Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnsm č«k. za v. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaačno. praje-nan v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
JPolttrtna pfačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), Štev. 11
mani/vi, vou icrv iv. jaiiuaija i«wi
MM'
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Oglasi po larlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it. 4
Manifestacija naše severne meje za državo
Tako lahko danes mirne duše imenujemo prvo službeno potovanje novega g. bana dravske banovine dr. M a r u š i č a, ki je šlo preko Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Dolnje Lendave, Ljutomera, Prevalj in Slo-vepjgradca in je končalo danes s povratkom preko Celja v Ljubljano. Dejstvo samo, da 1* prva službena pot g. bana veljala baš naši 'lieji, je razveseljiv d Anž, da hoče svojo Pozornost in skrb posvečati zlasti tudi nacionalnim, gospodarskim in kulturnim potrebam naše meje. To je tem bolj razveseljivo, ker smo na žalost doživljali čase, ko sc iz naše slovenske metropole ni hotelo ali ni znalo pravilno pojmovati in upoštevati naših «. b-mejnih težav in potre v
Drugo razvese.iivo dejstvo pa je spontana In prisrčna izpoved vsega prebivalstva ob s*\erni meji za jugoslovansko »dinstvo, je Negovo krepko priznali; k državi. Kamorkoli Je prišel g. ban, povsod so zastopni.d naroda z vso odločnostjo povdarl.ali jugoslovansko državno miselnost in brezpogojno *vestobo državi in vladarju. Če kdo še doslej Dl hotel verjotj in če so se kje še gojile kakšne skrite nade: velike manifestacije v Slovenski krajini, v Murski Soboti, v Sv. Juriju Ob avstrljsko-madžarski meji, v Petrovelh ob Oiadiarski meji, v Črenšovclh In končno v Dolnji Lendavi, manifestacije ne samo slovanskega ljudstva, ampak tudi Nemcev in Madžarov so morale vsem tem biti dokaz, da tu ni več polja za lcakšnekoli podzemske akcije, dokaz, da Je Slovenska krajina postala krepka In zanesljiva obramba naše držav-ne in jugoslovenske ideje. Isto je izpovedalo 2 vso odločnostjo naše Mursko polje, je izpovedal Dravska dolina, ste izpovedali mežiška ln mlslfhjska dolina. Vse te manifestacije niso bilo »na ukaz«, bile so prostovoljne, spontane, |K srca_ jn ge so zastopniki nemškega Prebivalstva v Sv. Juriju ob skrajni avstrijski meji prostodušno Izjavili, da bi smatrali za nalve£j0 žalitev, ako bi jih kdo označil za manjvredne državljane, če so na drugi strani rudarji v Mežici in Črni izpovedali svoj Jugos1ovenak1 državni »verujem«, J« to vse ena sama velik* manifestacija naše meje za državo In lugoalovenstvo.
Prebivalstvo se Je obenem v polnem obsegu priznalo k politiki, ki Jo je lnavguriral kfalf s svojim manifestom od 6. Januarja 1529. To tem bolj, ker se po utišanju strankarskih strasti tem večja skrb posveča gospodarskim problemom. In naša meja čuti težo gospodarske krize bol! kakor drugi deli države. Cutl Je ne samo gospodarsko, ampak tudi nacijonalno. Pod udarci krize se kruši naša posest ob meji, nevidne finančne sile od *unaj delajo na tem, da slovenska posest ob •»ejl prehaja v nemške roke. In tudi s teh vidikov Je posebej pozdraviti, da Je g. ban obiska! našo mejo, kjer Je fmel priliko slišati fiene želje in potrebe zlasti v gospodarskem Pogledu na licu mesta, se prepričati o njih z lastnim opazovanjem, in ker Je tako ustvari nujno potrebni kontakt med narodom in vl*do. Gradivo, ki Je bilo g. banu v raznih *bomenlcah dano na razpolago, nudi dovolj thofnoatl, da se naši meji zlasti tudi v gozdarskem pogledu posveča polna pozornost.
»i dvoma: ako bo prebivalstvo videlo, da
Dr. Kramer - poslanik v Pragi
»SLUŽBENE NOVINE« OBJAVLJAJO UKAZ O IMENOVANJU DIREKTORJA »JUTRA«« ZA NAŠEGA POSLANIKA V PRAGL
BEOGRAD, 15. januarja. Današnje »Službene Novlne« objavljajo ukaz Njeg. Vel. kralja Aleksandra, s katerim je na predlog zunanjega ministra dr. Marinkoviča in sporazumno s predsednikom ministrskega sveta, generalom Živkovi-j %
čem, Imenovan dr. Albert Kramer, direktor »Jutra« v Ljubljani, bivši minister in član Vrhovnega zakonodajnega sveta, za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi.
Ban v Savinjski in Mislinjski
dolini
C10VESNI SPREJEMI NA VSEH POSTAJAH. — PRIHOD V CELJE.
CELJE, 15. januarja. Ban dr. Drago Marušič je danes v spremstvu podbana dr. Pirkmajerja zapustil Slovenjgradec, kjer je prenočil. Na vsej železniški progi so bili kolodvori okrašeni z zastavami, ljudstvo pa Je prirejalo banu prisrčne ovacije. Posebno lep je bil sprejem
v	Velenju. Na kolodvoru so bili zbrani tudi rudarji, rudniška godba pa je zasvi-rala koračnico. Po nagovoru župana Leniplja se je ban zahvalil za iskreni sprejem ter je izrekel svoje obžalovanje,
da mu ni mogoče ogledati si rudnik. Prisrčen sprejem je bil prirejen visokima gostoma tudi v Polzeli-Braslovče, kjer Je bila zbrana na kolodvoru velika množica ljudstva.
V Celju so sprejele bana in njegovega pomočnika oficijelne osebnosti ter izredno velika množica ljudstva. Pozdravni nagovor je imel župan dr. Goričan, ban pa se je iskreno zahvalil. Nato je odšel ban na srezko načelnlštvo, kjer je sprejel deputacije.
Usoden potres v Mehiki
V MEHIKI JE VČERAJ POTRES TEŽKO POŠKODOVAL NA STOTINE HIŠ IN ZAHTEVAL TUDI MNOGO ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
NEW-YORK, 15. januarja. Po poročl-j lih iz Mehike je povzročil potres, ki je bil včeraj ponoči, izredno veliko škodo. Na stotine hiš ima nevarne razpoke in bodo morali skoro vse podreti. Tudi število smrtnih človeških žrtev je znatno. V okolici mesta je usahnilo več vrel-
cev. Neprestano se sliši močno podzemsko bobnenje. Zadnje tri dni je bilo opažati okrog solnca nenavaden svit, ki ga je ljudstvo smatralo kot napoved katastrof. Mraz Je pritisnil z vso silo. V Ve-racruzu je po več flesetleti] zopet zapadel sneg.
Zo|3et diktatura na Španskem?
MADRID, 15. januarja. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da se pripravlja na španskem nova diktatura. Aristokracija dela s polno paro na to, da bi stopil na čelo vlade zopet kak general.
