Gospodarske stvari. Eako mokre kletne stene posušiti. M. Kakor hitro stene v kletih mokre postanejo in vodo prepuščajo, jih je treba, kolikor mogočo, kmalu posušiti, ker drugače vedno bolj voda skozi zid udarja, špranje v zidu vedno veče napravlja i.u steae zmiraj bolj mokre postajajo. Najboljši pomočki so cementnoapno, smolovec alikatranovecinvodno steklo (Wasserglas). Poslednja dra pomoČka se pa le takrat dasta poi abiti, ko kletue stene mokre niso, kar se morda le po zimi ali meseca septembra zgodi. če pa klet nima takega suhega časa, jo je mogoče po zimi na prikladen način prevetriti in posušiti. Ko je klet, rekel bi, skoraj suba, se morajo na stenah oni kraji, na katerib voda prodira, in ti so labko spoznati, z oljem obrisati, t. j. zaznamovati. Ako se hoče vodno steklo rabiti, se zaznamovani kraji, ki 80 se blizu posušili, z tekočino pomažejo, ki se je napravila s tem, da seje 1 del vodnega stekla v 2 delih vode razpustil, na primer 1 pint vodnega stekla v 2 pintib vode. Z to tekočino se piej mokri, zdaj pa suhi kraji stene dva- do trikrat pomažejo. Ko so se popolnoma posušili, se še jedenkrat z bolj zgoščeno tekočiuo pomažejo (1 pint vodnega stekla v 7> pintu vode). Ako katranovec rabi, se morajo mokri prostori ž njim tadi večkraj pomazati. Katranovec se mora zgreti, da prav tekoč postane. Če imajo stene pa špranje in razpoke, se moiajo te z bidravličnim mortom zamazati. Ako se pa cementno apno rabi, je treba zaznamovane prostore v podobi klina izdolbsti in z cementnim apnom, ki se pa precej gosto z x/3 delom peska pomesa, skrbno zametati in zamazati. Ako bi pa klet o nobenem časn leta čisto euha ne bila, se morajo mokri prostori v stenah bolj globoko 4—6 palcev izdolbsti. Potem se z cementnira apnom tako zadelajo, da se jim v sredi za prst debele cevke iz ktere koli tvarine vteknejo in okoli njih^ ceraentni mort okoli in okoli pritisne iu pritrdi. Ce je potreba, se mora cementni omet z desko, dokler trd ne postane, k zidn pritrditi. Mcd tem, ko cement trd postane, se voda skozi cevi odceja in tako cementnega ometa od zida ne lušči. Po 20—30 dneh se smejo luknjice že zadelati. — Divja artičoka (Cynara Carduncnlus). M. Te rastline se razločujete posebno dve sorti in sicer piva z jezičastiiui listki iu druga z nejezičastimi listki, ktera ima pri pridelovanju prednost pred prvo. Seme se poseja ali že meseca marca v gnojno gredo ali pa aprila koj y prosto zemljo, ki mora pa solnčnato in toplo lego- imeti. Ko so sajenice že dosti močne, se ? grabice za pol črevlja ali za cel črevelj globoko posade r zemljo, ki je bila na novo pognojena ia ki js rahla in mastna. Čei leto se mora zemlja okoli rastlin pridno rahlati in okopavati. Proti jeseni, ko eo sajenice že 3—4 črevlje visoke, se začno beliti, t. j. listje se poreže, v slamo zavije in kolikor mogoče visoko z prstjo obsuje, vendar tako, da konci listov se nezasuti iz prsti molijo. Obeljeni srčni listi in listno rebrovje se od jeseni v kubinji rabi. Rastline, ki so za zirasko porabo namenjene, se meseca oktobra iz zemlje vzaraejo in v klet spravijo in tam povežejo. Tu se potem belijo in se morejo po zimi v knhinji porabiti. Te 80 poteru tudi za seme. Nektere izmed njih se npomladi v prosto zetnljo posadijo, ki do jeseni zrelo seine dajo, ki se potem brani. Sicer pa dosti bolj kaže si seme iz tujib krajev posebno iz južnega Fiancoskega naročiti, ker si ga tatn brez velikega tinda pridelajo in tudi dober kup oddajo. Za jed se listna rebra olupijo, dobro zrežejo, v mocni solni vodi in kakor špargel povžijejo. M. Z hlevnim gnojčm šterne, štepihe in "todotoke po zimi oblagati in jih tako zmrznjenja "Varovati ne kaže. Ko od juga veter nastopi, se lahko ^godi, da se iz takega gnoja začne gnojnica ocejati in v vodo teči, ki se tako pokvari in ljndem in živalim lahko škodljiva postane. Marsiktera bolezen pri Ijudeh in živalih iraa dostikrat svoj izvir v tako gnjusno pokvarjeni vodi. Boljše je toraj namesto gnoja šterne in vodne cevi z drugo tvarino, ki tudi slabo toploto sprevaja, kakor z čistim subim listjem, slamo, rezanjem ali žaganjem proti mrazu varovati. Hrana za čbele se napravi po sledečem načinu: vzame se za 2 rokovati medenega zelišča ali melise (Melissenkraut); to se popari z 2 literoma vrele vode, posoda se potem pokrije in dene na ne premrzel kraj 12 ur bladit, poteni se tekočina na voluati rutici precedi in v njej kaki 4 kilo krompirjevega cukra raztopijo. Na ta način se dobi siinp, ki je gnjilca navzet in ki zarad dišave po melisi bčelam prav dobro tekue. Ovi siiup iuaa v sebi iimogo sladovih kali, zato se bčele po njem rade rojijo; ova hrana se torej posebno priporočujc za spomlad, vendar se nje bčelani ne bme polagati, dokler se ne letajo iz panjev na zrak, sicer dobijo drisko po. krompirjevem cukru. Kroinpir namesto mjila ali žajfe. Z kroni pirjem se umazano perilo lepo pere, pa tudi barvanini rutam in drugemu barvaneiuu blagu ne vzame barve tako, kakor mjilo ali lug. če hoče gospodiaja z krorupirjem prati; naj ga kuha toliko, da še trd ostanc iu v roki ne razpade, kedar se ž njim,, kakor uavadno z mjilom, perilo drgne. .' '''"' ' ','" rNovice." »?«-ui Sejmovi na Štajerskeui. 12. febr. v Gomilici, v Katnci, v G. Sušicab, v Vidtna; 14. febr. v Hačah, v Sevnici na Savi, v Ponkvi, v Brežicab, v Žavcu; 1(5. febr. v Bučab, v 8t. Miklavžu v Sausalu, v Sp. Kostrivnici (Podplat), v Brenjski gori; 17. febr. v Vozenici; 19. febr. v Brašlovcib, v Zg. Polskavi, v Pišecah, v Poličanab in v Radinancih. Sejmovi na Koroškem. 14. febr., t. j. na pepelnico v Zg. Draubergu.