pledge allegiance to our |flagand to the republic for llwhich it stands: one nation indi-3visible with liberty and justice for all." llillilliiHi EQUALITY Ne^xlvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. in pj Pi THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 g SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. S VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O.,' TOREK (TUESDAY) MARCH 20th, 1923, ŠT (NO.) 67. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, «t the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. Revolucijonarna predloga v angleški zbornici ANGLEŠKI KONZERVAMI STRAHU. "Sveto olje." BIVŠI VOJAKI V BORBI Z J CMNIMI KiOMPANJJAMI ZA ZEMLJO Z OLJNIMI Z\-KLADI. Sen. Borah o svetov-1 Pogovor s kajzerje- kesolucija, ia jo predloži delavski poslanec snowden danes parlamentu zahteva upostavitev industrij alnega reda, temelječega na javnem lastništvu in demokratični kontroli. London, 19. marca. — Angleško delavstvo bo jutri v Poslanski zbornici prvič formalno napovedalo boj kapitalu kot (instituciji. Philip H. Snowden, socijalistični član parlamenta, bo Predlagal resolucijo, v kateri se izjavlja, da naj zakonoma bodočnosti stremi za počalsnim zatrtjem kapitalističnega sistema. Ta revolucionarna resolucija, ki je prva te vrste v ^gleški zgodovini, je angleške konzervativce silno prestrašila, sedaj pa se pripravljajo na odločen in trpek odpor.— Resolucija zahteva da se privatno lastništvo nadome-p1 z novim industrij al nim redom, temelječim na javnem ^ništvu in demokratični 'kontroli. S to resolucijo se je j^gleška Labor party formalno zavzela za celotni socija-^tienj program. Delavski člani parlamenta, ki so že preje zahtevali ^avčenje privatnega kapitala in nacionalizacijo železih in rudnikov, bodo z vso silo podpirali Sn'owdenovo redčijo. Odločeni so, da potegnejo strogo črto med pred-tavniki kapitalizma in socijalizma v parlamenta, kajti ^ boj bo v bodočnosti odločilni faktor v angleški domači Mtiki. , Konzervativci opozarjaj, da je to prvi slučaj v vi-zgodovini angleškega parlamenta, da je kak član . na dan s predlogo toka "revolucionarnega znanja." ; , f ,. Kot se razume, bo Snotyden takoj po predložitvi resolucije predložil zakolnski načrt, ki bo predstava! porvi korak napram zatrtju kapitalizma. Tudi ta ^loga je že sestavljena ter zahteva nacijonalizaeijo ^nglešfke zemlje ter odprave vse privilegirane lastnine. x Kot pomembno se smatra dejstvo, da se je socijalisti-t1 Program sklenilo predložiti parlamentu takoj nato, skS° delavski člani parlamenta povabljeni k kraljev-^^funkcijam. A°CO PROGLAŠEN DUŠEV- j LENIN JE MRTEV, PRAVI NE- NO NEZDRAVIM ^^ston, 18. marca, jj.^ delavca in Italijan-Nicola Saccoja, W1 bil v zvezi z nekim ropom j Jj^rom skupno z Matrolcmie-^anzettijem obsojen na Je Povzročilo demon-8vJ^i® komunistov po vsem ^ ,U'v 8o včeraj trije izvedenci 'bolezni proglasili za du •tik (2knez^rave^a> nakar je sod-j^^hayer odločil, da se ga ima ^ V umobolnico za dvote-^ 0 opazovanje. Neki drugi ^ . dr. Abraham Mayerson Pred dvemi dnevi izjavil, Sacoo normalen, toda da| W n vsled svoj^ 31-dnev-^ate ^otnegiai štrajka, tekom iJn^^a je užival samo vodo. So ^Vyer je odredil preiskavo 6j)0jiOV€®a duševnega stanja s l^j.^mom, diat ako se ga pro-Ui^^f Nenormalnim, bi se ga v lahko Prisililo k uži-Sacco pa je kot po-ata ob prihodu v umobolnico voljno pričel uživati hra- iVflrf .Oblasti še vedno na-s prosekucijo kiro H^jev. Včeraj je bilo izdanih šest areta-^e za kiroprak- ki praktioirajo brez cd državnega odlbora. Med ViJNwS jih 'je tudi ne-bili že zj KO NEPOTRJENO POROČILO. zadnjic ka- na $25 gldbe, a so odbora. Berlin, 19. marca. — Danes sta odpotovala v Moskvo slavna nemška zdravnika, dr. Strompeli in dr. Bumke, ter se tolmači, da mora biti stanje Lenina zelo kritično. Zdravnika sta prejela od sovjetske vlade nujen poziv. Neko poročilo iz Rige, ki ni potrjeno, pravi, da, je Lenin umrl, toda da, listi 0 tem ne smejo