Sestanek Brlanda s Henčersonom
PARIZ, 15. januarja. Časopisje živahno komentira včerajšnji sestanek zunanjih ministrov Brianda in Hendersona in naglaša, da sta državnika razpravljala predysem o stališču, ki naj ga zavzameta v nemško-poljskem sporu. Društvo narodov mora Berlinu in Varšavi omogočiti, da natančno pojasnita svoje stališče. Obveznosti, izvirajoče iz manišin-ske zakonodaje, velojo v enaki meri tako za Nemce kakor za Poljake.
Briatid in Henderson sta razpravljala dalje o razorožitvi na morju ter o fran-cosko-italijan$kem sporu glede brodov-ne moči. V vseh točkah je bil dosežen popoln sporazum. Oba ministra sta se
se posveča skrb zlasti nlegovlm gospodarskim težavam, bo to samo od sebe brez vseh drugih pripomočkov krepilo njegovo nacijonalno in državao-patrljotično zavest.
sporazumela, da se razprava o nemških pritožbah proti Poljski v okviru Društva narodov ne sme dopustiti, ker so zahteve Berlina prekoračile okvir manjšinskega pravilnika .
Uatanouiteu madžarske fašistične stranke
DUNAJ, 15. januarja. »Die Stunde« javlja Ir Budimpešte, da je bila tam v torek ustanovljena madžarska fašistična stranka pod vodstvom bivšega podpolkovnika Pavla Kronava, znanega kot vodje vstaj v zapadni Madžarski. Cilj stranke je: vpostavltev starih mej Madžarske.
Houo zlato u Francijo
LONDON, 15. januarja. Službeni krogi potrjujejo, da mora do konca januarja prispeti zlata v palicah v vrednosti 2 milijonov funtov sterlingov, kupljenega za Francijo.
Prestolni* sanje princa U/ eda
BUDIMPEŠTA, 15. Januarja. Bivši albanski vladar, princ Viljem Wied, ki so ga svoje-Časno Albanci pognali iz svoje dežele, se že nekaj dni mudi v Budimpešl. Novinarjem je izjavil, da se nikakor še ni odrekel albanskemu prestolu in se tudi ne misli odreči. Sicer se o svolih nadnh na albanski prestol ni hotel Izraziti, pač pa se lahko sluti, kaj misli.
Po njegovem naziranju je albansko vprašanje še vedno odprto in zato upa, da gotovo pride čas, ko se bo mogel vrniti na albanski prestol. Jz Budimpešte namerava princ odpotovati na Rumunsko, kjer ima njegova že-na posestvo.
5mrt v ualouih oceana
NEW-YORK, 15. januarja. Vsa poizvedovanja za pogrešanim letalom »Tra-devindom« so ostala dosedaj zaman. Zato se računa že z vso gotovostjo, da sta Mac Laren in njegova junaška spremljevalka, Beryl Hart, našla smrt v valovih Atlantika.
Pljučna hripa u Lyonu
LYON, 15. januarja. Po več letih se je zadnje dni zopet pojavila pljučna hripa (španska), ki konča večinoma s smrtnim izidom. V zadnjih treh dneh je ta nevarna epidemija pobrala že okrog 50 žrtev.
Za gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Madžarske.
BUDIMPEŠTA, 15. januarja. Na zadnji seji trgovske družbe pod predsedstvom bivšega ministra financ Tibora Kalaya je bilo sklenjeno, da se bo 24. t. m. vršila ustanovna seja jugoslovensko-madžarske trgovske zbornice v Budimpešti. Kalay je v svojem govoru naglasil potrebo zbližanja z Jugoslavijo ter izrekel nado, da bo ta zbornica igrala veliko ulogo v razvoju gospodarskih zvez med obemi sosednimi državami.
Denarne podpore vojnim Invalidom
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je izplačal preteklo leto svojim najrevnejšim članom oz. njihovim družinam skupno 8.750 Din podpor, od tega 2.960 Din trboveljskim vojnim invalidom, ki so bili vsled skrčenja obrata v premogovniku odpuščeni. Sredstva za podpore je črpal odbor iz čistega dobička tombole ter Iz prispevkov občinstva. Le žal, da je moral odbor radi nezadostnega kredita upoštevati v pr-
vi	vrsti prošnje res najbolj potrebnih, ki so bile dovolj utemeljene in uradno potrjene. Pač pa bo skušal upoštevati prošnje odklonjenih po možnosti prihodnjič.
Radi hujskanja proti Jugoslaviji
je bil včeraj aretiran pred Borzo dela brezposelni Josip Zupanič. Preklinjal je Jugoslavijo, ker mu niso dali brezposelne podpore. Policija mu je prisodila 4 dni zapora.
Pod sumom posilstva ln spolne okužbe
devetletnega dekleta je bil včeraj aretiran trgovec B., inozemec. Zadevo preiskuje policija.
Mal požar
je nastal danes zjutraj v kleti kavarnar-ja Kokota na Aleksandrovi cesti. Vnel se je pepel. Kokot je požar pravočasno opazil in takoj sam pogasil.
Brezsrčnost.
Včeraj dopoldne je hlapec posestnika Jožefa Kranjca iz Sv. Jurija v Sl. gor., Ignac Kos, vodil na mariborsko semišče dve debeli kravi. Ker ste bili močno utrujeni od dolge hoje in ste počasi hodili, ju je neusmiljeno pretepal z debelo palico, da so se pasantl zgražali. Prijavljen je oblasti.
Samci ln male obltetjl
jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. —
Vzgoja naše mladine
BORBA ZA MLADINO V EVROPI. — NAŠA DRŽAVNA VZGOJA. — IZVEN ŠOLSKI IN POŠOLSKI VPLIVI.
Problem vzgoje mladega naraščaja je danes bolj pereč kakor kdajkoli prej, in to povsod, ne samo pri nas. Različne duhovne, posebno pa še politične smeri so že od nekdaj v ostri borbi za mono-polizacijo vzgoje, za prisvojitev otroka in s tem človeka v poznejšem življenju, življenskem udejstvovanju. Predvsem je znana tendenca cerkve, ki si lasti edina to pravico, za njo prihaja socijalna demokracija z istimi težnjami pri svoji mladini in z zahtevo po »svobodni« šoli na temelju zgodovinskega materijalizma in marksizma. Obema se pridružuje država, a navesti bi mogli še dolgo vrsto drugih pokretov, skupin in korporacij.
Posebno usodna je postala ta borba v Nemčiji, pa tudi v Avstriji, Italiji itd. V Nemčiji n. pr. obstojajo katoliško, pro-testantovsko, socijalistično, svobodomiselno in drugače usmerjene šole, kakršen je pač vpliv faktorjev, ki o vzgoji odločajo po posameznih deže'ah in celo mestih. V Italiji se bije oster boj med fašizmom in Vatikanom itd. Kvarnost tega stanja so pa pričeli v zadnjem času uvi-devati tudi celo st -ankarsko orijentirani pedagogi in nad vse značilen je sklep mednarodnega kongresa pedagogov, ki je bil' nedavno v Wiešbadnu v Nemčiji. Na tem kongresu so se izdavili skoraj vsi navzoči, tudi najbolj katoliško usmerjeni univerzitetni profesorji proti taki anarhiji vzgoji in za enotno nepristransko vzvoio pod edinim vodstvom države.
