' " . • -- ••'

_____________PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
_OKSLO: ZA~VERQ IN NAROD — ZA PRAVICO iN RKaNiCO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — iN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO
STEV. (No.) 184.
Guverner Smallu postaja vedno bolj vroče.
CHICAGO, ILL., PETEK, 21. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER, 21, 1924.
LETNIK XXXI1L
RAZNE VESTI.
GUVERNER SMALL SE VEDNO GLOBLJE POGREZA V BLATO, NJEGOVA ZOPETNA IZVOLITEV NAJBRŽE NE BO POTRJENA.
—	Washington. — Mrs. Gertrude Hill Gavin, bivša voditeljica narodnega sveta katoliškega ženstva, je dobila pontifikalno dekoracijo od sv. Očeta za njeno požrt-' vovalno delovanje na polju katoličanstva med ženskim svetom.	- I
—	Chicago, 111. — Mrs. Mary Greenwood, 4739 Fede-! ral street, se je vjezila nad svojim 20-letnim sinom kateri je bil udan pijači, tako da se je v jezi toliko spozabila, da je streljala na njega z revolverjem. Sin je dobil težke poškodbe, za katerimi je kmalo nato v bolnišnici umrl.
—	Mexico City. — Banditi so ustavili tovorni vlak na progi v Vera Cruz — Isthmus iz katerega so pobrali ves tovor, nato pa prisilili vlakovod-ja, da je vozil proti nekemu osebnemu vlaku na isti progi, kar pa je še pravočasno zapazil strojevodja osebnega vlaka in preprečil kolizijo.
—	Lexington, Ky. — Tri osebe so bile na mestu mrtve, ena pa težko ranjena ko so se vozili v avto in padli z glavne ceste v graben.
—	Toledo, O. — Mr. in Mrs. William Donaldson in njuna 10 mesecev stara hčerka so do smrti pogoreli v lastni hiši kjer je nastal ogenj na nepojasnjen način. Dva o-troka sta bila rešena.
—	William Finley, katerega je policija iskala že od nedelje je prišel v roke postavi, kjer se bo moral zagovarjati radi umora bogataša Harry G. Doda iz St. Louisa.
—	Marion, O. — Zdravstveno stanje soproge bivšega predsednika Mrs. Harding se je v toliko poslabšalo, da so zdravniki zgubili upanje, da bi okrevala.
—	Greenwood, 111. — Od doma so neznano kam izginile deklici Julia Tales, stara 13 let in Louise Millard, stara 12 let. Stariši deklic so v skrbeh in naprosili policijo za pomoč, ker domnevajo, da sta bili deklici ugrabljeni.
—	Chicago, 111. — Mrs. Louise Fridericks, je pobegnila od svojega soproga in vzela s seboj vse pohištvo, pustila je le plinovo peč, katera je pa ravno prav prišla zapuščenemu soprogu in sicer prižgal je plin, zaprl trdo vrata in okna ter počakal smrti.
—	Butte, Mont. — Poročnik Gfeorge E. Rice je poletel h smrtni postelji svojega brata kateri je bil od roparjev napaden z letalom s katerim je rabil 15 ur da je preletel 1600 milj.
—	Kenosha, Wis. — Gostilna na državni črti, katera je bila predno je postala pro-hibicijska postava pravomoč-na vedno dobro obiskana, je uničil požar. Lestnika in soprogo so rešili iz goreče hiše.
—	Chicago, 111. — Poštena mati. Mrs. Elizabeth Herbish je zahtevala kazen potom sod-nije za svojega 18-letnega sina, kateri je nosil domu stvari, ki jih je pokradel v tovarni kjer je delal.
—	London. — Edwin S. Montagu, bivši državni tajnik je v starosti 45 let preminul.
UMOR ALI SAMOMOR?
Žena pastorja luteranske cerkve je pogorela v peči. Stvar
je zagonetna in še ni jasno se li gre tukaj za u-mor ali samomor.
Columbus, O. — V peči v kleti na domu pastorja luteranske cerkve Rev. C. V. She-atsleya je pogorela njegova 50 let stara žena. Mrtvaški o-glednik je mnenja, da je žena storila samomor, katero mnenje pa ne odobruje okrajni pravdnik King in trdi, da se je nad žensko napravil zločin.
Zaslišani so bili vsi člani družine. Pastor je izpovedal, da ko je prišel domov so bili vsi štirje otroci doma in se pogovarjali, da se jim zdi nekako čudno kje da je hiati, ker je imela plašč na svojemu prostoru, nakaif jih je pastor pomiril ter jim rekel, da gotovo ni daleč. Nato pa pravijo otroci, da je nekakšen slab duh v kleti in da so v peči se žgale neke kože ali kaj. Nato hiti pastor v klet in odpre peč, kjer je našel kosti, prstan in druge stvari, katere je spoznal kot last svoje žene. Takoj nato je poklical soseda profesorja Singarja, kateri koj naznanil stvar policiji, nakar je prišel mrtvaški oglednik.
Policija ne more najti najmanjšega suma, da bi bil kateri član družbe na sumu u-mora.
Dognalo se je tudi, da je neznano kam izginila steklenica karbolove kisline, katera je vedno bila na svojemu prostoru v omarici za zdravila.
Neki dijak je izpovedal, da je usodepolnega dne nesel neko knjigo katero je imel od pastorja izposojeno nazaj in slišal nekak nemir v hiši in da mu na njegovo trkanje ni prišel nihče odpreti, nakar je odšel.
-o-
Kampanja za volitve v Nemčiji v polnem teku.
Berlin. — Nemška volilna kampanja je v polnem teku že skozi dva tedna. Čuti se gibanje proti reakciji, katera bo kolikor toliko okrepila social no-demokratsko stranko, ki favorizira z republiko.
Lokalne volitve v Hamburgu in Mecklenburgu so pokazale ojačenje demokratske stranke, za katero se je domnevalo, da je že propadla.
Nacijonalisti so že deloma zgubili svojo popularnost, tudi njih monarhistično gibanje je že popustilo.
-o-
Zopet A meri kanec ubit v Mehiki.
Washington. — Paul Meer, ameriški državljan, ki je bil zaposlen v rudniku Penoles Mining kompanije je bil najden mrtev. Dognalo se je, da ga je ustrelil neki mehikanec. Motiv umora ni znan, tako tudi se ni moglo dognati kdo bi bil morilec.
o-
Tekstilnim delavcem trgajo plače.
Waterville, Me. — Tekstilnim delavcem Lockwood kompanije so odtrgali 10 odstotkov na plači. Prizadetih je o-krog 1,00(L delavcev. Kedaj se bodo znižale še cene potrebščinam, o tam pa poročilo ne pove.
Iz neodrešene domovine.
PETDESETLETNICA NARODNEGA DELAVCA. — POLOM JADRANSKE BANKE. — VESTI IZ DEŽELE.
Petdesetletnica narodnega de- ( čer učili na dvorišču proste lavca.	j vaje ; načelnik je seveda pove-
Naša Istra dviga te dni iz Ljeval slovensko. Tolminski smrtne tišine svojo misej h ' f?si,®tl s0 se radl "nevarne voj-možu, ki je vsa svoja mlada in ?*e z*ceh razburjatiin so šli moška leta vstrajno in pogum- 1khca1tl karabimerje. Ti so pri-no delal za hrvaško seliaško! ko1raMl1. na dvonšče in areti-Ijudstvo v Istri. Ta vodnik na- rah stiri telovadce. Podpre-
roda je župnik Šime Červar. Ko je mladi svečenik prišel med svoje seljake, jih je takoj začel zbirati v društvih; ustanovil je več hrvaških gospodarskih zadrug, pomagal ljudem in jih bodril, ko so stali v boju za hrvatski jezik in za narodno šolo. Ljudstvo se je blagega in sposobnega voditelja oklenilo z vsem žarom in zaupanjem. Dolga le-' ta je Šime Červar zastopal istrske hrvate v deželnem zboru in je v družbi z dr. LaginjOs Trinajstičem in Spinčičem stal v trdnem, zgodovinskem boju za jezikovne in gospodarske pravice Hrvatov. Ko je izbruhnila vojna, so avstrijske oblasti župnika Červarja zaprle, ker so ga osumile, da je sovražnik Avstrije. Dolgei mesece je presedel v ječi na ljubljanskem gradu. Ko se je po vojni vrnil med istrsko ljudstvo, ga je čakalo novo trpljenje. Na trdnega in zna-čajnega moža, ki se ni za korak umaknil, ko je branil pravice istrskih Hrvatov, je navalil fašizem iz istrskih mestnih gnezd. Župnika Červarja so dve leti preganjali, fašisti i so večkrat udrli v njegov dom ( in ga pretepli do krvi. Vse to mučenje moža ni upognilo. Ta čas je zatisnila oči njego-1 va mati.