poročati. Leninova bolezen je oči-vidno prizadela tudi njegovo men talno stanje, kajti pozvalo se je v Moskvo tudi nekega švedskega špecijalista za možgane. Helsingflars, 10. marca.: — Glasom brzsojavk iz Moskve je bil danes pozvan skupaj ruski vojni koncil, da razmotriva važna vprašanja v zvezi z Leninovo boleznijo. London, 19. marca. — Ruska trigovska delejgacija danes ni pre-, jela običajnega zdravniškega bu-letina o Leninovem stanju. Delegacija pa zavrača Vesti, da je Leninovo stanje slabše ali da je mrtev. teto rajši odslužili v zaporu kot pa da 'bi plačala kazen. Kot znano, vztrajajo pri tem, da hočejo imeti nastavljen polseben kiropraktioni odbor od države, ki naj bi jim izdal dovoljenja na podlagi njih znanje. Ne priznavajo pa medicinskega Washington, 19. marca. — Petnajst veteranov iz svetovne vojne se je poprijel« v boju z 11 oljnimi družbami za posest ve liko vredne zemlje, ki se nahaja v bogatem oljnem distriktu v Wyomingu. Ko so se vojaki vrnili iz armade, se predložili zahtevo, da se jim zemlja, ki jim je bil dana od vlade za razvoj, povrne, tcda vlada je njih zahtevo odklonila, češ, da so družbe dobile pravico do zemlje pred njimi. V zavrnitvi zahtev bivših vojakov je vlada izjavila, da so emljo, mesto da bi jo obdelovali dali v najem in da se je na njej 7j?radilo biljardnice in stanovalce hiše. Veterani pravijo, da so jim bile vzete njih pravice na pritisk oljnih družb. Ko je pred kratkim cdstopil notranji tajnik New, ki je bil pod ostro kritiko radi svojih ma-hinačij z oljnimi družbami, je novi notranji tajnik Work sklenil, da se bivšim vojakom dovoli še eno zaslišanje. V slučaju, da se bo dokazalo, da je bila vojakom storjena krivica, da bo odre. dilo, da se jim mora odvzeta zemlja vrniti. Zaslišanje fie določeno za 16. aprila. Oljne družbe, ki skušajo odvzeti bivšim vojakom njih " home stead" zemljišča, so. Five Tribes Petroleum C,c,.," Boston-Wyoming Oil Co., New York OilCo., Ohio Oil Co., 'Producers and Refiners Corporation, Empire State Oil Co. in Kasoming Oil Cc,. Stražijo pokopališče pred oljnimi družbami. Ponca City, Okla., 19. marca. — Danes so bile okrog Brethern pokopališče nastavljene oborožene straže, da se prepreči oneča-ščenje grobov 250 pijonirjev, ki so pokopani v njih. V boju med pohlepom pa olju in svetostjo grobov se je poklicalo na pomoč sedaj sodišče. Oljna družba zahteva, da se ji dovolj vrtati na pokopališču ter vleči iz zemlje olje. Njeni zastopniki pravijo, da jim je bila zemlja dana v najem in da s0 pripravljeni pričeti z delom, čim se premaga' oborožena rezistenca. Odbor meščanov in sorodniki mrtvih, ki branijo, svoje pravice z orožjem, pa pravijo, da se je v oddaji zemlje v najem posebno določilo, da se ima pokopališče pustiti nedotaknjeno. V ozemlju1 okrog pokopališča stoje vsenaokrog, kolikor daleč nese oko, "derricki" za spravljV rije olja na površju, tako da pokopališče izjgelda kot mala oaza. Ko so pred par dnevi prišli zastopniki oljne družbe, da priČno vrtati na .pokopališču, so jih siv rodniki pokopanih s silo pregnali. nem sodišču. JE MNENJA, DA BI EVROPA REORGANIZIRALA SVETOVNO SODIŠČE, CE BI SE MU PRIDRUŽILA AMERIKA. vo ženo. ZAN1KUJE VESTI, DA MIS.LI ZAPUSTITI BIVŠEGA KAJ-ZERJA OZIROMA ODPOTOVATI NA KRF. New York, 19. marca. Senator Borah iz Idaho je v govoru pred Bond Klubom izjavil, da a-ko bi se Zedinjene države izra>-zile v prilog svetovnemu sodišču, tedaj da bi se gotovo tudi Evropa zavzela ter privolila reorganizacijo mednarodnega tribunah, ki je sedaj brez moči, ako se narodi sami ne obrnej0 nanj za pomoč. Senator Borah'je izjavil, da se njegovega stališča: glede sveto vnega tribunala katerega je perd kratkim priporočal tudi predsednik Harding, ni prav razumelo. Sedanji tribunal, ki ga je u-stanovila Liga narodov, je brez moči, je dejal Borah, in more kaj urekniti le tedaj, ako se narodi, katerih se spor tiče, izre-čno nanj obrnejo. "Jaz sem popolnoma za to, da Zedinjene države postanejo član mednarodnega sodišča," je