•Naša zakonodaja je po 6. januarju rešila problem vzgo e jugoslovanske mladine v edino pravilnem smislu, ki izkpu-čuie vsako zmedo: vzgoja je. edina in izključna pravica države. Ta program se tudi že izvršuje in bo dobi! še jasnejše poteze. V tem oziru smo Jugoslovani re-
šili to vprašanje docela v smislu sklepa kongresa v AViesbadnu. Kljub temu pa se nam zdi nujno potrebno opozoriti še na neka vprašanja, ki so posebno pereča prav pri nas v Mariboru in v vsem severnem slovenskem ozemlju.
Pred vsem vprašanje izvenšolske in po šolske vzgoje! Praksa od osvobojenja do danes je pri nas pokazala, da sarna šola še ne more enotno izoblikovati otroka, ako ji je izvenšolska vzgoja rfa ravnost protivna. V prvi vrsti velja to zd vzgojo narodne in državne zavesti. Mi vidimo dan na dan, kako ostaja mladina, ki zapušča naše narodne šole, še vedno istega nemškutarskega, anacijonalnega ali državno indiferentnega duha, kakor so bile prejšnje, v stari Avstriji vzgo jene generacije. Vidimo pa tudi sile, ki to povzročajo. Te sile so razne anacijo-na!ne zasebne organizacije, ki si prisvajajo deco izvestnih. slojev že v rani mla-dosti, jo vodi o potem v vsem izvenšol-skem življenju do 14. leta in potem še dalie. Sistematično ji vcepljajo v dušo tujo miselnost, razredni šovinizem, uče :o tujega jezika, ubijajo ji ljubezen do domovine itd. Skratka, vrše uaihujše razdira’no delo.
Mi pa imamo poleg šolskega zakona tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugosla viie in deklaracijo o izvenšolski vzgoji mladine. Tu je tedaj trdna osnova, ki bi to razdiralno delo lahko preprečila ali vsaj orne;ila. Zakaj se tedai ne izvaja? V tem oziru je treba pri nas nujno nekaj storiti, kajti sicer bo ves upliv naše šole ostal še nadalje Sisifov trud. Na merodajnih faktorjih je, da to store, in sicer sistematično in brezobzirno, kajti tu gre za duše naše mladine in naše narodne in državne bodočnosti!
g&g,’.r.yg«M
(Tlaribarsko qlečali-:fe
REPERTOAR:
Četrtek, 15. januarja ob 20. uri *Duh zemlje«. Ab. B. Deci neprimerno. Petek, 16. januarja. Zaprto.
Sobota, 17. januara ob 20. uri »Odgode-- na noč«. Premijera.
.Nedelja, 18. januarja ob 15. uri »Lutka«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Odgode-na noč«.
Pondeliek, 19. januarja. Zaprto.
Torek, 20. januarja ob 20. uri »Plesni večer« Olge Solovjeve. Izven. Prihodnja premijera v maribor. gledališču bo v soboto, 17. t. m. Uprizorila se bo velezabavna burka »Odgodena noč«, ki je polna velekomičnih situacij in za-pletljaiev. Ta burka, ki se bo igrala v abonmanu, bo nekak tribut smehaželjni publiki v predpustnem času, ker ob tem času ob sobotah in nedeljah ni vedno vojaška godba na razpolago, da bi se uprizarjale operete.
Nedelja v maribor. gledališču. V nedeljo, 18. t. m. boste dve predstavi: ob 15. uri se vprizori zabavna opereta »Lutka« pri znižanih cenah, ob 20. uri pa bo repriza velezabavne burke »Odgodena noč«.
Darila »Študijski knjižnici« v Mariboru.
Od 1. julija do 31. decembra 1930 je prejela knjižnica naslednje darove: gg. inž. Baumgartner 1 delo, ravnatelj J.
Giaser 2 zvezka, podpolk. v p. Ed. Jugovič 38 voj. kart. prof. dr. Kociper 1 delo, major v p. V. Lang 4 voj, karte, ga dr. Lipoldova 85 del, župnik Ks. Meško 1 delo, Joža Mravljak (Vuzenica) 2 deli, Eliz. Obolenska 6, dr. Miroslav Ploj 169, prof. J. Prosen (Zagreb) 15, vladni svetnik dr. O. Reiser 2, Vekoslav Špindler 1, prof. Dragan Sanda (Ljubljana) 9. župnik Fr. Šegula 14 del, kapetan v p. A.
Vodopivec 2, nadzornik v p. Iv. Vrstov-šek 22 voj. kart, podpolk. v p. Dav. Žun-kovič 7 del in 12 voj. kart. Skupno 315 del in 66 vojnih kart. — Tekom leta 1930 smo torej prejeli skupno kot dar 508 de1 in 120 vojnih kart. — Vsem darovalcem iskrena zahvala za darove s prošnjo, da ostanejo zavodu naklonjeni še nadalje.
Ljudska univerza v Mariboru,
Jutri v petek, ob 8. zvečer, veliki zabavni večer humorja in komike. Kdor segostilne »Plzenski dvor«
hoče iz srca nasmejati in se udeležiti p omenite pustne zabave, naj pride poslušat v pravem francoskem stilu podane vesele in pikre šansone c Laure Wol-zogen, s katerimi hoče označiti v vse jarkosti posebnost berlinskega in dunajskega humor a, naj pride uživat neizčrpno komiko dr. Mollerja, tega velikega izvirnega humorista z notranjo radostjo in razgibanim temperamentom. Dr. Mol-ler poseduje skrivnostno znanje o čarovništvu smeha, tem prekrasnim tolažni-kom vseh s skrbmi in tugo obremenjenih.
Mlada plesaika Olga Solovjeva priredi v torek, 20. t. m. ob 8. zvečer v mariborskem gledališču baletni večer. »Jutro« piše o njenem nastopu v ljubljanski operi: »Solovjeva ima izreden muzikalni talent, velik smisel za ritem in poze, visok intelekt in močno silo izražanja. Iz njenih ruskih plesov je govorila prava slovanska duša, sedaj v globoki melanholiji, nato zopet v strastnem vzhi-černu. Pokazala se ie kot zastopnica nove klasične oblike baleta«.
Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru
je letos za Božič obdarovalo 664 otrok in sicer 298 dečkov in 266 deklic osnovnih in meščanskih šol. Razdeljenih je bilo 336 oblačil, 340 parov čevljev, 230 komadov perila, 153 m blaga. 10 p. nogavic, 15 kap, 12 šalov in 65 žepnih rutic. V to svrho so velikodušno darovali mestna občina: 50.000 Din, kr. banska uprava 5000 Din ter poslali prispevke v denarju in blagu razen že prej objavljenih še sledeči gg. odnosno tvrdke: Spod-nještaj. ljud. posojilnica, Bernhard, Tvor-nica za dušik Ruše, Vzajemnost žel. uslužbencev, Preis, dr. Škapin, dr. Černič, Mr. Vidmar, Viktor Giaser, Ruše, Thiir, G. Scherbaum, dr. Orosel, Schmi-derer, Franz in Sinovi. Mr. Konig, Bii-defe'd, PodlieOnig, Lechert, Pucher, Zlatorog, Supančic, Weidacher, Paš, Doktor in drug, Jemec, Sepec, Šoštarič, Mastek, Kuhar-Hrovat, Močivnik-Ogrisek, Hutter, Benčina, Hartinger, Witlazcil, Ko-ser, Ilich, Crippa, Tavčar, Čebokli, Pis-sanetz. Imenom obdarovanih otrok in staršev izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo društveni odbor.