Možu kliče istrski narod : Trideset let dela in boja je za Vami, ostanite še naprej na čelu trpečega naroda. * -o-
Polom jadranske banke.
Prve dni oktobra je počil glas, da je "Banca Adriatica" j v Trstu pred polomom. Vlagatelji so navalili na zavod In trumoma dvigali naloženi de-
•	nar. Toda že 13. oktobra je j ravnateljstvo Banca Adriatica j dala nalepiti poročilo, da je ! banka ustavila vsa izplačila.
| Banka je zaprla svoje prosto-j re in blagajno. Mnogo velikih I , trgovskih hiš in industrijskih 1 podjetij v Trstu je v nevarno-! | sti, da bodo radi poloma uni-■ čeni. Rimska vlada in tržaški j fašisti delajo na to, da ban-1
•	ko rešijo. S pomočjo vlade in | neke nove skupine italijanskih [ in jugoslovanskih kapitalistov skuša vodstvo banke toliko kapitala skupaj dobiti, da se izvede poravnava. Banka ponuja, kot se govori, velikim upnikom 20 odstotkov. Težka izguba grozi zadeti vse, ki so zavod Banka Adriatica podpirali in niso začasa dvignili naložb. Vendar je še močno upanje, da bo vlada prispevala velike svote, da se zavod sanira.
—77°—7	i
Vesti iz dežele.
Tolmin. Pretekli mesec je bil imenovan ravnatelj tuk. j kr. učiteljišča Calvi profesor- ■ jem realke v Mantovo; novi ; ravnatelj je g. profesor Ko-mac. V Tolminu imajo Čitalnico, katera ima svoj telovad-| ni odsek. Tako so se neki ve- i
fekt Nicolotti je dobil telefo-I nično obvestilo o tolminskem puntu in je poslal na bojišče , komisarja kav. Diaza. Komi-' sar je izvršil preiskavo in iz-^ pustil vse aretirane, le enega je pridržal, ker so našli pri njem samokres. Tako je kon-( čal tolminski punt telovadili pa pravijo da bodo še, ker do-_ sedaj še ni zakona, da bi telovadbo prepovedal. — Tovarniška podjetja v Gorici. Delniška družba "Sipa" namerami va zgraditi v Gorici štiri to-^ varne. Tvornica za izdelova-( nje paradižnatih konzerv so že začeli graditi pri pevmske-' mu mostu. "Sipa" ima deset milijonov lir kapitala, ki so ga zložili razni kapitalisti iz l ' starih pokrajin in Trsta. — s Na Bukovjem so izvršili orož-' niki hišno preiskavo vhiši posestnika Obida. Orožniki ' so izkazali s sodnjim nalogom kakor veleva zakon. Res je, da so neznosne razmire. — Smrtna kosa. Dne 21. oktob-bra je umrla gospa Josiplna Žnidaršič, soproga ravnatelja Žnidaršiča. — Števarjan. Tu je umrl Franc Gravnar iz znane Gravnarjeve družine na Kr-gišči. Pred mesecem mu je u-mrla sestra pred letom pa žena. Zapušča 4-letnega sinčka. — Rihemberg. Dne 16. m. m. je mirno v gospodu zaspala gdčna Cecilija Cebron od Martinov na Brjah v 73 letu svoje starosti. Mnogo let je službovala pri pesniku Simonu Gregorčič v Rihenbe1 ^u, par let tudi pri prevzvišenemu knezonadškofu dr. Franc Se-deju tedanjemu župniku v Stolnici. — Poljubinj. Ni še dolgo, od kar se je smrtno ponesrečil pri padcu raz voza gospodar — oče Taljat Anton, pa že zopet nas je obiskala smrt na še strašnejši na-(Dalje na 4. strani.)
| DENARNE POŠILJAM
! V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, I	AVSTRIJO. ITJD.
Nala banka ima svoje lastne ztom • DQito in zanesljivimi bankami ▼ starem
kraju in naše pe&ljatv* M dostavljene prejemniku na dott al na satin jo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Na Bi cene za pošiljke v dio«Jh U lirah so bfle včeraj sle$e£e: Skupno s poštnina:
500 — Din ........ $ 7.85
1,000 — Din ........$ 1135 1
2,500 — Din ........$ 38.25
5,000 — Din ........ $ 76.00
10,000 — Din ......... $151.00
100 — Lir ........ $ 5.10
200 — Lir ........ $ 9JJ5
500 — Lir ........ $ 23:75
1,000 — Lir ........ $ 46.25
Prt pošiljatvah nad 10.900 THn. I nad>2,000 Lir poseben popust.
Kar 9€ cena tfetarja čestokjj menja, dostikrat decda nepričafcM j* absolutno nemojteče Msdl csne^vnaprej. Zato se pčnftjatre na
v eiliVU v i/iiciuiijciijc Vioua
v državni administraciji povodom razkritja poneverjenja guverner Smalla. Afera po-! staja z vsakim dnem mučnej-j ša za obtoženca in postaja resna, tako da bo najbrže moral povrniti denar katerega si je nepostavnim potom prisvojil iz državne blagajne in sicer od $1,000.000 do $2,000.000.
Kar se Small najbolj boji,1 to je, da ne bo potrjena nje- j gova zopetna izvolitev za mesto guvernerja, ako ne bo prišlo še tako daleč, da bo odstavljen od sedanjega mesta sodnijskim potom.
Enaka usoda bo doletela tudi Sterlinga, kateri je prevzel mesto državnega blagajnika za Smallom. Bojazen u-temeljuje točka v ustavi, katera se glasi, da oseba, katera kaj dolguje državi nima pravice*do državne službe.
Small je star lisjak, prizadeval si bo na vse mogoče načine, da bi opral zamorca, kar bo v temu slučaju kaj kočljiva naloga. L,ahko pa tudi pride do tega, da se bo udej-stvil pregovor, ki pravi, da male tatove obešajo velike pa izpuščajo.
Žene države Illinois so zavzele stališče proti Smallu. Illinois League of Women Voters so odprle svojo četrto letno konvencijo v sredo dne 19. t. m. v Congress hotelu v Chicago, 111. Odtvoritve se je vde-ležil en demokrat in en republikanec. Demokrate je zastopal župan Dever, ki je nagovoril delegatinje katerih je bilo 350 in sicer zastopan je bil vsaki okraj države. Republikance je zastopal Henry P. Chandler, predsednik mestnega kluba v Chicago, 111. Dever je izrazil upanje, da bo ta organizacija žena delovala na to, da se popravi v državi, kar se je storilo nepoštenega. Delegatinje so vse kruto obsojale nepravo postopanje Smalla.
-o-
Gen. Matthusius aretiran v Franciji.
Pariz. — Nemški general Matthusius, kateri je poveljeval za časa vojne trenski koloni je bil obdolžen leta 1919., da je oropal iz hiš v Lille privatno lastnino kar je pošiljal na svoj dom v Nemčijo. Pred kratkem je prišel v Alzacijo obiskati grob svojega očeta, Pri kateri priliki so ga spoznali francoski detektivi in a-retirali ter odvedli v zapor v Lille, kjer čaka na obravnavo.
Ker pa zatrjuje general da je nedolžen, energično protestira nemška vlada proti temu postopanju. Herriot, francoski premier je Nemčiji obljubil svojo pomoč v tej zadevi.
-o-
Avatrija bo imela novega premier j a.
