležnosti so krono darovali kipu Matere Božje leta 1599. Ko je pa republika Columbia prišla na kant, je sklenila krono prodati. Kupoval jo je ruski car Nikolaj, toda med tem je izbruhnila svetovna vojna. Od leta 1915 pa do 1936 jo je kupoval chicaški zlatar Piper. Lansko leto se mu je posrečilo. Plačal je mnogo milijonov. Krono bodo drugo leto razdrli in prodali posamezne smaragde.
Roosevelt ne bo sprejel tretjega termina
Washington, 28. junija.— Senator Wagner iz New Yorka, eden najbolj intimnih prijateljev predsednika Roosevelta, je izjavil, da mu je od predsednika samega znano, da Roosevelt ne bo iskal tretjega termina kot predsednik.
Šest filmskih zvezd zbolelo za neznano boleznijo
Hollywood, Ca],, 28. junija. V tem mestu se je razširila skoro nepoznana bolezen, ki zlasti napada filmske zvezde. Bolezen povzroča težke želodčne krče, dolgo in silovito bruhanje, vročičo. Dasi se zdravniki zelo trudijo, da dože-nejo vzroke bolezni, pa se jim do-sedaj še ni posrečilo. Bolnik navadno ozdravi v štirih ali petih dneh. Nekateri zdravniki so mnenja, da povzroča bolezen ar-senik, ki se dobi v sveži zelenjavi, ki ni bila dobro oprana. --o--
Cerkve v Nemčiji zgubi jo vladno podporo
Berlin, 28. junija. Nemški minister za verske zadeve je včeraj naznanil, da po poteku prihodnjih štirih let Nemčija ne bo več podpirala cerkve v Nemčiji iz državne blagajne. To se tiče katoliških kot protestantovskih cerkev. Verniki bodo morali skrbeti za cerkve na enak način ket se to vrši v Zed. državah.
-,o-
Ruski letalci so dospeli v Washington
Washington, 28. junija. Trije ruski zrakoplovci, ki so dospeli iz Moskve preko severnega tečaja v Zedinjene države, so dospeli v Washington, da si ogledajo glavno mesto Amerike in da bodo sprejeti v avdijenci pri predsedniku Rooseveltu. Z njimi je dospel tudi ruski poslanik Trojanovski. V Washingtonu jih je najprvo sprejel načelnik Ameriškega vojaškega zrako-plovnega oddelka.
Ogromna tovarna
Industrial Rayon Corporation je pravkar odobrila načrte za ogromno novo tovarno, ki se bo zgradila v okolici Painesville, Ohio, v bližini Clevelanda. Z delom se bo pričelo, kakor hitro morejo dobiti stavbeniki dovolj delovnih moči. Vsa stavba bo veljala $7,500,000, ko bo dogotov-Ijena. Nova tovarna ne bo imela nobenih oken, pač pa bo zgi-ajena iz debelega stekla, kar bo pripuščalo svetlobo v tovarno, dočim bo tovarna zračena na moderen način ali "air conditioning." Pogodbo za zgradbo te tovarne je dobila Honkin-Conkey kompanija iz Clevelanda. V novi tovarni bodo predvsem sprejemam na delo delavci iz Clevelanda in Painesvilla. Obenem bo ista kompanija tudi razširila svojo cleve-landsko tovarno, kar bo veljalo nadaljne $3,000,000. Nova tovarna v Painesville bo lahko pro-ducirala letno 12,500,'000 funtov umetne svile.
Cerkve napredovale za milijon članov v letu
New York, 28. junija. Tekom leta 1936 so razne cerkvene občine v Zedinjenih državah napredovale za več kot en milijon novih članov. Skupno število vseh vernikov v Zedinjenih državah je znašalo koncem lanskega leta 63,490,000 članov in članic. Največ je pridobila lansko leto katoliška cerkev, namreč 228,000 novih članov in članic.
-o- /
Učitelji in politika
Na dan je prišlo, da se je od učiteljev in učiteljic v Clevelandu zahtevalo prispevke v svrho izvolitve sedanjih članov šolskega odbora, ki so pomagali učiteljem, da so se njih plače nekoliko zboljšale. Ker je pa to proti postavi, se je uvedla preiskava,
MALI OGLASI
Odda se
dve sobi, jako lepi. Priplravno za mlad zakonski par. Vprašajte na 1168 Norwood Rd., zgorej.