Prvo sobno streljamo mariborskih lovcev
se bo vršilo, kakor je že bilo javljeno, drevi ob 20. uri v zakurjenem kegljišču
rskim	duei!ni
Posuetoualnica za noseče v (Dariboru
Dasiravno je nosečnost povsem normalen fizijološki proces, je vendar mnogokrat opažati nenormalen potek. Velikokrat nastopajo komplikacije, ki bi mogle vplivati neugodno na potek poroda oziroma ogrožati zdravje in tudi življenje žene, ako se ne bi ista poslužila pravočasno zdravniške pomoči. Brez dvoma se žena tega zaveda, ter si tekom te dobe poišče zdravniškega posveta, ako ji le dopušča njeno gmotno stanje. Toda velikokrat je v današnjih časi' manj premožnim s!o’em težko žrtvovat’ že itak skromna, za vzdržavsai4, družine potrebna denarna sredstva za to sicer tako potrebno svrho. Vodstvo Zdravstvenega doma se je zato odločilo osnovati brezplačno posvetovalnico v zgoraj navedene svrhe, katere se lahko posluži vsaka žena tekom dobe nosečnosti. Posvetovalnico bo vodil gospod primari'' porodniškega oddelka mariborske bolnice. Posvetovalnica poslme vsak petek od 4.-5. popoldne, počenši s petkom, dne 23. januarja, v prostorih Zdravstvenega doma, Koroščeva ulica 3.
RINO
=' 3rafski:^=
Od danes dalje 100% nemški govoreči zvočni film:
ON ALI JAZ.
ilarry Piela najnovejši film. Nedosegljivo lepi posnetki, izboren zvok.
Union:
Od danes dalje 100% nemški zvočni
in govoreči film:
HAY TANG (Pot k sramoti). Anna May Wong, Franc Lederer.
Predstave v obeh kinih oh delavni-kih oh 17	19.	21.	uri:	oh	nedeljah
iti praznikih ob 15' 17. 19 In 21 -iri Prednrodaia dnevno: od 10 do 12 ure na blaeaini	XXVI
. &POLG r.lNO V soboto, 17. in nedeljo, 18. januarja veliki pusfolovni kriminalni film: »TEMNI DUNAJ«.
K reštui šolskega vprašanje v 6or. Radgoni
Gornja Radgona ni od 1. 1895. izpre-menila svojega šolskega poslopja. Umljivo je, da je posebno v povojnih letih postalo za bclj in bolj naraščajoče število otrok mnogo pretesno. Merodajni či-nitelji se sedaj resno bavilo z zgraditvijo novega šolskega poslopja za osnovno šolo. Vsekakor moramo tako radikalno rešitev toplo pozdraviti Vzlic temu pa se moramo zavedati, da z realizacijo navedenega načrta še ni rešeno šo'sko vprašanje v Gor. Radgoni. Predprevratna Gor. Radgona ni več neznaten kraj in ne nekdanje predmestje sedanje avstrijske Radgone. V letih po svetovni vojni se je razvila Gor. Radgor na v važen obmejni trg z živahnim obmejnim premetom in trgovino. Pomembno vlogo nekdanje Radgone kot središča severnega Murskega polja, severovzhodnih Slovenskih goric in Apaške kotline ;e po prevratu prevzela Gor. Radgona. Ce-o Prekmurci imajo sedaj tu več posla nego kadarkoli poprej. Urade, ki so bili nekoč v Radgoni, so preselili na to stran Mure. Pozabiti ne smemo tudi nove carinarnice. Omeniti je treba še, da se je po prevratu v Gor. Radgoni razvila tudi obrt, ki je bila prej komaj omembe vredna. Reči moramo, da je prinesla nova domovina prav temu kotu velik napredek in razmah.
Le v šolskem oziru ne moremo govoriti o napredku, ampak je Gor. Radgona v tem pogledu še nazadovala. Radgona ima najstarejšo meščansko šolo, ki so jo pred vojno posečali tudi učenci in’učence iz gornjeradgonskega okraja. Z odcepitvijo Radgone je na mah prenehala ta dobrina, ne da bi kdo mislil na primerno nadomestilo. Po priselitvi številnih uradnikov, trgovcev in obrtnikov je število otrok, ki bi posečali meščansko šolo, visoko naraslo. Zato je ustanovitev meščanske šole v Gor. Radgoni nujna zahteva. V tem kotu bi vršila meščanska šola ne le važno kulturno delo, ampak bi bila tudi velikega pomena v nacijo-nalnem pogledu, važno žarišče narodne misli in zavednosti. V veliki meri bi meščanska šola razbremenila tudi osnovno šolo.
Ob priliki, ko bodo gradili novo šolsko poslopje v Gor. Radgoni, morajo merodajni činitelji vsekakor misliti tudi na meščansko šolo, sicer bo rešitev šolskega vprašanja v tem kotu le polovičarska. Ob reševanju te naloge mora pasti vsa-ca osebna kaprica. Vemo, da mnogi uči-elji osnovnih šol iz bogve kakšnih raz-ogov propagirajo takozvano »višjo narodno šolo«, ki pa ni in ne more nikoli biti dober nadomestek za meščansko šolo s strokovno izobraženim učiteljstvom, strokovnim poukom in posebnim učnim načrtom, ki se da prilagoditi kra-evnim razmeram bodisi v kmetijskem, obrtnem ali trgovskem smislu. V ustanavljanju meščanskih šol na nekdanji štajerski strani smo v poslednjih letih popolnoma zaostali. V tem pogledu je mno-
go naprednejša nekdanja Kranjska, kjer je bilo v poslednjih letih otvorjenih veliko število meščanskih šol vzlic temu, da so bile tam v navadi osemrazrednice.
Aljažev klub SPD v Mariboru
obvešča: O priliki banovinskih smučarskih tekem v nedeljo 18. t. m. se bo vršna služba bož a na Klopnem vrhu ob 6.30. uri pred startom seniorjev, pri Pisniku ob 7.30. uri pred startom iuniorjev, v župni cerkvi v Ribnici ob 7.30. uri koj po prihodu funkcijonarjev in gostov.
Lutkovno gledališče Sokela-matlce ponovi v nedeljo 18. t. m. ob 3. pop. veseloigro v 3 dejanjih »Gašperček čarovnik«.
Se o novoletnih koledarjih naših dimni-karjev.
Pišejo nam: V »Večerniku« smoČitali, da je neki mariborski dimnikarski pomočnik razposlal svojim strankam novoletne koledarje v jezikovni mešanici, naravnost žaljivi za naš narod. A to ni edini primer! Tudi dimnikarski pomočnik pri vdovi Groger v Studencih je serviral strankam skrpucalo z nemškim novoletnim voščilom in hrvatskim koledarjem. Res skrajni čas je že, da ti ljudje enkrat nehajo smešiti samega sebe!
ro£*ota 17	Sobota 17.