Dunaj. — Mgr. Seipelna naslednik bo Rudolf Ramek, Po poklicu advokat iz Solno-Srada, kateri je tudi član senata. Tako bo prišla vlada v r°Ke zastopnika province.
[Z KONYENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE FEDE- ' RACIJE.
1,000 delegatov mehiške delavske federacije na konvenciji v El Paso Texas.
El Paso Texas. — Izmenja-nje mednarodnega prijateljstva med organiziranem delavstvom se je vprizorilo od strani delegatov mehiške delavske federacije, kateri so obiskali in sicer 1,000 po številu svoje delavske tovariše na konvenciji ameriške delavske federacije v El Paso Texas, kateri poset so pa naši delegati vrnili in prekoračili mejo ter se udeležili seje mehi-kanskih tovarišev v Juarezu.
Pri tej priliki se je izkazalo, da vlada prijateljstvo med delavstvom obojih držav, in da vlada le med kapitalisti sovraštvo, ki ogroža mir med o-bema državama.
Prvič od kar je Gompers predsednik federacije, ki je že 74 let star, je govoril v tonu, da se čuti, da bo mogel zapustiti vodstvo, kateremu je dal velik del svojega življenja. Domneva se pa, da mož ne bo zapustil z rok krmila, dokler bo le še kaj moči v njem, da si mu je zadnja bolezen pustila vidne znake na obrazu.
Potek konvencije v splošnem je precej buren. Predložena je bila rezolucija, v kateri se obsoja stališče Mr. Warren Stona, predsednika ravnateljskega odbora Coal River premogovnika in predsednika bratovščine strojnikov katero je zavzel napram predsedniku rudniške organizacije Lewisu.
Po zadnjem poročilu tudi posnemamo, da bo najbrže naš prihodnji delavski tajnik sedanji predsednik United Mine Workers John L. Lewis.
-o-
Pisec grozilnega pisma prijet.
Benton Harbor, Mich. — Waren Allen Morford, star 19 let, je bil aretiran in odpeljan v zapore Berrien okraja v St. Joseph na podlagi ob-dolžitve, da je pisal grozilno pismo. Morford je edini sin bivšega bankirja v St. Joseph, Mich., kateri je bil lansko leto aretiran v Californiji ker je oropal San Diego banko za več tisoč dolarjev, ker pa je bolan za neozdravljivo boleznijo še ni prišel v tej zadevi pred sodišče. Mladi Morford je pa bil aretiran ker se je dognalo, da je pisal J. Ogden Wellsu, lastniku neke tovarne pismo v katerem je zahteval večjo svoto denarja. Na policiji je mladenič izpovedal, da je to storil, ker bi rad pomagal svojemu bolnemu očetu.
-o-- |
Napredek katoliškega časopisja je odvisen od Vase agitacije!
_
"AMERIKANSKI SLOVENEC'1 IN ''EDINOST*w
stanovite v najkrajšem času lastno podružnico. Zakaj tem več, ko bo katoliških društev v Vaših naselbinah, močnejša bo med Vami katoliška misel in tem večji bo njen napredek.
Družbi sv. Družine naš list kot njeno uradno glasilo ob tej priliki iskreno čestita k njenemu velikemu napredku in velikemu dobremu delu, ki ga je vršila tekom njenih prvih deset let svojega obstanka med svojim članstvom. Naj Bog rosi svoj blagoslov božji na njeno hvalevredno delovanje in naj raste, cvete in napreduje!

Mnenja naših prijateljev o ka'
dnevniku.
NAVDUŠEN LAJIK POŽIVLJA KATOLIŠKE SLOVENcr NA SKUPNO KONFERENCO. — DRUGI PREDLA GA NAČRT PO KATEREM BI LAHKO VSAK P o STAL DELNIČAR, ALI PA VSAJ PODPORNI CLAN KATOLIŠKE TISKOVNE DRUŽBE.
Cleveland, Ohio. — Po č. g.
Rev. James Cerne in nekaterim drugim se je pričelo. (Prvo misel je sprožil Rev. Father Trunk. Op. ured.) in z č. g. Černetom v skupnosti se naj to važno vprašanje tudi j reši.
Nam katoliškim Slovencem; ne preostaja ničesar drugega,! kakor iti z vso silo na delo za' prekoristno idejo toliko časa,; da se katoliški dnevnik doseže. Da je katoliški dnevnik neobhodno potreben in da brez njega ne bomo mogli nikamor naprej ne z našimi žup-j ni j ami ne društvami že vemo. Zato zavihajmo rokave in idi-mo na delo.
Katoliški shodi po Ameriki so jasno pokazali, da je v sr-; cih Slovencev še prava živa| vera in globoko prepričanje I za sv. vero. Nič drugega ni,; kakor, da se je to prepričanje tekom let nekoliko ohladilo, a to je zopet visoko zaplam, telo, ko so se začeli prirejati katoliški shodi po naselbinah.
To je pa toraj dokaz, da ni še vse zamujeno in da se lah-: ko veliko v tem oziru še po-! pravi, če se hočemo poslužiti zato praktičnega sredstva, ki] je pa katoliško časopisje. Zato je pa treba med nami sloge in edinosti. Delati moramo ro-j ka v roki lajiki z č. gg. du-l hovniki in s katoliškimi društvi in organizacijami.
Da pa nam bo mogoče priti do prve začetne konference jaz stavim sledeči predlog:
Prva knferenca naj se skli-; če prej ko mogoče v Chicago., Za nrvo zasedanje se naj po-! zivl ja vse č. g. duhovnike in j lajike v ondotni bližini. Seveda dobrodošel tudi kdor more iz daljave. To zasedanje naj skliče uredništvo in uprav-ništvo Amerikanskega Slovenca in Edinosti z č. g. James Cernetom na čelu. To zasedanje naj pripravi načrte za glavno zborovanje, na kateri naj se potem povabi vse č. g. i slovenske duhovnike in laji-| ke. ter zastopnike raznih katoliških društev in organizacij. Ta konferenca naj bi pa potem ukrenila in določila vse potrebno, kako in kaj za izdajanje katoliškega dnevnika.
Anton Strniša. -o-
Detroit, Mich. — Cenjeno uredništvo S. in Edinosti: — Z velikim zanimanjem sem prečital članke obeh č. g. Fa-thra Trunka in Fathra Čer-neta. Oba sta skoro enih misli, le besede so druge. Jaz sem z navdušenjem pisal že pred dvema letoma za katoliški dnevnik. Potem sem pa videl, da niti med našo duhovščino ni bilo tozadevnega za-1 nimanja, niti ne med našimi kat. lajiki sem obmolčal. Videl pa sem, kam bo stvar prijadrala, ako bo šlo tako naprej. Prav tako bo, kakor je članek: "Namen in delovanje slov. socialistov v Združenih Državah." na koncu povdar-jal, pred par dnevi v tem listu. In vendar, kako lahko bi se stvari odpomoglo, sedaj, ko imamo že dobro organiziran
ko blizu so zdaj položili Franceka k očetu. Mati je zrla v grobek v nemi bolesti, brez tožbe, brez molitve, suhih oči. Šele tedaj se je raztopila njena težka bol v solzah, ko jo je gospod župnik po končanem pogrebu prijel za roko, par korakov odvedel proč in ji rekel besede: "Njegovo življenje je bilo en sam daritveni dan.
Se se dobe tudi dandanes Kristusove nature. Lahko noč, France^, mu kličete vi v solzah, a njemu je že napočilo večno jutro. Kar je tu že bil, ho je tam — otrok božji."
katoliški list Amerikanski Slovenec in Edinost. Zraven so o-sebe, ki imajo v tej stroki že prakso in šlo bi vsaj p0 mo. jem mnenju z pravo lahkoto samo ko bi bilo več zanimanja med nami.	, ^
Dobri stvari na ljubo sem zopet prijel za pero in hočem stvari pomagati po svojih skromnih močeh. Videl sem koristne nasvete objavljene v Vašem listu po Rev. James Cernetu. Da bi se lastovanje delnic kolikor mogoče razširilo je lepa ideja in jo odob-rujem. Je tudi izvedljiva na ta način, da bi lahko vsak zaveden katoličan, ki je le zdrav in dela postal lastnik vsaj e-ne take delnice. Delnice so menda po $25 vsaka. Sprejelo naj bi se, kadar bi se vršilo tozadevno zborovanje, da naj se delnice prodaja tudi na obroke. Pet dolarjev naj bi delničar dal, ko bi kupil delnico in pot^m po pet dolarjev na mesec, dokler ni svota $25 plačana, nakar se mu naj izda tozadevni certifikat ali delnico. Potom tega načrta bi skoro vsak katoličan lahko postal delničar. Od denarja, ki bi se ga dobilo za delnice naj bi se vsako leto' plačalo obresti, kakor pač bi ravnatelji, ki bi imeli v rokah vodstvo videli, da se lahko da. To je nasvet glede delnic.