(152)
Avba naprodaj
za narodno nošo. Istotam je naprodaj tudi karpentersko orodje. Zglasite se na 1103 E. 64th St.
(152)
Stanovanje se odda*
štiri sobe in kopališče, zgorej. 1332 E. 68th St. Ključ se dobi spodaj na 1053 E. 72nd St. (152)
Slovenka
srednje starosti želi dobiti službo pri vdovcu ali samcu. 23511 St. Clair Ave., Euclid, O. (151)
Naprodaj je
hiša, ima 6 sob. Lepa lega. Hiša je na 19004 Keewanee Ave. Vpraša se nall59 E. 76th St.
151
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 29TH, 1937
dobro poučen, tako jima je da ne bi razumela mojega je-povedal, kako se je Guy iz Lu- zika."
s i gnan a ravnokar proglasil Arabec se ni zmenil za nji-jeruzalemskim kraljem po ju, marveč je pozdravil Ma-smrti Baldtiinovi, in kako se sudo in jo nagovoril arabski: je Rajmund iz Tripolisa bra- "Torej radi teh dveh Fran-nil priznati ga ter mu pretil z kov mi je bilo naročeno pri-obleganjem Tiberije. Zvedela peljati ta dva neprecenljiva sta, da tudi Saladin zbira ve- konja?"
liko vojsko v Damasku zoper "Kaj pa je to tebi. mar, moj kristjane.	stric,, sin peska?" mu reče.
Tretje jutro ju vpraša Ma- "Pripelji ju na prosto, da vi-suda, ali nista izrazila želje, dim, če sta to res ona konja, da bi rada kupila konje; na- po katera sem poslala." ročila da je nekemu človeku, Mož se obrne in zakliče v da pripelje dva konja na hlev:
ogled, in da sta konja zdaj	(Dalje prihodnjič) >
v hlevu za vrtom. Brata, za-	-—o-
dovoljna s predlogom, sta ta- PODPIRAJTE SLOVENSKE koj šla ž njo in našla v hlevu	TRGOVCE
Arabca, zavitega v oblačilo iz kamelove dlake in s sulico v roki, ki je stal ob vratih.
"Ako sta vama konja všeč," reče Masuda, "prepustita kupčijo meni in se delajta, kakor
ne da bi srečala kakega znanca, razen dveh romarjev, ki sta se ž njima vozila na ladji. Ta dva sta se zelo čudila, ko sta brata hodila po Saracen-skem delu mesta; čeprav je bilo mesto v rokah kristjanov, vseeno ni bilo za Franke varno hoditi.
V svoji sobi sta se tiho raz-govarjala in posvetovala, kaj jima je storiti. Toliko je bilo že sedaj jasno, da so ju tukaj nekateri spoznali in da jim tudi njih dvomila, da bo sultan Saladin kmalu dobil sporočilo, da sta tukaj. Od kralja in krščanskih velikašev v Jeruzalemu sta pričakovala le malo pomoči, ker bi s tem povzročili odkrit razpor s Sala-dinom; tega so se pa Franki bali, ker niso bili pripravljeni zanj. Zato bi ju najbrže hitro poslali domov, da bi se ognili neprilike, priti s Sala-dinom v navzkrižje. Cim več sta govorila o teh stvareh, tem bolj sta bila v zadregi.
"Stric nama je resno naročil, poiskati tega Al Džebala," reče Godvin; "in čeprav je to j ako nevarno, mislim, da storiva najbolje, da ga ubogava. Ako so vsa pota polna trnja, kaj je na tem si izbereva?"
"D o b r o," odgovori Wulf. "Naveličal sem se že teh dvomov skrbi. Ravnajva se po stričevi volji in poj diva k starcu gora; za ta namen je vdova Masuda po mojih mislih ravno prava ženska, da nama pomaga. Ako na poti umrjeva, no, imela bova vsaj prijetno zavest, da sva izpolnila stričevo poslednjo voljo."
"To lahko pomeni smrt," reče Wulf.
"Ravnokar ste dejali, da vama smrt ni usojena, in dasi sem iz posebnih svojih vzrokov iskala družbe, nimam še prepira z vama — doslej. Iz-berita si svojo pot. Povem pa, ako gresta, ko sta poznavajoč arabščino slučajno doznala mojo skrivnost, bosta umrla, in da sta na varnem, ako ostaneta — vsaj dokler sta v tej hiši. To vama prisegam pri znamenju Al Džebalovem," in sklonila se je ter se dotaknila prstana v Godvinovi roki; "pomnita pa, da za prihodnost nisem odgovorna."
