0 vzgoji sploh. (J. D.) Vzgoja ni rokodelstvo, ampak umetnost, — reči smem: naj višja in naj težja umetnost. Razumen podobar nam tu dajc prav lep vzgled in nauk. On ima več vrst lesov in pravi, da se iz vsaccga lesa ne more lepa podoba izrezljati. Prvo in najvažnejše je torej, da dobro poznamo les, suov ali tvarino, iz katere hočemo uarediti umetno delo. To velja tudi o vzgoji. Kdor hoče človeka vzgojiti, ga mora poprej dobro poznati. To je jako velik oddelek v vzgojni vednosti. V drugič, pravi podobar, je treba imeti vzorno ali vzgledno podobo, ali pred sabo ali pa v glavi. Ravno tako moraino tudi pri vzgoji človeški, itneti vzorno ali vzgledno podobo; vedeti ruoramo, kaj hočemo iz človeka narediti. Lehko se reče: mi hočemo iz gojenca vzgojiti, da bode ves, popoln, razumen človek. Kakšen pa je tak človek? Kako on misli, občuti in dcla? Kaj pa je pravi razum? To so vprašanja, katerim se ne more tako hitro odgovoriti, kakor bi si marsikdo mislil. Treba je jako globoko in tudi zclo visoko segati, če jih hočemo le nekoliko povoljuo odgovoriti. V tretjič je zelo važno, govori podobar, da vemo za vsa sredstva orodja, s katerimi bi lepo podobo naredili. Ni vse jedno, če delam z žago ali z nožem ali če najprej surovo delo zvršim iu še le potera bolj natančno izdelam, ali če koj s početka posamezne dele natančno zvršujem. To vclja tudi pri vzgoji. Poznati moramo vsa sredstva, s katerimi moremo iz surovega gojenca narediti razumnega človeka. Ta sredstva se morajo z namenoin in tvarino popolno vjemati; drugače se delo ne posreči. In v četrto, pravi podobar, je velike važnosti, da umetnik ne le les, vzorno podobo in sredstvo pozna, ampak on niora tudi znati obrazovati ali podobiti, to se pravi, da je pravi umetnik. Lepa podoba se ne more iz vsacega lesa izrezljati, pa tudi vsakdo ne zna narediti iz naj boljšega lesa in z najboljšim orodjem lepe podobe. Vzgojitelj mora torej biti uinetnik. Te besede so zelo pomenljive. Marsikdo človeka prav dobro pozna, pozna vzorno podobo in tudi vsa sredstva, pa le ne more biti vzgojitelj. česa mu tcdaj manjka? Manjka ma navdušenja, katero bi ga priganjalo vzgojevati razumnega človeka. On razumc vzgojno vednost, pa ne vzgojne umetnosti. Drugi razumi zopet vzgojiteljstvo in tudi navdušeno vzgoja, pa le ni umetnik.