Imam pa še en nasvet in ta je, da naj bi vsak naročnik lista postal tudi podpornik takega katoliškega tiskovnega društva. Letna članarina naj bi bila majhna kolikor mogoče. 10c. letno bi popolnoma zadostovalo od vsakega naročnika. Če bi pa kdo mogel utrpeti več. bi bil jako dobrodošel. Vendar 10c. letno bi že prineslo lepo svoto, s katero bi se lahko financiralo izdajanje kakih brošuric. Recimo, včasih objavi list krasne članke, ki zaslužijo, da bi se jih razpečalo med narod v veliki množini brezplačno. Vse kar bi bilo treba je to, da bi se taki članki ponatisnili v mali brošurici in jih v več izvodih poslati v naše naselbine, kjer bi se razdelile, kajti literatura je dandanes tisti či-nitelj, ki preobrača nazore ljudi. Če bi imelo tako tiskovno društvo tozadevni fond, bi se to prav lahko vršilo. Umevno pa je, da podjetje, ki se bori z velikimi težkočami za svoj obstanek tega samo ne more vršiti.
Cela stvar je tako malenkostna in tako lahko izpelji-va, samo če hočemo skupno prijeti in skupno delati. Seveda, če bomo pa vsak v svojo stran vlekli, kot smo večina dose daj potem je vsak napredek nemogoč.
V imenu dobre stvari prosim tudi jaz vse naše čč. gg> duhovnike in naše lajike, na] začno vsi resno misliti na sko-rajšno udeistitev katoliškega dnevnika. Če je nam res kaj za stvar, za katero se trkamo po svojih prsih, tedaj na noge in na delo!
Pozdrav vsem zavediiim katoliškim Slovencem! J. K. -o—-
Lepo prosimo še vse ostale slovenske čč. gg. duhovnike in gg. lajike naj pridejo na dan s svojimi idejami. Uredništvo tega lista jih bo objavilo, kakor jih bo prejelo. Kako lepo sta se izjavila današnja dva dopisnika. Premislite kar pišeta. V vsakem stavku se vidi, da so njima te besede privrele iz srca in, skoro v vsako besedo je vpletena mila prošnja, ki kliče in poziva k delu za katoliški tisek. Zato ne prezirajmo klicov, ki ha j a jo za pošteno in potre on stvar! — Urednik.
Te dni bo poteklo deset let, odkar se je zbralo v Jolie-tu nekaj zavednih mož, ki so ustanovili društvo sv. Družine in par dni zatem Družbo sv. Družine. Prvo je imelo lokalni namen, — druga pa je imela širši splošni namen podporne organizacije.
Prijatelji katoliških društev, so to mlado organizacijo navdušeno pozdravili takoj ob njenem rojstvu. Bili so pa seveda tudi mnogi, ki so na zibel te nove katoliške podporne organizacije gledali s Herodovimi očmi.
Slovenci imamo to žalostno napako, da postanemo takoj sumljivi, kakor hitro se kdo med nami pojavi. Slovenski, trgovec je sumljiv proti slovenskemu sotrgovcu. Društveniki slovenskih društev so čestokrat sumljivi napram društvam istega duha. To je pa velika napaka pravim. Zakaj, kolikor več katoliških društev in organizacij bomo imeli, toliko močnejši bomo katoliški Slovenci. Vse naše katoliške podporne organizacije, ki temelje na pravih katoliških principih, bodo prej ali slej postale eno telo. Zato čemu se bati katoliških društev in katoliških organizacij. Moje mnenje je še to, da jih mi katoliški Slovenci imamo še veliko (premalo.
Poglejte v nasprotni tabor. Ali vidite, koliko podpornih organizacij imajo tam? Ali vidite, koliko pasti je nastavljenih tam ? Pa kdo poreče, pa so vse švoh. Naj bodo, te švoh se potem strnejo prej ali slej in nazadnje pride na dan mogočna in velikanska kombinacija.
Katoliški Slovenci smo ljudje, ki imamo tudi svoje slabosti, kot vsak človek. Naša najškodljivejša slabost je bila doslej, da smo se radi med seboj udarili. Temu logično smo se potem razkropili. Veliko izmed teh bi šlo rado v druga katoliška društva, pa jih ni bilo. V tem so pa zašli čestokrat v nasprotni tabor in tudi tam ostali. Če bi bilo pa več katoliških društev in organizacij bi šli gotovo rajši kot katoličani h njim. Katoliški stvari bi bilo to samo na korist. Ker nazadnje smo vsi enega duha in čas, ki rane celi tudi take spore ublaži in ljudje so lahko potom združenja zopet skupaj pod streho ene organizacije — če hočejo.
Če bi bili mi katoliški Slovenci dovolj oprezni in če bi imeli v sebi dovolj tistega tekmovalnega duha, ki je potreben za napredek organizacij, bi imeli svoja katoliška društva na vsakem vogalu, kjerkoli bi živel slovenski rod. In to bi bilo samo nam v korist.
Iz tega stališča pravim, so prijatelji katoliških društev to mlado podporno organizacijo pozdravili iz celega srca. Nekateri, ki so bili morda radi svoje lastne krivde, morda radi krivde drugih, kar je bilo pa vse skupaj same osebnega značaja, prizadeti pri drugih organizacijah, so tc novo organizacijo z velikim veseljem pozdravili in pristopili pod njeno okrilje.
Tako se je ta organizacija začela gibati, začela delovati in je kmalu napredovala v domači državi, zatem razpro-stila svoja krila še v državo Pennsylvanijo in polagoma se je dvignila do tega, kar je danes, precej močna in priljubljena slovenska katoliška podporna organizacija. In zate ker je katoliška, jo mora vsak zaveden katoliški Slovenec v Ameriki ob njeni desetletnici iz srca pozdraviti in ji klicati še na mnoga leta!
Pa ne samo to, ampak vsak, ki katoliško čuti naj tu d: dela z besedo in dejanji za njen napredek. Naselbine v državi Illinois in Pennsylvaniji, kjer nimate še lokalnega društva te vrle slovenske podporne organizacije, na delo in u-
kateri možak si je otiral solze, ko je opazoval skoraj bi lahko rekel sprevod angeljč-kov v človeški podobi . . .
V kako lepem redu, kako pobožno so se ti komaj še življenja zavedajoči otročički klanjali pred sv. Rešnjim Telesom med procesijo, to je bilo, občudovanja vredno. Udeležil sem se večkrat v starem kraju takih pobožnosti, no, se ne morejo primerjati tej, kar očaran sem bil.
Stariši! Bodite ponosni na duhovne odgojitelje Vaše de-ce, sam sem oče štirih otrok ter vem, da je za take vspehe treba truda, treba vztrajnega dela.
Omenim naj še tukaj tudi, da še nisem slišal nikjer otro-čičev v Ameriki tako razločno moliti skupno, kakor ravno pri Vas. Od take mladine se lahko kaj pričakuje.
Srečni stariši!
Dragi sorojaki! Imel sem med Vam par lepih dnevov. Porabil sem tudi jaz priliko, ki se mi je nudila pri Vas ter sem se tako pokrepčal za na-daljno težavno delo, za agitacijo nadvse potrebnega kato-1'škeera tiska. Srčna hvala Vam torej za to, ter tudi druge razne usluge.
