List 1.
Novo leto.
Kakošno bode novo leto? kaj nam bode prineslo? — to je vprašanje, ktero si zdaj stavi vsak državljan, bodi si kakoršnega koli stanu.
Odgovora na to vprašanje ne more dati nobena živa duša; sam Bog ga ve; zakaj če pogledamo v preteklo leto nazaj , prestvarilo se je naše cesarstvo — Avstrija — tako, da ni več podobno prejšnjemu. Kdo tedaj more vedeti, kaj in kako bode v prihodnje?
Magjarom se je dovolilo vse, kar so zahtevali, in le to, kar so oni ponudili, vzeti so morale hot6 ali nehote druge dežele. To se je prav odločno reklo v dunajskem državnem zboru in krstilo se je „Zwangslage."
Avstrija se je tedaj po magjarski volji razcepila v dve polovici, na dva kampa: to je dvalizem; ta razcep sega tako daleč, da so neogerske dežele sklenile z ogerskimi kupčijsko pogodbo kakor tuja dežela s tujo. Avstrijski cesar je Ogrom kralj.
Po tem razcepu se je prejšnje naše cesarstvo pre-strojilo v tako državno poslopje, da ga mu ni para na svetu. To naj razjasni sledeči popis.
Na dvoje ločena Avstrija ima zdaj trojno mini-sterstvo: Ogri imajo s v o j e, neogerske dežele spet svoje, in nad obema tema deželnima minister-stvoma stoji tretje, ki se državno imenuje. Le eno armado imamo, pa tri vojna ministerstva itd.
O g e r s k o ima svoj državni zbor v Peštu, kajti se Ogersko ponaša za državo, ktera obsega Erdeljo, Hrvatijo, Slavonijo, Srbijo itd. Neogerske dežele pa imajo spet svoj državni zbor na Dunaji. Ker pa so Ogri vendar še tako milostljivi bili, da priznavajo nektere nitke, s kterimi se z neogerskimi skupaj drže, zato je še tretji, to je, mešani državni zbor iz nekoliko poslancev ogerskih in neogerskih, ki se delegacija imenuje.
Lejte! iz koliko koles obstaja ta nova državna ma-šina! Taka mašina je že okorna sama po sebi, kaj pa še, ako se le eno kolo pohabi? In že zdaj je vprašanje: ali bojo Hrvati hotli iti v državni zbor v Pest? so li Srbi, Rumuni, Slovaki zadovoljni? Ali bojo Cehi šli v državni zbor dunajski? Ali Poljaci ne bojo ničesa več zahtevali? Ali so drugi slovanski narodi zadovoljni? Ali so cerkvene zadeve že rešene? itd. Ali bo večina avstrijskih narodov zaupanje imela do ministrov, ki so dozdaj vsi zaljubljeni bili v Nemčijo? itd.
Da je prečudno sestavljena ta mašina, kaže prav očitno to, da tisti, ki so jo sestavljali, se sami branijo jej voditelji biti, kajti ministrov za neogerske dežele dobiti, silna je težava. In največa skrb so jim gotovo denarne zadeve našega cesarstva, ktere se pa v poslednjem državnem zboru niso nič v pretres vzele; se ve  da  nemškemu liberalizmu je konkordat veča spo-
tika kot bankrot državni! Da smo več o butaro plačil na-se vzeli, kakor Ogri, tega nobeden ni tajil v državnem zboru. Da bomo morali več plačati, to je tedaj gotovo; al od kodi to vzeti, to se ne ve. Da se gruntni in hišni davki nikakor več ne morejo povišati, to vsaj bode sprevidil vsak minister.
To je tedaj stan, v kterem iz starega leta prestopimo v novo, v kterem utegnejo še nemške, talijan-ske in turške zadeve po svetu vojsko vneti in tudi Avstrijo v boj potegniti.
Mi smo s tem le na kratko popisali, kar se je v preteklem letu premenilo v cesarstvu našem, in iz srca želimo, da bi ta nova skušnja res tako srečno se izvršila, kakor se nadjajo tisti, ki so nam za novo leto prav novo Avstrijo skovali. Vsa odgovornost gr6 njim za to!