Rešu Muca
za iauie — 2 na rad* — za gospodi Kabaretni večer
Velifea	kavarna
Borza dela v Mariboru išče nujno:
1 krojača, 1 čevljarja, 3 železostrugarje, ] mlinarja, 1 kovača, 1 soboslikarja, 1 črkoslikarja, 1 kolarja, 15 viničarjev, ma-jarjev, 1 kočijaža, 1 fotografa, 1 ključavničarja za izdelovanje modelov, več vajencev gostilničarske, mizarske in kovaške obrti, 1 trgovsko pomočnico (ki zna dobro računati), 1 blagajničarko za gostilno, 14 služkinj, 8 kuharic, 1 servirko,
2 plačilni natakarici, 1 strojno pletilko, 1 šiviljsko vajenko, 1 pletilsko in 1 modi-stinjsko' pletilko.
Slovenske hišne posestnike prosimo, da se polnoštevilno udeleže nedeljskega občnega zbora Društva hišnih posestnikov, ki se bo vršil ob 9. dop. v pritlični dvorani hotela Orel.
Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru.
Prošnje za podpore naj vlože člani pri tov. blagajniku do vključno 25. januarja. Pozneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. — Predsednik.
Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 8. do 14. t. m. prijavljenih 5 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 4 primeri davice ter 1 šena, od katerih pa ni nobeden končal s smrtnim izidom.	,	.
Miail o. ~nfriTnrft,‘"ja‘lfciJ
ČEVLJI
PO
INVENTiiiuS
Ž«M*0
HMELJST9 IZPRAZNITE
MARIBOR, Gosposka ul. 17
§
Na sledovih pračloveka
V	M a r i d o r.u, dne 15. l. i:'oi.
Šifrirani — radio razgouori
V	radio-te!egrafiji se poslužujejo tudi že tajnih ključev. Pri radio-razgovoru dosedaj to ni bilo mogoče, ker je mogel vsak aparat, postavljen na val oddajanja, sprejeti vsak tak razgovor. Sedaj so v newyorškem Bell Telephone laboratoriju konstruirali aparat, ki »šifrira« t. j. besede razpostavi tako, da jih nihče ne razume. Aparat za sprejemanje ga de-šifrira, namreč razvrsti besede v oni red, v katerem mora teči razgovor. Pri preizkušamu tega aparata so prihajali iz zvočnika besede in stavki, ki so bili navidez razvrščeni po pravilih fonetike in gramatike, a vendar so bili mešanica besed, ki ni bila podobna nobenemu živemu in ne mrtvemu jeziku. Prvi utis je bil, kot bi poslušali norca. Vendar je ta zmešnjava rezultat določene metode. Ko so
v	zvočnik vključili specijalno konstruirani aparat za sprejemanje, je ta mešanico transformiral in poslušalci so čuli govor, ki je bil urejen in vsem razumljiv. Princip aparata za šifriranje je osnovan na tem, da ima vsak izgovorjen glas točno določeno število tresljajev. To število se lahko pri prenosu tako izpremeni, da se frekvenca izmenoma ojači ali oslabi, vsled česar se glasovi zamenjajo. Ako aparat za sprejemanje frekvenco poedi-nih izoblikovanih glasov v istem razmerju pretvori, tedaj se glasovi rekonstruirajo in postanejo razumljivi. Vsak določeni glas se pretvori v drugi določen glas, pa ni izključeno, da se bodo ljudje sčasoma naučiti to zbirko glasov in, da jo bodo znali dešifrirati brez aparata. Sčasoma bo seveda tudi to nemogoče, ker bodo v to, sedaj enostavno metodo, uvedli nebroj variiacij.
Napredek c‘u!Inega letalstua u soujetsfci Rusiji
V	SSSR so letos prvič vse zračne proge tudi čez zimo v obratu. Skupna dolžina vseh prog znaša 27.000 kilometrov. Že pa se tudi urejajo nove proge. Uvedli se bodo epizodni leti na progi Moskva—Irkutsk že sedaj, meseca marca pa se bo otvoril na progi redni promet. Promet je otvorjen tudi na severni Progi od Arhangelska preko Kotlasa do Sektefkara. V I. 1931 se bo mreža letalskih prog v SSSR povečala na 50.000 km. Proga Moskva—Irkutsk se bo podaljšala do Vladivostoka. Vpostavila se bo zračna zveza v- dolžini 6400 km od Nikola:evska na Amuru do Petropavlov-ska na Kamčatki. Te dni se je otvoril promet na progah Moskva—Ki:'ev—Odesa, Moskva—Lenjingrad, Moskva— Minsk, Moskva—Staljingrad itd. Na vseh teh progah bodo vozila letala s 3 .motorji in '.a 8 potnikov. Večina letal bo cpnmUina z radio-aparati za zvsi.o z aerod'cmi ob času leta. Na mnogih pot-nišk’’.i progah bo letos uveden tudi no-£n! promet.
Humor Inozemstuo
Byron je imel hromo nogo. Nekoč ga ie vprašala vojvodinja Devonshire, ki je nekoliko škilila: »Kako gre, gospod?«
»Kakor v! Vidite«, je zasikal občutlji-
vi	pesnik.
*	*
»Ali vam je vražarica prorokovala smrt vaše žene?«
»Ne, rekla je samo, da bo v kratkem videla lepše dni.«-
*	*
»Oh,	želil bi	se, da	bi bil pes!«
»Čemu pa to?«
»Potem bi moral kdo drugi plačati zame davke!«	#
Pred kratkim je bi! Molnar v Ameriki. Gilbert Miller, veliki ameriški gledališki strokovnjak, ga je povabil, da bi po tollikih obiskih, ki jih je napravil pri njem v Budimpešti, videl enkrat pesnika v Ameriki. Po precej viharni vožnji, ki je trajala 6 dni in 7 noči, se je Molnar Izkrcal in je pozdravil Millerja, ki je Čakal nanj, z besedami: »Čujte, gospod Miller, precej daleč stanujete ...«
Najstarejša delavka na svetu,
ki še vedno aktivno dela, je nedvomno Edčna Bounet, ki je zaposlena v neki pa-fiški kn:igarni. Šteje že 101 leto. Njena dnevna plača znaša 12.80 frankov (25 Din). Dela pri broširanju knjig.
VELIKA EKSPEDICIJA V PUŠČAVO
Dr. Roy Chapman Andres, član Ameriškega naravoslovnega muzeja, se je podal z ekspedicijo iz Pekinga v puščavo Gobi. Cilj ekspedicije je, najti kosti ljudi, ki so živeli pred simantropus pekinensi-som, tako znanstveno nazvanim človekom, katerega lobanjo so našli pred 2 leti. Dr. Andrews je prepričan, da je o-zemlje okrog dosedaj nepoznanega jezera v kraju »mrtvih« peščenih kamenin področ e, ki krije v sebi sledove ljudi, živečih pred pekinškim človekom, morda torej pred več kot milijon leti. Ti sloji se cenijo na 6 milijonov let in je zelo verjetno, da bo podjeten in smel mož našel tukaj važen znanstven materijal.
Nova ekspedicija je peta, ki jo organizira ameriški naravoslovni muzej in, če ne najde sledov prvega človeka, bo prepustila to stvar drugim. Dr. Andrevvs in njegovi prijatelji so ugotovili, da so v Mongolu sloji okamenin iz pradavnih dob in je v tem kraju toliko fosilnega ma terijala, da lahko zaposli znanstvenika za več kot 50 let.