Rojaki, zavedni katoličani! ^e nekni mi je mi srcu. Tukaj v Clevelandu je mnogo slovenskih trgovin ter obrtnikov, ki mnogo žrtvujejo za katoliško časopisje, ali bi ne bilo lepo, če že ni sveta dolžnost. da podpirate ta podjet-ia. če naj velja kje izrek "svoji k svojim," naj bi veljal potem pri katoliških možeh !
Želeti je, da se po vseh slovenskih naselbinah, gori navedeni izrek malo bolj uva-žuje.
Poglejte si boli natančno razne reklame, oglase v letošnjem "Ave Maria Koledariii" ter "Amer. Slovencu in Edinosti" in podpirajte svoja Dod-jetja. To je naša dolžnost pravim. Zavedajte se jo!
Vsem že poznanim naročnikom najlenše pozdrave!
Frank Kumik, pot. zastopnik.
f
'_
■ Pittsburgh, Pa.
V naši župniji Matere Božje se vrši fair ali bazar v korist cerkve. V naši naselbini je ta bazar eden izmed prvih sličnih prireditev te vrste, ker bazarja doslej še nismo imeli. Zato so vsi Slovenci v Pitts-burghu in okoli iskreno pro-šeni in vabljeni, da se bazarja v največjem mogočem številu udeleže. Bazar se je začel 15. novembra in se bo končal dne 23. novembra zvečer. Vrši se vsak večer od 7. ure naprej .
Po drugih farah imajo tako prireditev vsako leto, pri nas ga še nismo imeli. Zato se pa tem bolj postavimo to pot, da bo vspeh čimvečji. Mi imamo prvič bazar v 27. letih naše fare. Če bo dobro izpadel, bomo lahko ob novem letu brez vsega dolga in potem bomo lahko mislili na novo cerkev, katero jako potrebujemo. Drugič kaj več o tem.
S pozdravom ! J. Golobic.
Cleveland, Ohio.
Čudno se bo Vam zdelo morda, da že zopet prosim mesteca v našem priljubljenem listu. Pa l:ar sem doživel v Newburgu se ne more, kar tako prezreti. Naj bo torej par vrstic v spodbudo soro-jakom po drugih naselbinah.
Skozi sedem mesecev že obiskujem razne naselbine, o-pazujem s pozornostjo, posebno versko življenje Slovencev v ameriških naselbinah — no, newburške ne prekosi nobena.
Kar sem tukaj slišal, videl in občutil, skozi štirideset-ur-no pobožnost češčenja Presv. Rešnjega Telesa, to pa ni že več amerikansko. Pridige č. g. Dr. Hugo Brena, t. j. bilo nekaj tako privlačnega, da bi človek poslušal kar celi dan. Stvarna v srce segajoča beseda, ni privabila samo nežnega spola, ampak tudi mlade-ničev in mož, kar je pač nekaj bolj redkega v Ameriki.
Nadvse sijajen pa je bil sklep, katerega se je udeležilo 12 č. g. duhovnikov, nikoli, ga ne bom pozabil. Marsi-
v !
Rosegger — Jo«. Vole:
OTROK BOŽJI. j
(Konec.)
Pa je vlekla fantiča s seboj skozi grmovje v globel dol, kjer je šumela voda in je bilo ob vodi zanikama vozna pot. Na tej poti je stala kore-ta z belo plahto "kot streho. Namesto konja je bil vanjo vprežen rjav bradat dedec, in pod plahto se je valjalo nekaj pol nagih otrok.
"Mi smo revni ljudje,'* je dejala ženska in pokazala na družino, "nam kaj ti podariš?"
Francek je vzel svoj zeleni klobuček z glave in ga ji je pomolil, in dejal: "Na!"
Ženska je klobuk vzela in ga vrgla v voz, kjer so se o-troci stepli zanj. "Znaš," to
50 revni črviči ondi," je ženska nadaljevala, "lahko, da lih če končati mraz."
Francek je slekelsvoj jopič in ga ji dal. Ženska ga je trgla v voz. "Detece imam," je spet rekla, "tako sveto kakor dete Isus, a noge so mu
*isto zmrzle."
Francek je urno sedel na štor, odvezal čevlje, jih sezulj in dal ženski. Vrgla jih je V| voz in drobiž se je jel rvati zanje.	«
"Moje dete Isus," je nada-; Ijevala ženska, "bolno leži na slami in nima odeje, ne hlačk, ne srajčke."
Zdaj je priskočil rjavi mož in udaril žensko z roko. Franceka je obšel strah, da je zbežal.
Kako se je mati ustrašila, ko je prišel fantič domov bos, golorok in gologlav! Iskrečih
^HHBBbkbLk! \ ___ \ • : ■ i.' .
se oči je pripovedoval, da je našel doli v globeli sveto Družino.
No, "sveto družino" so še tisti dan zaprli, in Francek je dobil od župana nazaj klobuk, jopič in čevlje; samo no-I sil jih ni nikoli več. Silno se I je bil prehladil ta poznojesen-j ski dan, in drugo noč ga je tresla grozna mrzlica. Prišel je zdravnik in rekel, da je pljučnca. Fantič je imel spet rdeča lica, kakor prej že dol-. go ne, tudi pel je — dasi zelo kratko sopeč — vesele otroške pesmi in zmiraj je hotel iz postelje, da ujame srno, ki je i letala po hiši. Vedra pored-nost je sijala iz njegove mrz-» lične zmedenosti, in zdravnik j je zatrjeval materi, da bo fan-'I tiča minila prenapeta dobrota delnost, ako bolezen srečno premaga, in da se bo naprej ■! razvijalo njegovo duševno živ-l Ijenje čisto drugače. ,\ Peti dan je fantič smeje se in kriče poredno srno ujel, z jf obema rokama držal objeto - pod zglavno blazino in zahte-■ val od matere, naj uporni srni zveze noge. Potem je kma-, zdaj smrtnobled v lice, zdaj lu obmrval. V polsnu je ležal, t živordeč. Enkrat je odprl oči
ki./w.fc'jw-	i.. -.i--...	. it rjr _ i?.; •
in malo dvignil suho . ročico proti materi, ki je neprestano slonela v neznani grozi, pa brez tožbe ob njegovi posteljici. Bridko se ji je nasmehnil in šepetnil: "Mama !"
Potem je trdo zaspal — ni se več prebudil.
Ko so prinesli dva dni kasneje malo trugico dol k žup-ni cerkvi, je stal pred cerkvenimi vrati gospod župnik in jim pomignil, naj neso mrlič-ka v cerkev. In ko je stala mala trugica notri pred altarje-vimi stopnicami, po katerih je prej Francek tekal, otroško služeč Bogu, je gospod župnik daroval sveto mašo. Pri darovanju pa, ko se je obrnil proti ljudstvu s pozdravom: "Do-minus vobiscum," in srebrni glasek ni več odgovoril: "et cum špiritu tuo!, je bilo opaziti, da teko staremu možu svetle solze po licih.
, Ko so odnesli po svetem o-pravilu trugico iz cerkve proti pokopališču, so bila vrata nagnetena ubožcev, ki so se zdaj pridružili pogrebu in molili.
Mati se je zagledala dol v globoki ozki grobek. Iz njega se je svetlikala bela deska od truge rajnkega moža; ta-
ntSJMTjMM %rvMfe-T1" bT mtctj^I^^^ i^Hr"J'K^ini ijyjHjrV
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^ ^^^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday.
— PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1S49 - West 22nd Street,	CUtaff*. VL
_Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on appMcafi—_
NAROČNINA:
Za Zedinjene države za celo leto ................I4.M1
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00-
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo let« ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za poi leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-00
For United ^States per half year ..............$2.00
-For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 _^_For Chicago. Canada and Europe per half <2.50
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at, Chicago, Tllinoi«; "Tider th>- Act of March 3 187Q "_
K desetletnici Družbe Sv. Družine.
41 AMERIKAH SKI SLOVENEC Iff "EDrwOST.-
Družba j ^^^ j sv. Družine
,II„|WIIM ~ —	■ M —lil— M Ml 1 M II M II T M MIMUMUl
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
SEDEŽ1 JOLIET, ILL. :£ £
NaŠc geslo:."Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR.
Predsednik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet, 111.
loodpredsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II podpreds. ..JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Cl tajnik ............ JOS- SLAPNlCAR, 311 Summit St., Joliet. 111.