dejal Borah,'' ako se tako sodišče pravilno uredi in se je oprosti politične nadvlade Evrope." To je prava presfcušnja mednarodnega sodišča!, je nadaljeval Borah ter opozarjal, dia tako sodišče odloke katerega vsaka država lahko zavrže, ni nič vredno in da znači le povratek k starim metodam zunanjih ministrstev, za katerimj stoje armade in mornarice. Senator Borah je v svojem govoru tudi kritiziral -okupacijo Ruhra od strani Francije ter izjavil, da je ta .okupacija napaka, ki ne bo rešila reparacijskega vprašanja. Priporočal je tudi, da ameriška vlada prizna mehikan-sko vlado. -O- Vlada preneha z gradbenim delom? — Poljska konvencija. 16. aprila se bo pričela v Clevelandu velika^ konvencija narodnega poljskega odbora. Glavni stan iste bo v. Cleveland hotelu. [Pričakuje se preko 2,000. delegatov iz vseh delov de&ele. Navzoče bo tudi odi ione očebnolsti rfz; Poljski " ' ...... BO POČAKALA, DA SE GRADBENI STROŠKI ZNIŽAJO. Washington, 191. (marca. — Zvezn irezervni bančni odbor je danes icdredil, da se ne zida več nadaljnih rezervno-bančnih poslopij, dokler se gradbeni stroški ne znižajo. Tozadevna izjava je bila podana v zvezj s sklepom, da se zavrne vse ponudbe za zgradbo rezervne banke v Little Rock, Ark. Sklep je bil očividno napravljen v soglasju s priporočilom, da vlada preneha s svojimi zgradbami, dokler se stroški ne znižajo, katero je podal včeraj v svojem poročilu trgovski tajnik Hoover. -O- "RADIO" PROGRAMI POD KRITIKO. Doorn, Holandsko, 19. marca. ■ Neki ameriški korespondent, kateremu se je posrečilo izpos-lovati pogovor z ženo bivšega kaj zerja, piše: Družinsko življenje bivšega nemškega feajzerja in njegove le ne v Doorn gradiču je pri presto in srečno. Njegova žena' bolje 'poznana kot princesa Hermina, je to dala jasno razumeti. Princesa je odločno zavrnila vse govorice, ki so se razširile po svetu, češ, da hoče zapustiti Viljema c-ziroma da! odpotuje na otok Krf, kot neresnične. Dejala pa je, da hoče v Ikra tkem obiskati Nemči-jo. '"Koncem tega meseca odpotujem na lOisemtedenski obisk v Sleziji," pripovedovala. "Lahko mi verujete, da mi je teško pustiti cesarja samega. Toda jaz sem mati. In interesi mojih otrok zahtevajo, da moram dvakrat na leto potovati v Nemčijo" Princesa je bila priprosto o-blečena, v roki pa je imela palico. Njeni najmlajši trije otroci so se igrali zunaj. sMoji otroci s0 se zelo hitro privadili kajzerju in on ravna žnjimi z očetovsko nežnostjo." je nadaljevala. "Kadar pridejo semkaj moji najstarejši fantje, mu poma|giajo sekati drva. Kaj-zer še vedn0 zelo, rad seka drv«, kajti bil je od mladosti vajen veliki telesni vežbi. Zelo rad tudi pomaga po vrtu in parku. Cesar se aktivno zanima za vse veje znanstva. "Ravno sedaj se peča, z arheolo gičnimi študijami in seznamki, ki jih pripravlja za knjigo o grških starinah. Cesar se tudi resno zanima za metereologične študije in proučevanja. Močno je šo vedno njegovo zanimanje za teološke študije. Šele včeraj je poslal pastorju Vogelnu v Potsdam pismo, v katerem razmotriva bo-goslovske probleme. "Predvsem pa kajzer sledi razvoju političnih dogodkov, ki ga seveda jako zanimajo. Branje sva si razdelila, nakar drug drugemu poveva, kaj sva čitala. Či-tava pa s posebno temeljitostjo vse, kar se piše o kajzerju in njegovi osebnosti. In resnica je, da ne čitava vedno le ugodna mnenja. "Včasih se čita o njem kaj in-teresantne reči," je dodala princesa z značilnim smehom. IZPRIČEVANE VLADNEGA SPODI PRI FOSTERJEVI OBRAVNAVI. je glavna priča prosekucije proti obtoženemu radikalnemu voditelju. izpričuje o poteku konvencije. St. Joseph, Mich., 19. marca. — Danes je nastopil kot glavna priča za prosekucijo v procesu, W. Z. Fofeterja zvezni špijon "K-97", ki je znan v justičnem departmen-tu kot Francis Morrow, dcma iz Camdena, N. J. Med komunisti je bil poznam kot Ashworth, na konvenciji, kjer so vsi delegatje rabili druga imena, pa je bil poznan pod imenom Day. Morrow je identificiral seznam delegatov na