Godvin in Wulf sta se spogledala. Nato reče Godvin:
"Mislim, da ti smeva zaupati in ostati;" ob teh besedah se je nasmejala, kot da bi jih bila vesela, nato pa je rekla:
"Ako hočeta iti zdaj na iz-prehod, gosta Peter in Janez, pokličem sužnja, da vama kaže pot; čez štiri dni pa govorimo nadalje o vajini poti."
Suženj je prišel z mečem v roki, kjer jima je bilo vse tako novo, da sta pozabila na vse svoje križe in težave in samo opazovala novo življenje okoli sebe. Opazila sta, ko sta hodila po takih delih mesta, kjer ni bilo videti Frankov in kjer so jih prerokovi služabniki srdito pogledovali, da je bila navzočnost Masudinega sužnja zadostna, da jih je obvarovala vsakega napada, zlasti ko so se vpričo njega celo s turbani pokriti Sarace-ni dregali drug drugega in se obrnili v stran. Po izprehodu sta se vrnila zopet v krčmo,
DEVETO; POGLAVJE Konja Plani in Dim
Ko sta Godvin in Wulf stopila drugo jutro v obednico, nista bila več sama v hiši; več drugih gostov je sedelo za mizo in zajtrkovalo. Med njimi so bili trgovec iz Damaska, drugi iz Aleksandrije, tretji je bil videti kakor kak arabski poglavar, dalje neki žid iz Jeruzalema in angleški trgovec Tomaž iz Ipswicha, njun sopotnik, ki ju je prisrčno pozdravil.
Ko je Godvin opazoval, kako je stopala mlada in postavna vdova Masuda od enega do drugega, se ž njimi razgovar-jala in jim stregla, mu je prišlo na misel, da utegnejo to biti sami ogleduhi, ki so se sešli tam, da prinesejo ali sprejmejo sporočila od krč-marice, pri kateri so bili morda v službi. Vendar ni bil opazil nič sumljivega. Večinoma so se pogovarjali v francoskem jeziku, ki so ga vsi razumeli, in to o splošnih stvareh.
Trgovec Tomaž je imel namen, odriniti ono jutro s svojim blagom v Jeruzalem, a vseh najetih kamel še ni bilo z gora, tako da je bil primo-ran še nekaj dni čakati. In ponudil se je bratoma za spremljevalca po mestu čeprav * nista imela zaupanja v tega človeka — menila sta namreč, da je 011 doznal njuno skrivnost in prava imena ter jih povedal Masudi — se jima je vseeno zdelo naj modre j še, ne odbiti njegove ponudbe. — In nista se varala. — Ta mož je bil v vseh razmerah na vzhodu
Angleški spisal: H. R. HAGGARD
Pre vel: I. M.
"Kaj, še vedno me debelo gledata in dvomita? Dobro, pripovedovala sem^ vama same laži. Jaz vaju nisem čakala na obrežju, in oni nosač, ki sem se z njim navidezno prepirala, ni imel naročila polastiti se vajine prtljage in jo prinesti v mojo hišo. Noben ogleduh ni opazoval vajinega gibanja iz Angleškega do Bejruta. Le ko sta bila pri kosilu, sem šla v vajino sobo in eitala nekaj pisanj, ki sta jih po neprevidnosti pustila mej svojo prtljago in odprla nekatere knjige, v katerih so bila napisana druga imena, ne Peter in Janez, in potegnila iz nožice veliki meč, na katerem je napisano geslo: "Srečaj d'Arcyja, srečaj smrt!" in slišala Petra klicati Janeza z imenom Wulf in Janeza klicati Petra z imenom Godvin, in tako dalje."
"Zdi se," je rekel Wulf angleško, "da sva kakor muha v pajčevini, pajek pa se imenuje vdova Masuda, čeprav ne vem, čemu naju potrebuje. No, brat, kaj nama je storiti? Sprija-teljiti se s pajkom?"
"Slab zaveznik," odgovori Godvin. Nato ji pogleda naravnost v obraz in jo vpraša: "Gospodinja, ki veste toliko, povejte mi, čemu vam je oni nosač med drugim rekel:— 'Otrok Al Džebalov'?"