Zapisnikar .......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St.. Joliet, 111.
Duhovni vodja .... REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENClC, 1212 N. N. Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa.
Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poikodnin in posmrtnin v
znesku $32.778.16.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da ▼ svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pri-■družijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. .leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, «e zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250-00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE DRUŽBI SV. DRUŽINE!
m
DRUŠTVENA VEST.
JOLIET, ILL.
Društvo sv. Družine, štev. 1, D. S. D. je imelo zadnji petek svojo posebno sejo, da uredi vse potrebno glede slav-nosti 10-letnice, ki se bo obdržavala prihodnjo nedeljo dne 23 novembra na najbolj slovesen način.
Radi tega uradno naznanjam, cenjenim članom, da je bilo enoglasno sklenjeno, da se mora sleherni član tega društva udeležiti te slavnosti, ki bo ostala vsem v trajnem spominu v jolietski slovenski naselbini.
Cl ani naj se zbirajo takoj po deveti uri v dvorani stare šole sv. Jožefa, kjer se bo naj prvo blagoslovilo društveno zastavo in ob deseti uri bo darovana slovesna sv. maša v zahvalo nebeškemu Očetu za vse prejete dobrote in za žive in mrtve društvene člane in članice. Ob tej priliki se bodo tudi darovi za novo zastavo pobirali in sicer takoj, ko bomo vstopili čez cerkvena vrata, bosta dva društvena člana stala s peharčki, tako, da bo imel vsak priliko oddati, oz. položiti svoj dar na nove zastave altar.
Popoldan ob drugi uri in zvečer ob pol osmih pa priredi društvo v Slovenija dvorani zabavne igre z lepim petjem, za katerega bosta poskrbela "Pevski zbor cerkve sv. Jožefa" in pevsko društvo "Planinski raj" iz Rockdale pod vodstvom organista cerkve sv. Jožefa sobrata Rafko Zu-panec. Naši dramatični in pevski oddelki nam obetajo v nedeljo obilo veselja in zabave.
Ob tej priliki bo nastopilo tudi več zanimivih govornikov, ki bodo nam gotovo več zanimivosti in podučnega povedali za izobrazbo slovenskega naroda.
Radi tega vabim vsa sosedna društva vseh jednot v Jolietu in iz bližnjih mest, da bi nam prišla na pomoč, da bi se s tem ta redka slavnost najbolj sijajno obnesla.
Na veselo svidenje ostajam z bratskim pozdravom in spoštovanjem
GEO. STONICH, predsednik,
dr. sv. Družine štev. 1, D. S. D.
Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši^močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Na«a banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO AND ^LINTON STS. —:— JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce, kasir.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
CE SE VSAK DAN NE ZLAŽE — NI ZDRAV!
Newyorški list Gl. Narobe, katerega urejuje patentirani lažnjivec Peter Zgaga se je v štev. 271 njegovega umazanega lista zopet debelo zlagal, da je vredno, da se slovensko javnost takoj opozori na to VELIKO barabsko laž.
— Dotični članek "Gl. Naroda, sram te bodi!", ki je cort-landtskega pobarabljenega nizkotnega urednika zadel v živo, ni pisal noben "Kover-ta," pač pa urednik "A. S. in Edinosti." — Torej Peter Zgaga se je PONOVNO debelo zlagal slovenski javnosti v A-meriki! Sicer pa pobarablje-ni Trček ni zdrav, če se vsak dan po parkrat debelo ne zlaže, čez kakega delavnega slovenskega duhovnika! Rojaki, zapomnite si te lažnjivce!
POSLANO.
Nagrado petsto (500) dobi rojak M. M. ako mi dokaže, da sem jaz ruval proti njemu, s tem, da je prišel druge narodnosti Človek v naš teritorij in mlatil žito. Ker se je čulo, da sem mu škodoval več kot za sto ($100.00) zaslužka. A-ko dotični ne dokaže in pride po nagrado, ga lepim potom svarim, da to obdollitev prekliče pri vseh osebah, ki jim je zatrjeval. Ako pa dotični tega ne stori bom iskal zadoščenja na pristojnem mestu, kjer bodo tudi njemu povedali in pokazali dotično osebo, ki je bila popolnoma upravičena pozvati Mr. Frissa, da je v naš kraj privlekel svojo mlatilnico in nam žito omla-til. Torej na noge!
R. Snider.
(Oglas.)
Proti reumatizmu in trganju
Oj, te bolečine!
Kometa je najbolje sredstvo zoper REVMATIZEM in trganje po u-dih, katero prekaša vse, ki so do sedaj v rabi v Ameriki. — Vspeh zajamčen — Nabavite se istega takoj — Priporočajte ga trpečemu prijatelju.
Cena steklenici 50c.
JOHN NOVAK COMPANY 1900 So. Ashland Ave..........Chicago, 111.
Nad 40 let v tej kupčiji.
II
! i
S i
I
v
S j
i
HANKJN JEWELRY CO., Inc
Proti takojšnemu plačilu ali na obroke.
NE POZABITE — BOŽIČ SE BLIŽA
Mi smo pripravljeni za vas in smo v stanu vam postreči z veliko zalogo draguljev, ur in zlatnine sploh.
Mi sami inportiramo vse diamante, kar nam omogoči, da smo pri vsakemu predmetu, ki ga pri nas kupite za 25 odstot. cenejši.
KUPITE KAKOR JE VAŠA VOLJA IN PLAČAJTE KAKOR JE VAŠA VOLJA.



PRSTAN S PRISTNIM DIAMANTOM 18-KARATNO BELO IN ZELENO ZLATO
OD $13.50 DO $500.00
URE ZAPESTNICE OD
$9.50 DO $150.

I ? - 1% WjMR
ELGIN URE OD
$15.00 DO $75.00
Denar se z veseljem vrne ako ne boste z našim blagom zadovoljni. Prepričajte se pri nas predno kje drugje kupite.
NAD 10 LET SMO 2E V TEJ KUPCI JI. Mi vas opremimo z očalami, da boste dobro videli.
2209 West 22nd Street, -
CHICAGO,
Phone: CANAL 5496.
blizu Leavitt,
I LL
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU
IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET, ILL.

Malenkostni vzroki velikih ne-prilik.
Mala miška je zdrčala v stroj električne centrale v Lille na Francoskem, kar je povzročilo kratek stik električnega toka. Miška je zgorela, turbino je objel plamen in velik del centrale je bil uničen. Škoda se ceni na $20.000. Mnogi ljudje mislijo, da je slaba prebava malenkostna sitnost. Pravijo: "To bo že prešlo." Ampak zelo se motijo, kajti ta malenkost lahko povzroči jako nevarne bolezni. Zaprto telo mora biti takoj izčiščeno in Trinerjevo zdravilno grenko vino je baš tisto zdravilo v takem slučaju. Isto izčisti Črevesje, povrne normalno delovanje prebavnih organov m odstrani nevarnost. Vsepovsod vživa Trinerjevo^ zdravilno grenko vino sloves kot najboljša želodčna tonika. "Pošljite mi tu-cat steklenic Trinerjevega zdravilno grenkega vina," piše Mike Jankovič iz Gumbo, Mine, Kennicolt, Alaska, v svojem pismu, pisanem 7. oktobra in ki je dospelo v Chicago po treh tednih. V vseh boljših lekarnah in trgovinah lahko dobite Triiierjev Liniment proti revmatizmu in nev-ralgiji in Trinerjev Cough Se-
dative proti prehladom, (je pa jih ne morete dobiti, pišite na Joseph Triner Company, Chi-cago, III._
Avtomobilist dobil pet let ječe.
Baltimore, Md. — James Carroll, star 32 let je povozil nekega človeka do smrti, za kar je dobil pet let ječe.
JOSEPH JIRAN
"Player Pianos" — role za player piane;
Viktrole—slovenske in hrvatske plošče;
Koncertine in druge harmonike;
Violine in vse druge muzikalične inštrumente — RADIO.
Zunanja naročila izvršujemo točno Priporočam se Slovencem in Hrvatom;
1333 W. 18th Street,
CHICAGO. ILL.