kobven-ciji, pravila odseka, ki je konvencijo vodil in pa večje število drugih dokazov, ki jih zbrala prcsekucija. Na izpriČevanju je povedal, kako so ga komunisti Philadelphije in Camdena izbrali svojim delegatom na' konvenciji in kako je odpdtoval iz Philadelphije z Aleksandrom Bailom in John Greisingerjem, dvema drugima delegatoma. Njegova edina naročila so 'bila, je izpričeval Morrow, da oba delegata spremi v Cleveland na dom Walterja BrotnStrofa. Tam je srečal Bronstorfa in pet drugih delegatov, nakar so vsi skupaj odpotovali v Detroit, kjer se jim je zopet pridružilo pet delegatov. Od tam je eden odpotoval v Grand Rapids. V Grand Rapids so dobili končno sporočilo, da odidejo v Bridgeman, kot se zove vas, nahajajoče se kake pol milje od prostora, kjer se je zbrala konvencija. Morrow pravi, da sta v Bridgema.iu tvegate registrirala dva moška, poznana pod imeni Burke in Duffy, katerih imeni pa pravi, da sta bili Alfred Wagenknecht iz Clevelanda ter Charles Krumbein iz Chicage. Konvencijo je otvoril Jay Lovestone iz New Yorka, je dejal Marrow. Odsek za pregled poverilnic delegatov so bili imenovani: Alex Bail, ki je poznan na konvenciji kot Flint, Cyril- Lambkin, ki je bil poznan kot Ames, L. E. Katterfield, poznan kot Elk in Thomas Sullivain, ki je bil poznan kot Page. Nato je konvencija izvolila svoijim predsednikom Ben Gitlowa iz New Ycrka, ki se sedaj nahaja v Sing-Sing jetnišnici, karnc^ je bil obsojen radi kršenja new-yorš!kega proti-sindikalističnega zakona.. Morrow je izpričeval, da je bil William Z. Foster ma konvenciji poznan pod imenom " tovariš Borden." L .0. Smith, pomožni državni pravdnik, je dvakrat poskusil predložiti kot dokaz program in ustavo komunistične stranke, kar je priča identificirala, toda sodnik Charles White je obakrat potrdil protest odvetnika za obtoženca, Frank P. Walsha, češ, da se dokumentov še ni zadostino identificiralo. Priča je zborovanje podrobne, opisala. Seje so se vršile v neki globeli med dvema peščenima f L Chicago, 19. marca. — Cikaš-ki socijalistični županski kandidat, W. A. Cunnea, zahteva, da se tudi socijalistični stranki dovoli uporab0 brezžično-telefons-kih postaj za širjenje svoje propagande kot se ostalim trankam. Cunnea pravi, da so "radio" postajo pod kontrol0 velikih korpo-j-acij, :ki ne; dovoljujejo, da bi se ,v program;® vključilo tudi kaj takega, kar bi bilo; v korist delavstvu, j J " VI . 1 J«. .- — Direktorij The Cleveland Trust Co. je izvolil sinoči odbor desetih mož, ki imajo priporočati, koga naj se postavf za predsednika te gigantične bančne ustanove, "katero mesto je zavzemal pokojni F. H. Goff. Predsednikom (komiteja je bil imenovan Charles A-dams od Cleveland Hardware Co., dočim so tufli vsi ostaH člani po večini od ra-znih velikih družb. ^Dokler se ne postavi novega, predsednika, upravlja njegove posle eksekutivni odW. Goff je bil prednik maltf manj kot petnajst let. . stenama. Delegatje s0 sedeli na deskah, položenih na. cementne bloke, ki so bili nastavljeni v pol. krogu. V središču se je nahajala predsednikova miza, poleg mize pa posoda, v kateri se je vse dokumente, na podlagi katerih bi se moglo proti zborovalcem kriminalno nastopati, takoj sežigajo. Na strani je stal šotor, v katerem se je nahajal0 več Stroje-pisov ter dva duplikacijska stro ja. -; Danes popoldne je bilo v sodn' dvorani zelo veliko ljudji, ki sc poslušali, Morrow0 izpričev&nje Morrow je šibke postave, je glad ko obrit in njegovi lasje ob sencih so mu že malo. osiveli. Ko so zvezni agentje in policija. 