Predno se je odpravil Dr. Andre\vs na pot, je ime! velike sitnosti s kitajskimi oblastmi, ki so že predlani onemogočile delo muzeja. Kitajska društva so se postavila namreč na nacijonalno stališče in se niso mogla spoprijažniti z mislijo, da bi tuje društvo izrabljalo niihovo ozemlje. Kitajske oblasti so zato odločile, da ostanejo okamenine doma in da lahko vzame prirodoslovni muzej s seboj duplikate in kalcepe. Končno je bil dosežen kompromis, ki bazira na tem, da vzame dr. Andrews s sebo-i kot sotrudnika Kitajca in druge kitajske pomočnike. Duplikati fosilov bodo poslani v Ameriko, kjer jih bo preštudira; odbor Ameriških in kitajskih znanstvenikov, nato pa bodo vrnjeni Kitajski.
apnrf
Smuška tekma za pruenstuo banouine
Vsem udeležnikom in tekmovalcem pri smučarski tekmi za prvenstvo Dravske banovine in MZSP dne 18. I. v informacijo:
Garderoba tekmovalcev seniorjev se odda v posebni vrečj na postaji Fala z imenom ter izroči tekmovalcu na cilju v Ribnici.
Vsi tekmovalci seniorji in juniorji morajo biti na mestu starta že 17. I. zvečer, ko se vrši tudi žrebanje. Koče Klopni vrh, zavetišče na Ribniškem sedlu, pri Pisniku in v Ribnici so rezervirane za funkciionarje in tekmovalce dne 17. in 18. t. m. V Ribnici je 50 prenočišč d 10, pri Pisniku 20, v zavetišču 30, vse po 10 Din. Prehrana v Ribnici: enotna cena za kosilo znaša 16 Din. Celotna organizacija v Ribnici je v veščih rokah župana g. Franca Witzmanna. Z ozirom na napovedan prihod bitna g. dr. Marušiča bi bilo že’eti, da je udeležba tekmovalcev kot gledalcev Čim bolj častna. Izmed tekmovalcev so se prijavili že najbol!ši smučarji naše banovine, tako iz Bohinja, Ljubljane, Celja, Maribora itd.
Prevoz od postaje Brezno-Ribnica do Ribnice od vseh vlakov (ca 10 km) bo-|do oskrbovale številne sani, eno- in dvo-
GOBI IN NJE ODKRITJA.
Podjetje bo sigurno uspelo. Oče Teil-hard iz Harbina, član ekspedicije, prinaša običajno srečo. Sodeloval je pri odkritju fosilov pitdownskega človeka in tudi pri najdbi pekinškega človeka je doprinesel svoj del. Andrews, Grager, Thomson in Yong Yskupa so uspeli pri prejšnjih ekspedicijah, ker so odkrili ba-luchiterium, naivečji fosil znanega sesalca in cele popise delov živali predzgodovinskih dob, ki služijo sedaj učenjakom pri določevanju prve biološke zgodovine sveta.
Pred odhodom v Kalgan 1. 1928 je našel Andrews med Urgo in Kalganom področje nizkih peščenih kamenin, obsegajoče tisoče štirijaških milj. Izvedel je, da je v notranjosti neznano jezero, pa ga takrat radi vremenskih neprilik ni mogel poiskati.
Preteklo leto pa je poslal ekspedicijo pod vodstvom spretnega Mongola in ta je res našla jezero, polno fosilij. Proučeni vzorci so pokazali ostanke žiraf, kamel, nosorogov in faune. znanosti popolnoma neznanih. K temu jezeru se je namenil dr. Andrev/s. Pregledali bodo obalne plasti, posebno pečine in mesta, kjer so se krhke kosti predzgodovinskega olo veka mogle obvarovati pred živalmi. Če se najde Gobi-človek, bodo prepeljali automobili fosilije v Kalgan, odkoder bodo poslani v Peking in dalje v Ameriko.
Dr. Andrews upa, da bo pri ugodnih prilikah, kakoršne so, odkril prednike človeštva. »Skeptičen sem — je rekel dr. Andrev/s — ali bo mogoče komu najti izgubljeno zvezo. Če poteka pekinški človek iz Mongolije, kar je po mojem mnenju verodostojno, potem ni dvoma, da je bilo to peščeno in prodnato področje mesto njegovega bivanja.«
vprežne. Poudarjati je treba, da je Ribnica središče zimskega športa v bodočnosti za vse naše Pohorje, ker leži v vznožju velikega Jezerskega vrha, kjer se baš sedaj gradi velika koča SPD. Cena za prevoz od postaje do Ribnice stane za osebo samo 10 Din.
Prihod tekmovalcev seniorjev na cilju se pričakuje ca ob 11. uri, med tem ko bodo prišli na cilj juniorji kot dame že ca ob 10. uri. Razen tega je start dam v Ribnici ob 9. uri, tako da se vrši ves spored tekme od 9.—12. ure.
V	Ribnici je razen tega predviden od pripravljalnega odbora poseben spored. Povratek na postajo se bo izvedel tekom popoldneva ter odide poseben vlak iz Brezna-Ribnice ob 17.25 ter pride v Maribor ob 18.30. Po Mariboru se razvije povorka vseh udeležencev z vojaško godbo, ki se konča pred hotelom Orel. V restavracijski dvorani hotela Orel bode razglasitev rezultata tekme ter razdelitev daril vsem tekmova'cem.
MZSP.
Skakalna tekma
za prvenstvo Mariborskega zimskošportnega podsaveza v Mežici bo dne 25. januarja. Tekmo organizira SPD Mežica — zimskošportni odsek. Tekmuje se; po pravilih JZSS ter lahko startajo sa- i mo člani, verificirani v JZSS. Prijave se sprejemajo do 24. t. m. na naslov: SPD| Mežica, zimsko-sportni odsek ter znaša
prijavnina Din 10, dne 25. t. m. predložene prijavnice proti dvojni prijavnini.
Start za tekmo ob 10. uri.
Za prevoz zunanjih gostov z avtobusom iz Prevalj do Mežice je potrebno urejeno.
Vodstvo tekme: Predsednik inž. Ivo Krivospičenko, tehnični vodja inž. Josip Tiringer, sodnik dr. I. Kmet, istočasno zastopnik JZSS in nadzira izvedbo tekme; merilci skokov: inž. Božo Pirkmajer, Rudolf Gallob, Mirko Stopar; star-terja inž. Miro Baraga in Franc Pogo-revčnik; zapisnikarji Martin Ule, Stanko Vončina, Maks Ličen; nadzornika na odskoku Franc Poleiner in Herbert Kališ; nadzornika na doskoku inž. Gogola Avg. in Josip Rosbacher; zdravnik dr. Adolf Ramšak.
Tekmuje se samo v kategoriji seniorjev in juniorjev. Prvak kategorije seniorjev prejme plaketo ter naziv prvaka MZSP, prvak juniorjev kolajno,
Drugo plasirani prejme v vsaki kategoriji znak MZSP.
Razdelitev nagrad ter razglasitev rezultata bode v Mežici po tekmi.
Mariborsko zimskošportni podsaver.
Mariborski zimsko-sportni podsavei.
Seja danes 15. I. ob 21. uri v Aljaževi sobi hotela Orel. Udeležba za vse funk-cijonarje na tekmi 18. I. obvezna.