2. Nasvet za Božično darilo
Zlata zapestnica z rožnim vencem
ali škapulirsko svetinjo v lepi baržunasti baksi. — Vsaka ženska, bodisi žena, hčerka, sestra, se bo zveselila takega daru.
Cena $6.50.
NAROČILO POŠLJITE na:
TVRDKA EDINOST, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL.
W- 1
S
i

Petdeset miljonov
MADAM X PASOV
SE BO PRODALO V DRŽAVI V KRATKEM ČASU.
Kajti nobena ženska ne bo preje zadovoljna, dokler ne bo opremljena s tem pasom.
Mi imamo pasove za vse oblike v Vašo zadovoljnost in udobnost za
STARO ALI MLA-DO-DEBELE KAKOR SUHE. MADAME X
PASOYI
so zavzeli prvenstvo v industriji modercev in vsaka ženska, ga hoče imeti, kar pričajo stexilna naročila.
MATHILDA CORSET CO.
Ženske potrebščine in ročna
dela. Zmerne cene.
i
Govorimo slovensko}
2051 W. 22nd St.
Podružnica:
3236 Armitage Ave.
CHICAGO, ILL.
m.

"AMERIKANSKI SLOVENEC' IN "EDINOST."
POVEST. Spisal Dr. Fr. Detel a.
In včeraj —. Solnce je zahajalo, ko naznanijo čuvaji z gradu, da se bliža od štajerske strani mnogobrojen sovražnik. Velik strah je prevzel takoj vse naše hrabre junake, vso častito duhovščino in vse pošteno meščanstvo. Vi-tovec! Vitovec! je šlo od ust do ust. Proroki so bili vsi pokonci. Saj smo to že naprej vedeli; kaj smo vedno dejali? sem slišal trikrat iz enih ust in premišljeval, ali se modrijan bolj boji ali bolj veseli, da se je uresničilo njegovo proro-kovanje. Pripravili smo se na bran, kolikor se je dalo v Naglici. Dozdevni sovražnik pa je obstal pred mestom. "O, Vitovec je zvit lisjak!" so dejali strokovnjaki. Iz tabora pa so prišli proti mestu trije odposlanci. Mi jih gledamo, gledamo; zdeli so se nam tako znani. "I za božji čas!" vzklikne tovariš poleg mene, "to sta naša dva Ungnada! ' In zares, cesarska svetovalca, brata Ungnada, sta prišla v mesto in z njima njegova milost, krški škof Ureh, ujetniki Vitov-čevi. To je bilo čudenja! Cesar jih je sprejel takoj; prišli so bili, oproščeni, v imenu Vitovčevem, ki se podaja cesarju z vso svojo vojsko, samo da jih cesar pomilosti in jim pusti, kar imajo. Neizmerno je bilo veselje v Izraelu. Kdo bi mogel misliti, da ne sprejme cesar pogojev z razprostrtimi rokami! A kaj še! On zahteva, da se podajo na milost in se| pokore njegovi sodbi. Kak strah nas je zopet obšel, tega mi Ti ne vrjameš, če Ti tudi popišem. Pričakovali smo, da bo, Vitovec razjarjen takoj nasloČil mesto. A čuda se gode. Posvetovali so se dolgo; naposled pa prijezdijo iz tabora brez orožja vsi vodje Vitovčevi, na čelu on sam med dvema Ostrovrharjema, mojim prednikom v Gornjem gradu in orjaškim njegovim bratom. Vse je drlo na ulice gledat glasovitih mož. Vitovec je srepo zrl predse, Ostrovrhar pa se je prijazno oziral okrog in vse se je čudilo njegovi moški lepoti in viteškemu držanju."
Anico je malo premolknila in natihoma še enkrat prebrala zadnje vrste.
"Kaj ne, kako slabo je pisano?' je opravičeval brat. Anica pa je vzdignila pismo više k obrazu, da si pokrije rde-
^	NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC
MrA. ( ) Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: |
W. A. M. Kapsa i
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL. ! <	Phone: CANAL 1614.	I
Trgovina vsakovrstne železnine, ^^^^^^	^	|
I strojniške naprave, električne potreb-	^L
I ščine, cevi za plin, avtomobilske potreb- ■ 1| ščine, vse železne potrebe za postavlje-.ije garage ali hiš. 1500 drugih različnih I predmetov v zalogi. Naše cene .so naj-^^^^^^^H ^H^K
9	•	II
Blago dovažamo na dom, v vsaki	^B
del mesta ali predmesta. Začnite trgova- wEMBH^^P	^^
ti z nami in ostali boste naši stalni pri-	1
I jatelji. (S.	& P.)
{I BODITE PREVIDNI K
Predno kupite kako posestvo, se morate najprej prepričati, če je prosto dolgov. Pazite, da bo kupno pismo ali pooblastilo pravilno sestavljeno, ker bi v nasprotnem slučaju imeli pozneje sitnosti. Ne posodite denarja nikonyjr brez pravilne obvez- BI £ nice ali dolžnega pisma. Plačajte dolgove samo proti pravilnim pobotnicam. Napravite testament sedaj, ko ste zdravi, jutri bo mogoče prepozno. Poverite vse svoje notarske posle za Ameriko in stari kraj edinole izkušenemu notarju, ker samo na ta način bodo Vaše koristi zavarovane. V vsakem slučaju se pa obrnite najprej na
Anton Zbasnik i
JAVNI NOTAR, Room 206 Bakewell Building,	PITTSBURGH, PA.
(Nasproti okrajne sodnije)
| Za dobro pohištvo \
u-----^
H	SE obrnite vedno na ^
g	»taro poznano veletr- ^
hd (C "af ' 0A	Ako hočete Vase	^
fe.^fijJhilt M______domove opremiti s tr-	^
n ftl tržiS*^^«--*	pežnim in dobrim	^
H	*** pohištvom,	^
K M j i?	tedaj pojdite tja,	^
N ||j ^^^^^^ j	kjer se tako pohištvo	^
M .PpgSSlI	prodaja.	^
U ' * I	Ako hočete imeti ▼	^
D 11	Vaši kuhinji dobro	^
U ^Sfe^5^ 1§I	dobro kuhinjsko	^
posodo tedaj pojdite	^
U|	isto kupiti h	^
§ W. SZYMANSKI ?
M	VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM	^
POHIŠTVOM.	^
g 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. ^
čico, in brala dalje:
"Danes navsezgodaj je sedel cesar na sodnji stol. Vi-tovca je pomilostil takoj, ko g a je prosil odpuščanja, in tudi druge vodje, ki so se bili vojskovali proti njemu. Janeza Ostrovrharja pa je vrgel v ječo in brani se ga pomilo-stiti. Postavil ga bo pred sodišče, in Bog mu bodi milostljiv!" Anici se je trgal glas.
"Naš pisar piše lepše," se je hudoval Krištof na škofa, ki piše tako grdo. Anica se je premagala in nadaljevala polglasno :
"Vzel mu je cesar vsa posestva, kamniški grad, Galen-berg, pokroviteljstvo mekinjskega samostana, sploh ves i-metek. In veš Ti, komu podeljuje cesar vse to? Tebi, Krištof. Naj bodem jaz prvi, ki Ti vošči srečo. Ostrovrhar pa bo glavo dal." Anico je posilil jok*. Zaihtela je na glas pred bratom in skrila obraz v belem predpasniku. Krištof je strmel in šel zamišljen parkrat po sobi. Obstal je pred sestro, jo prijel za roko, da je vstala, in ji otrl solze:
"Ne jokaj. Ana! Ti nisi še pozabila Ostrovrharja, ki te je bil tako razžalil. Sec^tj se mu vrača. Ali ni to božja kazen, da je ravno nam na korist njegova nesreča?"
"Oh, Krištof," je ihtela sestra, "ne imenuj tuje nesreče božje kazni! Saj noben človek ne ve, kakšna misel vodi božjo roko."
"Ti bi nemara še rada, da bi se Ostrovrhar izvil brez kazni!" se je čudil brat, in molče je ona prikimala. Krištof pa je zopet koračil po sobi semtertja; umeti ni mogel meh-kosrčne sestre. A rad jo je imel, in težko mu je dela njena žalost.