22. avgusta preseneči^ konvencijo komunistov, so našli tam kaj sedemnajst mož. Dva tedna pozneje, ko so bili prijeti formalno postavljen} ira prvo zaslišanje, pa jih je bilo le še šestnajst, tkam je izginil- sedemnajsti, pa ni vedel nfhče. Ba je bil Morrmv vladni špi- — Smrtne opekline. Mrs. Olive Levers, 801etna ženica, je zadobila v nedeljo tako hude opekline, ko se ji je vnela obleka od plinovne oeči, da je včeraj umrla. — Nesreča se je pripetila na; domu njene hčere Mrs. Gailbrath, 2072 E. 55. St., ko je šla žena preblizu goreče peči. Hčer je zavila mater takoj v posteljno o-dejo', da 'bi ptigasila plamene, toda opekline so bile tako hude da je umrla že par ur po nezgodi. — Pobodena od bika- V petek je bila pobodena od bika Mre. Katerine Boros iz Newbury, Ohio. Podivjana žival je najprvo napadla njenega moža in ko mu je hotela ona na polnoč, je o-.brnil bik svojo pozornotet nanjo. Nataknil jo je na ro- pil kot priča za prosekucijo v nekem deportacijsbem slučaju1.. STRAN 2. iniu:i!i! '"TWfcOPRAVNOST' I )-.iP=----L— MARCH 20th, 1923. V) ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: ilHE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Dy Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Claveland. Collinwood, Newburjrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. 53.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00 Kurope and Canada ......................... * <«•' p *4»«> POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE slaven mož. In se bolj moderen slučaj nam nudi preobrat v Rusiji. Tisti/ki so bili pred par leti preganjani "zločinci," so danes vladarji, tisti, ki so bili preje vladarji, pa so danes preganjani "zločinci." Eden izmed najbolj elementarnih faktov, kateremu ise ne da oporekati, je ta ,da je danes še po vsem svetu u-veijavljen princip, da moč je pravica. In to navzlic vsemu našemu govoričenju o napredku, 'kulturi in civilizaciji. Kdor ima moč, je pravičen, slabotnež je zločinec. Ali bo kdaj drugače? Ne vemo in menda ne ve nihče. Vemo pa, da ima pravico boriti se vsakdo. To pa je v resnici tudi edina pravica, katero posedamo vsi, ker mam je nihče vzeti ne more. Za vsebino oslasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravniitvo. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) MARCH 20th, 1323. Princeton 551 Randolph 5811 KAJ JE ZLOČIN? V St. Joseph, Mich., je v teku proces proti znanemu delavskemu voditelju William Z. Fosterju. Foster je formalno obtožen kriminalnega sindikalizma. To se pravi, državna zakonodaja v Michiganu je napravila zakon, ki določa, da je propagiranje vsakega drugega gospodarskega reda kot je sedanji, kriminalno. Kriminalno je torej zato, ker je prepovedane, ne pa zato, ker je kriminalno samo po sebi ali ker človeška vest tako veli. Je namreč razlika med zločini. So zločini, ki so zločini sami po sebi, ker jih človekova vest prizinava kot take in pa zločini, ki pravzaprav niso zločini, ampak samo kršitve gotovih dejanj, katera je organizirana družba označila za zločinske ali kriminalne. Tako imamo na primer prohibicijski zakoin, !ki izrecno določa, da je izdelovanje, posedanje ali uživanje opojne pijače, vse'bujoce več kot pol procenta alkohola prestopek, kaznjiv z globo ali zaporom. Ni ga človeka, ki je v srcu prepričan, da je kršenje prohibicij'skih zakonov zločinsko, toda ljudska kratkovidnost, podžgana od nekaterih fanatikov, je omogočila njih sprejem in v očeh zakona je torej vsak, ki jih krši na ta ali oni način zločinec. Z zakoni proti "kriminalnemu sindikalizmu je ravno tako. Današnja družba temelji na "svetosti" privatne lastnine. Vse prižiga kadilo pred njenim altarjem in pada na kolena pred njo. Interesi, ki so si po zakonih sedanjega gospodarskega reda prilastili največ zemljie in. njenih bogastev, so torej naravno vneti, da ostane vedno vse pri starem. Vsakega, »ki bi si upal' širiti 'kako novo metode, po kateri naj bi se uredilo življenje človeške družbe, se ima zakcinitim potom proglasiti za kriminalca in tako "dokazati," da njegova teorija ni prava. To je 'borba med grobo silo in mislijo, med reakcijo in napredkom. Ta boj se vrši, cdkar stoji Svet in vršil se bo, dokler feo življenje na zemlji. Toda ljudje, ki store nekaj po diktatu svoje vesti, ki se vinemajo za ideale, o katerih dobrotnosti so prepričani iz dna svojih src, niso in ne morejo biti "kriminalci," kajti priznana reč, je, da je za izvršitev zločina