Lahkoatletske prireditve v letu 1931.
Po ustanovitvi medklubskega odbora za lahkoatletiko so mariborski klubi sporazumno določili naslednji razpored letošnjih prireditev:
22. marca: Cross-country za prvenstvo Maribora. Priredi SK Železničar.
19. aprila: Propagandi tek skozi mesto. Priredi MO za lahkoatletiko.
17. maja: Cestni tek Maribor—Kamnica—Maribor. Priredi ISSK Maribor.
31. maja: Klubski miting SK Rapida.
21. iuniia: Mednarodni miting SK Železničarja.
27. septembra: Mednarodni miting SK Rapida.
18. oktobra: Klubski miting ISSK Maribora.
1. decembra: Tek ujedinjenja. Prired* ISSK Maribor.
Sokolstvo
Seja prednjaškega zbora
Sokola-matice v Mariboru bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Članska telovadba torej tega dne odpade in se bo vršila prva ura v pondeljek 19. t. m.
Redna telovadba moške dece
od 10. do 14. leta zač-ne v torek 20. t. rti. v realčni telovadnici. Telovadne, ure so vsak torek in četrtek od 5. do pol 7.
Pomorski gusarji ie niso izumrli.
Iz Hongkonga javljajo, da je parnfle »Hsinming« kitajske družbe »Merchants Steam Navigation Compagny« radiotele-grafskim potom javil iz Honghai-zaliva, da so ga v soboto zvečer napadli gusarji med Šanghajem in Fučanom. Poročilo pravi, da se kri ni prelivala. Parnik so ! odpeljali v zaliv Honghai, kjer so se gusarji v torek izkrcali in odpeljali seboj | tri potnike ter veliko blaga. Oropani »Hsinming« je na potu v Fučan.
/SSB
V M
r i D o r'
■■■■■'n11'inr mr
ucine 15. T. 193T.-
IL Zmeen
send jezuita
Zgodovinski roman.
43
Magdaleno je prešinilo dolgo trepetanje.
»Kralj je bil tudi že tukaj 1« je zamrmrala.
Gobavka pa se je sklonila ln šepnila:
»Tako velikodušno ste se izkazali... Lahko vam povem vse... Da, madam, kralj je prišel... in še prihaja ... čeprav se obleče v meščansko obleko .. . spoznam ga vendarle.«
»Kralj!« je ponovila Magdalena.
In dočim je razpisala Gobavka. navdušena po svetlih zlatnikih, čudno pripoved, polno dvoumnosti in sirovih besed, si je ponavljala lepa Feronka, potopivša se v bolno sanjarijo:
»On prihaja semkaj!...«
»Govorite torej brez vsakega strahu,« je zaključila Gobavka. »Rečeno.., pozabljeno: to vam prisežem.. • priseiem pri velikem križu-na cerkvi Sv- Evstahija, ki Čuva mojo hišo,«
»Poslušajte me,« je izpregovorila Magdalena zdajci, »in sklonite se bliže, da vam povem nekaj tiho... na uho...«
Gobavka je pristopila in željno nastavila uho.
Zakaj je hotela Magdalena govoriti tako tiho? ...
Morda se je bala sama sebe, da ne bi slišala svojih besed...	.,	.
Čelo med očmi, vsa zmedena, vsa v oblasti burnega sovraštva, je govorila... ali bolje, škripala z zobmi... in njen glas je bil takšen, da je Gobavka prebledela...
Sicer pa je bil razgovor prav kratek...
Biti pa je moral strašen...
Zakaj Gobavka se je umikala z vsemi znaki skrajne groze.
In v očeh te ženske se je pojavilo kakor usmiljenje. Pač se ji je moralo zdeti silna nesreča te neznanke, da je mogel zasijati v takšni duši žarek sočutja...
»Oh madam,« je zajecljala. »Ali je mogoče? . •. Kaji .. Vi da bi hoteli.«
»Hočem 1. .*«
»Kdaj?«
»Ce je mogoče, takoj... ako ne, pa najkasneje jutri...«
»Mogoče je takoj, madam... toda ...«
»Torej hodi in stori! Kaj čakaš?« je vzkliknila Magdalena. »Prokleta čarovnica, ali ne vidiš, kako kruto trpljenje mi pripravljaš s tem, da podaljšuješ mojo
muko?«
Gobavka je dejala zamolklo:
»Počakajte malo, madam. •.«
Stopila je ven In zaklicala. In ko je prit e V., 'nkat,
mu je velela:
-^Pošlji mi Ivana Siromaka!...«
Ivan Siromak je prišel par trenutkov nato, in Gobavka mu je rekla stopiti v sosedno sobo — v eno tistih, ki jih je nazivala lepe...
»Mensanža te ne mara? ...«
»Ne.«
»Sperancija tudi ne?«
»Ne.«
*Ne moje vlačuge, ne nobena druga. Vse se boje, kaj ne da?«
»Vse!« je rekel Ivan Siromak z obupnim vzdihom.
»No pa mi povej: ali se ti zelo hoče ženske?«
Ivan Siromak je vzhičeno sklenil roke...
»Ali se zavedaš, da je tvoja dotika nesrečnici gotova smrt?«
»Saj moram tudi jaz umreti!« je zahropel z izrazom nepopisnega srda in obupa.
»Počakaj me tu!«
Gobovka zvodnica je stekla v svojo sobo, prijela neznanko za roko in jo potegnila s seboj. •.
»Madam, še enkrat...«
»Molčite!«
»Ali hočete res? ...«
»Hočem!«
»Stopite tu noter!«
Lepo Feronko je vrglo nehote nazaj, kakor se stresne obsojenec, kadar se mu približa krvnik: ozrla se je kvišku s pogledom, polnim neme kletve, nato pa je sunila z roko v vrata in vstopila.
XXIII.
Knjiga je vredna knjige.
Tisto jutro je imel častiti oče Ignacij De Lojola posvetovanje z grofom De Monklar, velikim proiosom pariškim.
Posvetovanje je bilo kratko, saj ta dva moža nista potrebovala dolgih pomenkov, razumela sta drug drugega že na pol besede.
V Monldarjevi duši je bilo nekaj inkvizitorskega.
Pa tudi Lojola je imel nekaj policijskega v sebi.
Sicer pa — kaj je bila inkvizicija drugega kakor najstrašnejše policijski aparat, kar jih pozna zgodovina časov in narodov?
Razlika je samo ta, da je ta policija zasledovala ljudi prav tako v najglobljem dnu njih srca kakor v njih zunanjem početju. Zaplenjevala jim je možgane. In konec je bil navadno avtodafč.
Avtodafč je obstojal v tem, da so polovili tucat krivcev, v katerih vesti so bili zasledili skrite misli; če ni bilo takšnih, so prijeli kogarkoli. Nato so napravili grmado iz dračja in polen, naloženih snažno drug vrhu drugega v najlepšem redu in simetriji — zakaj naša sveta mati katoliška Cerkev je bila vselej sovražnica nereda: izmed nakopičenega goriva je štrlel kol. Po troje, desetero, včasih dvajsetero takih prijaznih kolčkov je stalo včasih na prostoru v vzornem vojaškem redu: nanje so privezali z lepimi novimi vrvmi zločince, osumljene, da so premalo goreči v katoliški veri. Nato so prišli menihi in duhovniki s svečami in zapalili dračje... Dim se je dvignil, plamen je planil izmed polen; nesrečneži so se napenjali v nečloveških naporih, da bi raztrgali vezi; njih meso se je cvrlo v žaru, njih ustom se je izvijalo tuljenje bolečin; toda glasnejši od njih je bil sveti katoliški in apostolski glas... umirali so v nepopisnih mukah, z obrazom iz-pačenim in dušo obupano nad tolikšno zlobo. Takšna prireditev se je imenovala avtodafč.