Zdrznila se je in odgovori-
dan in ki nama je poveril neko sporočilo. Veste, govorimo naravnost drug za drugim. Vi veste precej o naju dveh; čeprav si imena romarjev, ni na celi stvari ničesar, da bi se morala sramovati, zlasti ker pravite, da najina skrivnost ni nobena skrivnost, kar vam prav rad verujem. Ker pa je zdaj najina skrivnost izdana, poj deva izpod vaše strehe ter se podava k našim ljudem v trdnjavo, kjer bova gotovo dobrodošla, posebno če jim poveva, da nisva hotela še nadalje bivati pod streho1 ženske, ki so je rekli vohunka, in v kateri sva našla hčer Al Džebalovo. Zatem nemara ne ostaneš dalje v Berjutu, kjer vohunke in hčere Al Džebalove niso dobrodošle, kot doznajemo."
Ona pa je poslušala nepremičnega obraza in odgovori-
at new location 6724 ST. CLAIR AVE. Tel.: HEnderson 4181
"Gotovo sta slišala, da so pred kratkim sežgali eno izmed nas, ki ji je bilo tako ime, kot čarovnico, ali ne?"
"Da," je segel v besedo Wulf, ki je sedaj prvikrat čul to novico, "slišali smo o tem."
"In nameravata poskrbeti meni enako usodo? Vesta, bedaka, jaz vaju morem usmrtiti, predno se premakneta z mesta."
"Vi mislite, da morete," je rekel Godvin, "kar se mene tiče, sem prepričan, da to ni usojeno, in prepričan sem tudi, da nama vi prav tako malo želite škodovati, kot midva vam. Da povem odkrito, za naju je potrebno, da obiščeva Al Džebala. Ker nas je naključje pripeljalo skupaj — ako je to naključje — ali nam hočete pomagati pri tem, kakor mislim, da morete, ali pa si morava poiskati druge pomoči?"
"Tega ne vem. Povem vama čez štiri dni. Ako nista s tem zadovoljna, pojdita, ovadita me, jaz pa bom storila svoje."
"Kje pa je poroštvo, da tega ne storite, ako sva midva zadovoljna?" vpraša Wulf.
"Zadoščati vama mora beseda hčere Al Džebalove. Drugega, poroštva vama nimam 1 dati."
"Torej razumeta arabski? Sem si mislila. Zakaj vprašajte, kaj vam je na tem?"
"Ne mnogo; samo toliko, da se naravnost smatrava srečna, da sva se sešla z Al Džebalovo hčerjo, ki ga nameravava iti obiskat."
"Nameravata iti obiskat Al Džebala? Da, nekaj takega ste že na ladji namignili, kajneda? Vesta kaj, porezali vama bodb vratove, preden dospeta do prve njegovih trdnjav."
"Mislim, da ne," je rekel Godvin, segel z desnico pod jopič ter izpod njega prinesel prstan, s katerim se je začel malomarno igrati.
"Odkod pa imate ta prstan?" je rekla; s strahom in začudenjem v očeh. "To je—"
"Od nekoga, ki mu je bil
Michigavski gov erne r \wBf Jm'"' Murphy, o Icaterem ste že	>
toliko čitali. Tukaj ga vi-	pr/
elite v raznih pozah. Njego-	.. .
vo ime je postalo splošno znano pri poravnavi štraj
ka pri General Motors kompaniji.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Razni prizori iz zadnje delavske borbe v Zed. državah. Zgorej levo kaže slika, ko so vigilunti v Monroe, Mich., prodrli vrste piketov in jim zažgali ute. Spodaj levo so oboroženi vigilanti, ki stoje pred Monroe, Mich., d% preprečijo dohod unijskih delavcev iz drugih mest, zgorej desno je Philip Murray, ko je govoril zbranim delavcem v Warren, O. in spodaj je slika shoda.


Najboljši štirje ameriški golfarji v tekmi s štirimi angleškimi za prvenstvo v tej igri. Zgorej levo je Byron Nelson, desno Sam Snead, spodaj levo Denny Shute in Ralph Guldahl.
Bodoči ameriški generali, pri vajah v kadetni šoli v West Pointu ob priliki gradua-cije. Znano je, da so ti ameriški kadetje najbolje trenirani vojaki na svetu in nobena druga država se ne more bahati, da znajo njeni vojaki lepše korakati pri paradi.