potreben pred vsem kriminalni namen, kjer pa tega ;ni, tudi zločina biti ne more. Zločini, ki niso zločini, se najbolj poznajo po tem, ker 'se čestokrat kaj naglo spremene v vrline. Ako bi bil George Washington, ki je vodil severo-ameriške uporniške čete proti armadi angleškega kralja, poražen, bi bil izdajalec svoje domovine. Ker pa je zmagal, je patri jot in Dekadentna Anglija V "English Review" piše Au-stinHarrison o današnji Angliji. Nič misliti, nič delati le popivati in se zabaviti je geslo večine. Resne novine ne zanimajo, dobrih romanov in dram višje, u-, metniške cene ljudje ne čitajo, po gledališčih se goji senzacional ni in pikantni repertoar, kino cvete in največ naročnikov imajo dnevniki; ki poročajo največ o umorih, tatvinah> sleparijah in i športu. Srednji sloji životarijo v neverjetni nevednosti in toposti. Krog resničnih izobražencev v Angliji je zelo omejen. Kvečjemu jih je 10,000 in še med temi jih zna le del poleg materinščine še kak tuj jezik. Mase pa žive izven kulture .Vzgoj'a je povsem pogrešena. Najboljša mladostna leta se potratijo s športom in zabavami. Nihče ne študira več nego je potrebno, da za-] služi 2 do 3 funte na teden. — Zlasti se gojita stenografija in ! tipkanje, za vse druga -se mlacli-; na ne meni. Niti absoluviram I vseučiliščniki ne pogledajo več i knjige; novine pa čitajo le toli-| ko, da so poučeni 0 zabavah in : športu. j Anglija je izrazito industrijal-I na država, ki živi od železa, pre-jmega in tkalnic. Toda ta njena ; nekdanja pi^dncst ji postaja u-jsodna. Vojna je uničila Rusijo, iNemčij0 in Avstrijo, a Francija 'in Italija se Angliji odtuju jeta. Odjemalcev je čim dalje manj. Brezposelnost, bolezni . oslabe-! lost in dekadenca rase napredujejo. Vsemu temu bi odpemoglo i le intenzivno delo na polju; ob-! delati bi se moralo ogromne ploskve neobdelanega sveta. Toda tega ne dovolijo lordi, ker imajo ondj svoje love in druge športe. Kaj jih briga, da 3 milijone oseb strada, ker ni živil! Lordi » skrbe le za lastne pojedine, avtomobile, konje, zabave. V kratkih desetlejih prevzame vlado na morju in v trgovini drug, mlajši, krepkejši narod. In kdo je ta dedič? Rusija! Nobe- nega dvoma ni, da je Rusija tako rekoč deviška- zemlja z neizmernimi bogastvi. Rusiji je treba le kapitala in inženjerjev. O-boje ji da Nemčija, Rusija ni i-mela pravnega čuta in discipline. Brez discipline pa ni napredka in ni nobene države. Tako piše Angelž o Angležih. --O--- Eneas Silvij Picco-lomini Dunaj ca ne je zamdi njih naravne ljubeznivosti in veselega ljubimkanja obsojal z najostrejši-mi besedami. Mislil je pač: preveč ni dobro, in pa; mlada načela so vendarle včasih preveč svobodna. -O- Borba za Mosul Kesnejši papež Pij II., ki je živel v 15. veku je imel v mladosti '£< ljubezni zelo zdrave pojme. V založbi "Leykam" je izšla knjiga o kulturi in nravnosti starega Dunaja. V tej knjigi je priob-čeno tudi 165. Enejevo pismo na očetov naslov. Iz tega pisma zvemo, da je imel Eneas Silvij Pic-colomini kot vi&clk cerkveni dostojanstvenik v Strassburgu z neko Angležinjo liubavno razmerje in celo sinčka. Oče je sina zato oš+el. To da sin mu je odgovoril takole: "Jaz ne vidim vzroka, da bi žaloval zato: nasprotno, silno vesel sem, kajti življenje pač ne da je večje sreče, nego ako mu ustvari potomca- Vi se žalostite, češ. da je otrok sad nedovoljene ljubezni. (Ne razumem, kakšno mnenje imate o meni: saj je gotovo, da me Vi, (ki 3te iz mesa 'in kosti, niste napravili brezčutnega. Vem celo, kakšen ženski lovec ste bili Vi; toda niti jaz ni-g^m brez spola niti impotenten. Saj priznavam svojo napako, ker nisem niti svetejši od Davida niti modrejši od Salomona.; toda .te vrste napaka je prav tako splošna kakor stara. Ako je zločin, uporabljati svoje naravne rmeči potem je fca> zločin vsesplošen ; ak0 Pa je upravičeno, rpre-klinjati nagon, ki ga je dala nabirava vsem bitjem, potem tako zvane pravice ne razumem." Tako je pisal mladi duhovnik Piccolomini, eden največjih