O srečni časi! O blaženi časi inkvizicije in grmad, po katerih Še dandanašnji zdihujejo vneti služabniki božji! ..•
Takšne sreče in blaženosti sta želela Franciji v duhu obadva, Častljivi Ignacij De Lojola in veliki pro-fos Monklar.
Lojola in Monklar sicer nista izražala svojih misli na glas; saj sta spoštovala drug drugega dovolj, da jima ni bilo treba šele razlagati takih nazorov in tako očividnih resnic.
Toda njiju zanimiv razgovor, ki ga ponavljamo na tem mestu, je bil le previden izraz teh globokih misli.
»Ta Dolet«, je govoril Lojola, »je pravcata rana za vašo lepo francosko deželo...« *
»Žalostna resnica, častiti oče, kralj je res včasih malo prešibkega srca!«
»Da, da! Poigrava se z umetnostjo in pesništvom.-Kakor da bi smeli biti kralji kaj drugega, kakor železna roka, ki z njo pritiska Bog na narode! Narodi, dragi gospod De Monklar, imajo v sebi zlonosen nagon do upora zoper našo posvečeno avtoriteto; in zato morajo biti kralji poverjeniki... drugače staremo tudi kralje v prah!...«
Monklar ga je pogledal zavzeto, kakor da bi se čudil tako smelim besedam.
»Ta tiskar,« je nadaljeval De Lojola, »je eden tistih, ki največ prispevajo v to, da se širi po svetu prokleta umetnost. Ubiti moramo tiskarstvo: moramo začeti s tem, da ubijamo tiskarje.«
»Dolet je oprezen, častiti oče.«
»Vem to, gospod velik profos. Toda duh Gospodov bedi v nas in budi v nas bojevniške nakane, s katerimi pogubimo sleparja. Dolet mora umreti. Njegova smrt mora biti vsej Franciji svarilen vzgled. Tudi drugod bo dovolj takšnih svarilnih vzgledov; na Španjolskem, v Italiji, na Nemškem in povsod! Ali ste pripravljeni k dejanju?«
»Samo vašega povelja še čakam •..«
»Odpravite se torej v tiskarnarjevo zasebno stanovanje. Storite to takoj in vzemite seboj zadostno vojaško spremstvo. Ko boste videli od daleč stopiti iz hiše dva meniha, ki se imenujeta brat Tibo in brat Luben...«
»Poznam ju...«
»Takrat vedite, da je Čas. Stopite v Doletovo hišo v imenu kralja. Prebrskajte vse predale njegovih knjižnic: našli boste hudobno, prokleto knjigo, v kateri se nizkotno in podlo taji skrivnost Brezmadežnega Spočetja ...«
»Groza...!« je zamrmral Monklar z odkritosrčnim ogorčenjem.
»Potrebno je, da se ta knjiga najde v navzočnost mnogih prič ...«
»To se bo zgodilo .. . «
»Kakor hitro najdete knjigo, aretirajte tiskarja, zaprite ga v trdno ječo; ostalo je moja stvar. Idite, gospod veliki profos . . . Hitite . • . Zdaj je ravno približno tista ura, ko imata brat Tibo in brat Luben opraviti svoje delo . . .«
Monklar se je globoko priklonil.
»Drznem se vas prositi za milost« je dejal.
»Obljubljam Vam jo naprej . . . govorite!«
»Že mnogo tet trpim v dnu svojega srca; ugrabljen mi je bil sin, ki sem ga obožaval... gotovo so ga umorili ... in njegova mati ... je umrla žalosti. .. In odkar se je zgodilo to dvoje, mi ne gre iz spomina.. Karkoli storim, karkoli govorim •.. venomer vidim ljubljeno ženo, vidim njen smehljaj,... in vidim svojega otroka, ah, svojega otroka!*
(NartaHovanfe nrfli.V
Vajenko za strojno pletenje
sprejme takoj pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.
Autopnevmatike, galoše in snežne čevlje popravlja solidno in ceneno vulkanizacija Fr. Dolenc, Aleksandrova cesta 35, dvorišče. 93
Premog,
Mejovšek, Tattenbachova uHca 13, telefon 2457.	106
Prijazno,
opremljeno podstrešno sobico z električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora oddam. Praprotnikova ulica 142.	124
Trgovskega pomočniki,
pomočnico, manufakturista, spretnega prodajalca, zmožnega slovenskega in nemikega jezika sprejmem za februar ali marc. Pismene ponudbe pod »1200« na uoravo Večernika.	123
Trgov$ld vajenec
mešane stroke z 2 leti 9 mesecev učne dobe Želi nadalje prakticirati v Mariboru ali okolici. Naslov v upravi Ve-černika.	122
G'--žo
zad va voza, eventualno za skladišče takoj oddam. Ponudbe do 21. januarja na upravo Večernlka pod šifro »A. B.«.
121
Velik, svetel trgovski lokal,
pripraven za gostilno ali obrt takoj oddam. Vprašati Taborska 11 pri hišniku.
Oddam
opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama, Aleksandrova c. 55/1 levo.	116
Lepo sobo
na cesto oddam. Jože-Vošnjakova ulica 21/1, pri sodišču.	127
Ako hočete delati
in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek.	128
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
rtailbor, Slovenska ul. 4
Sani gusalne konie razne lerače
najugodneje v galanterijski trgovini
Draso Rosina
Vetrinjska ulica 26
Mik BODI
g Naznanjam, da sem prevzel
S aastilno
gostilno in dalmatinsko klet
v Mesarski in Vojašniški ulici št. 4> Točila se bodo najboljša dalmatinska vina od dobro znane firme Kapetanovič iz Šibenika. Tu se bodo dobila tudi razna mrzla in topla jedila in dnevno sveže morske ribe. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča bivši večletni natakar pri »Stari pošti«, prav dobro znani
25	Tone	GregoretiČ.
Samo Din lO*—
stane liter prvovrstnega dalmatinskega vina v gostilni »ŠKORC«. Vodnikov trg 3. kjer prodaja Tomo Milič iz Šibenika vina lastnih pridelkov- Tu so Vam topla in mrzla jedila kakor morske ribe, vedno na razpolago. En sam poskus ln uverjenl boste! 48
Za prihodnje Irebanje priporoča ntkup
& Din 25 t četrtinko. Žrebanje I. razreda bo 16. januarja 1981
srečk drž. razredne loterije
Bantna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica St. 25
Nakup ln prodaja valut 1« vrednostnih papirjev po najvišjem dnevnem kurzu. — Kontrola vseh tu- ln inozemskih srečk
Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik ladalateiia in urednik: r^AN BRo ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska Uskarns d. d.
v Maribora.
predstavnik STANKU DETELA