"Anica," je dejal in ji položil roko na ramo, "jaz poj-dem sam v Velikovec in poprosim za Ostrovrharja."
"O, kako si dober, Krištof." je šepetala sestra in ga objemala in skrivala objokani obraz na širokih njegovih prsih.
Takoj je izvršil Krištof svoj sklep. Poslal je sla na Brdo do Apfalterna, ki bi imel zdaj priliko, da reši ujete sorodnike, in z njimi vred se je napravil še tisti dan na pot v Velikovec. Priprošnji bratov Lambergarjev se ni mogel ustavljati cesar; toliko uslug sta mu bila storila. Apfaltern, ki je bil zvedel, da so njegovi sorodniki zaprti v soteškem gradu, je tožil Jošta pred cesarjem. Ta je ukazal takoj, da se izpuste, in Jošt je obljubil, a dostavil, da mu je starejši že um:! v i oči
mmmcmecmBcwoc^m: | PLAČAJTE VSAKI PLAČILNI DAN NEKAJ PRI
§ L. PITZELf&TSON |
I 1901 Blue Island Ave.,	Chicago, 111. |
£ Trgovina odprta zvečer v torek, četrtek, soboto in £f
nedeljo dopoldne.	j|
ji ^^^^^^	T C^ne Miera	^
BOLJŠE DELO ZO- I ■ BOZDRAVILSTVA - j I ZA MANJ NOVCEV.
Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je naj- 1 ■IH^lv	J^^^^H bolje, če jih daste popra- j
I	*. ^^H viti predno greste na do- j
JP. • m '	pust ali počitek. Ako jih
ML;^	zdaj ne daste popraviti,
*	se vam bo to odtegnilo, I
-	ker na potovanju ali od i
I doma, ni misliti na zobo-Ek	f^BH zdravnika.
BL*	Mi popravimo vaše zo-
I be v kratkem času, da bo- I
I VSE DELO JAMČ^NO
I ste zadovoljni. H Preiščemo in ocenimo S I zastonji — Bostrežnice. _Phone 4854._
j Of TDDA\I7C ZOBOZDRAVNIK j DUIvivU W D,Arcy Bids. 2 nadstrop- I
je.
Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne.
Vogel Chicago in Van Boren ceste.	Joliet, IU.
i SLOVENSKE GOSPODINJE |
Ig	so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najce-	Sjl
gj|	nejše -- MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo	|jg
[M	sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v
|S|	področje mesarske in grocerijske obrti.	|w|
I JOHN N. PASDERTZ |
Cor. Center and Hutchins Street,	JOLIET, IIA..
|jg Chicago telefon 2917.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
čin. Dne 17. m. m. je šel gospodar Kožorok Anton štev. 82 kakor navadno napravljat, drva, okolu devete ure ga je pa že dohitela smrt. Z drvmi ''preobložen je šel preko prepada nad hudournikom Ga-dič. Tu se mu je železno okovje na nogah zamotalo med korenine. Z bremenom vred je potegnil, da bi se oprostil korenin, toda teža bremena ih lasten pogon sta ga vrgla v globoki prepad. Ko ga ni bilo zvečer domov, so ga šli sosedi iskat, našli so ga globoko v prepadu z veliko rano na glavi. Pokopan je bil ob veliki udeležbi. — Iz Lokovca. Dne 16. oktobra je nenadoma izbruhnil požar v Gorenjem Lo-kovcu pri posestniku Leopoldu Bremecu v Breznicah. Ko se je gospodar zadnji odpravljal spat je naenkrat opazil, da je hiša v ognju. Ves zbegan je napol oblečen takoj hitel do sosedov, ki so pa tukaj jako oddaljeni, klicat na nomoč. Še predno so pa sosedje prihiteli na lice mesta, je ogenj objel poslopje v gorenjih prostorih krog in krog. Ogenj je nastal v podstrešju; ne ve se pa na kak način. Ko so sosedje skušali gasiti, so naenkrat opazili, da manjka 12-letni deček, sin gospodarjevega brata. Vsi so slutili, da je mojerel ostati v ognju. Ko so takoj hiteli h prostoru kjer bi moral ležati so z grozo opazili, da je že prepozno, ker našli so le še nekaj ogorelega okostja. Gospodar je takoj obvestil županstvo in kr. orožnike in ti so se nsTpotili na mesto nesreče. Ker pa gospodar v svoji zmedenosti najbrže ni mogel takoj navesti točnih podatkov, so ga kr. orožniki vzeli s se-*>oj na postajo. Lahko si predstavljamo grozno nesrečo: pogorelo poslonje, človeška žrtev, trije mali otročiči brez vsakega sredstva, hiša neza-
FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna IdšF* SVOJI K SVOJIM
Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Slovenci podpirajte slovensko podjetje.
1818 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL. __(8—29. 11—28.)
R. PAWLOSKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
varovana, zima pred du> • odgovornost radi žrtve -J^3* vse to na skrajni občini k*** mor pride vsaka pomoč 'pre*
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
* F WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin.
2158 W. 22nd Str.
vogal Leavitt ce«t»
CHICAGO, ILL. (P 9—5.)_
)
\ Drgnenje vedno pomagal !
Ne ranažajte se na mastna mazila, ko ' v resnici potrebujete liniment!	\ [ k
/ Beg. V. S. ^^^ Pit 00.	(
'	je bil vedno dobro sdravilo. To je naj- \
*	finejši in najbolj zanesljiv liniment, fcj
>	fra morete kvpfti 7M. denar. Ni pristen, >
/	če nima AXCHOC znamke.
F. AD. RICHTER & CC. v 104-114 So. 4th St.,TirooI»IyT»,1«r T. J
GRDINA IN SINOYf
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD
1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O.
Randolph 1881
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene% Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490.
NAD UHA
kronična ali v razvoju se ozdravi popolnoma. pa razkritju evropskega znanstvenika Mardol laboratorija. To zdravilo je priznano od številnih prvovrstnih svetovnih zdravnikov, kot najbolj vspe-šno proti naduhi. Na stotine pohvalnih pisem dobimo dnevno. Ne obupajte, ako so vsa druga zdravila se izkazala kot neučinkujoča. Pišite po brezplačno navodilo. Pišite takoj, ker odlašanje zna postati nevarno. ^
MARDOL LABORATORY Dep. 2518, 1723 N. Kedzie Ave., Chicago, I1L
POSEBNO UGODNA PRILIKA
Za Ceni Nakup 50 Koristnih Predmetov, ki so vredni $35
SAMO $10 H
za ceni nakup 50 koristnih predmetov, ki so vredni $35 00
Tukaj se vam nudi ugodna prilika za nakup koristnih predmetov za tako nizko ceno, kakor se vam še ni nikoli v življenju nudila.
Oglejte si dobro gorenjo sliko in predstavite si kolike vrednosti so ti predmeti. Vredni so $35.00, a mi vam jih nudimo skoro zastonj; to je, samo za $10.95. Vsi ti predmeti so dobre kvalitete, solidni in trpežni. Samo mi vam jih lahko nudimo po tako izredno nizki ceni, ker dobivamo narovnost iz tovaren.
.Tudi ako vi sami ne rabite vseh predmetov, vam bodo veliko koristili za božična darila ali za druge enake prilike. Pri temu si prihranite denar in čas.
Ako pa s poslanim ne boste zadovoljni in vse tekom lo dm po prejemu vrnete, dobite denar nazaj.
Pri naročilu dobite sledeče predmete:
Lepa stenska ura umetno izdelana. Krasno moška ura z dobrim tekom tanke oblike. 26 kosov namiznega orodja: 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, 6 malih žlic in nož za sirovo maslo. 2 gumba za ovratnik. Automatični nastavek za svalčice. Pozlačeni prstan in več drugih koristnih predmetov, vseh skupaj petdeset.
Ne pošiljajte denarja naprej, pošljite ta oglas in priložite 75c. za poštnino, ostalih $10-95 plačate pozneje/
Naročite takoj, da ne poide zaloga.
GRAND NOVELTY COMPANY, 1723 N. Kedzie Avenue,	Dept. 28.	Chicago,


ši«