duhov cerkvene zgodovine. Ko pa je postal star in je bil izvoljen za papeža, je pisal čisto drugače. Ko se je predlanskim Francija nepričakovano sporazumela z angorsiko vlado, je nastalo med tem veliko nezadovoljstvo oso-bito v Veliki Britaniji. Takrat se je Francija odrekla severnemu j obmejnemu pasu Sirije, nad ka-I tero ji je Zveza narodov podelila mandat, v korist Angori. Ke-malistična Turčija je na podlagi I tega sporazuma dobila Kilikijo in obmejni predel med Sirijo in Malo Azijo, in sicer tako, da je pripadla železnica, ki vodi onstran Kilikije proti Mezopotamiji Turčiji. Ta proga pa je kos zjnamenite bagdaddke železnice. Ni čuda tedaj, da so se v Londonu jezili, čes, s to francosko koncesijo Turčiji je slednji odprta pot proti Bagdadu, pot, ki vodi ravno skozi Mosul. Ze takrat so se oglašali napovedovalci, ki si obetali turško agresivnost v v smeri na okrožje Mosula. To se je res zgodilo. Turki iz Kemalovega tabora so sicer že prej naglašali svoje zahteve do Mosula, toda na realizacijo te težnje je bilo misliti šele po di-plomatičnem uspehu napram Franciii, osobito pa po zmagi nad Grki. V svojih zahtevah po Mosul-skem okrožju se Sklicujejo Turki na željo prebivalstva, tedaj nekake na načele narodne samoodločbe, po katerem so tuintam antantne sile odločale o politični pripadnosti spornih dežel. Toda nasproti temu se sklicujejo An gleži na narodnostne razmere o-krog Mosula. Mosul leži namreč v severnem delu Mesopotamije, in sicer že blizu njene meje, kjer se začne prostrano Armeinsko gorovje, nahajajoče se v turški oblasti. Kakor zemljepisno tako se nahaja ta del tudi narodnostno v obmejnem ozemlju. Tu se stikajo nič manj (ko štirje narodni predeli; na jugu odtod bivajo Arabci, na severovzhodu Turki. Vse te štiri skupine pa so med seboj zelo pomešane, kakor je to v orijentu običajno in taka narodna pomešanost je značilna tudi za Mosulsko okrožje. Po pičlih statističnih podatkih, ki so na razpolago, pa nimajo niti Turki niti Arabci absolutne večine, marveč se more govoriti kvečjemu o relativni večini, ki bi jo pa imeli — Kurdi, divje, krvoločno ljudstvo, ki je Je de- j jelenov, bivolov, volov, ovčje, 2aj loma mohamedanske vete, a jim čje, medvedje, ailtilopskc. in preje po pokolenju tako tuje kakor gičje, kokši, race, gosi in veve-Arabcem. ri.ee. Velike živali so večinoma Naposled pa gre pri vpraša- pekli na srbski način, nabodene nju Mosula še za mnogo več ne- na velike kole. Inženirji so v ja* go so pravde za narodnost pre- napeljali tudi elektriko, ta-bivalstva. Gre za petrolejske >K0 da so živali pri peki obračale vrelce, ki se nahajajo ravno tu avtomatično, v velikanskih množinah. Teh pa si Angleži ne dajo izpuliti iz ro- i Pojgostitelj je imel na goste ke, kajti drugače bi se za Mosul i nagovor, ki so ga razširili s ce že davno pobotali tako kakor !irn sistemom raznih aparatov v j so se Francozi pobotali za kijo in drugo. -O- Kili- Največja pojedina na svetu. vse dele jarka. Gostje so se podali nato v odkazane prostore, kjer s0 jim jedila servirali zamorci na krožnikih! Po pojedini so dobili vsi običajno črno k> jvo. Banket je pričel icb 13, uri m | je trajal do naslednjega jutra, --j iz česar je razvidno, da. je bil tu- Po poročilih angleških listov 1 v tem oziru dosežen rekord-se je vršila pred kratkim najve- ' gele prihodnjega dne se je čja pojedina, kar jih je kdaj vi-; vršil slavnostni ples, ki je istota' del stari in novi svet. Zgodilo'se trajal nad 24 ur. Seveda J® je to seveda v Ameriki, v drža- bila, za morebitne nezgode in dru-vi Oklahama, kjer je pred krat- nesreče pripravljena tudi anl' kim izvoljeni governer Walton v bukmea, pri kateri je sodel-va-^ zahvalo pogostil vse svoje volil- veg sto zdravnikov. Po porečij amerišikih pistov je Walton^ banket nedvomno največji, k21 jih je bilo kadiaj v Ameriki. O ;ovo pa, je tudi, da s0 Zedinjen« Iržave imenovanega dne doseg ekord v želodčnih katarih. ki ^ sledili zlasti po veveričnem r2" guju. O-— ce, ki jih je bilo nič manj kakor sto tisoč. Kar pa je bilo najbolj interesiantno pri tej pojedini, je dejstvo, da je bila na pojedine, povabljena družba silno pisana. Kitajci, Japonci in Indijanci so prišli v svojih narodnih nošah, Indijianci celo s pernatim lišpom in v polni bojni opremi, dočim so prišle številne dame belega plemena v normalnih evropskih in amerikanskih oblekah. Gostje belokožci so obstoja! iz tovarniških in rudniških de kvcev, dijakov, trgovcev, pisar niških nastavljencev obojega sp la, kratkomalo iz vseh slojev na roda V Oklahami. Pred pojedino na katero je bilo povabljenih t koli" 100.000 oseb, se je vršil slavnostni sprevod, ki je zavzel tak velikanski obseg, da se ljudstv ni posluževalo samo suhih, arr pak tudi vodnih cest. V nepref lednem sprevodu , po suhem i po suhem in po vodi, so gostj defilirali pred Waltonom in nje. s govimi ožjimi prijatelji, ki so b vsj11 a konjih. Tudi vsi indijansl poglavarji niso prišli na icon j i? V sprevodu je bilo Bad sto god in gostje, ki so dobili vsi samo krese in puške, so po amerikans-kem običaju v znamenje spoštovanje neprestano, streljali, tako da je bilo več milj daleč slišati grmenje, kakor iz moderne bitke. Zanimivo je, kako se je pravzaprav izvršila pogostitev te silne množice naroda: Delavci guvernerja Waltoma so že poprej izkopali dve angleški milji dolg jarek, v katerega so bili naložili potem velike skladnice drv in premoga, in peikli meso severnih Slabo izbral. Prepirljiva žena, ki se Je :ala nad možem, ker ji je k i obleki izbral grd trak, Je da ob koncu: "Ti izbereš ve -o najslabše." Mož: "Da, da, res je! In s te' >oj sem začel." -O-- Hitri racunar. Gost: "Račun natakar! Natakar: "Takoj! Imate j"1}0. leso, prikuho In vino, kar 10 kron." Gost: "In še sem lačen. Natakar: "Vse skupaj etdeset kron." -o-- Vse se izpremeni. torej Tako-le je modroval konski mož: "Ljubezen je nev.j čudovitega. Ko sem se Č°r°le. sem hotel od same ljubqZ"1 ^ no kar snesti. Sedaj pa mM >e ker tega nisem storil." -O-- Dobro se je označil. sh o- je- Nek govornik, "ki so ga pa du silno motili z medklici, Je zen zaklical: j;, "Kakor hitro odprem us»; š.'m kakega osla, ki govoti- bi Hxviitintiii]nin!iiiiiii:£3iniiiiiii!!C3Hi!!3[!iiuc3t]iiiniiiiK]iiiniintiic]iiiiiiiiiinc3niii;iiuiicaiim!iiiiiic3»^ E ^ | »-MiuiiniH'ituEwuiiHuuoiiiiiuiiiiiiwiMiiHuaiiiuuuiiKiiuiiiiuiiiauuiiiuiiniunnmuauuii'uittt^ J I s KARL MAY: i B K I u i ■ 2= I I Q 23 I I B in JiA\jjL\j. RDEČI GENTLEMAN ^m.muiuiiuwiyauiHNimiuiiutiumouMiniiiauKiw^ Ni treba še posebej omenjati, da se je vršil moj pogovor z Nšo-či tako gladko, kot se čita. Govorjenje mi je delalo velike težave in je bilo v zvezi z velikimi 'bolečinami; govoril sem torej počasi in s presledki. Tudi m« to teko utrudilo, da sem takoj zaspal, ko se je oddaljila "Krasni dan." Ko se za nekaj ur prebudim, sem bil silno žejen in neizrečno lačen. Jaz poskušam čarobno sredstvo in pihnem v piščalko. Takoj se prikaže starka, katera je morala- sedeti pred vrati in me nekaj vpraša. Jaz sem razumel le 'išha' in ištla', a nisem vedel, kaj pomeni. Ona> je namreč vprašala, ali hočem piti ali jesti. Jaz dam znamenje za žejo in lakoto, nakar zgine starka. Kmalu pride Nšo-či z glinasto skledo. Poklekne poleg mojega ležišča in me pita kot otroka; Kateri ne zna še jesti. Divji Indijanci še nimajo takih posod in priprav; mrtvi Klekih-peti-a jih, je torej tudi ttga na vadil. V skledi je bila zelo gosta juha s strto koruzo,katero pripravijo Indijanci na ta način, da jo stro z velikimi težavami med dvema> kamnoma. Za! igospodinstvo Inču-čunovo pa je Klekih-petra naredil ročni mlin, kar ; e mi kazalo pozneje kot r&dka znamenitost. Jesti mi bilo seve ae mnogo težje nego piti; komaj sem zdržatval bolečine in bi bil pri vsakem pezir-ku najrajši zavpil; toda narava je zahtevala jed, če nisem hotel poginiti od gladu. Zato se trudim, da ne pokažem, kako me boli; a vendar nisem mogel prepre- čiti, da bi mi ne prišle solze v oči. Nšo-či vidi to; ko sem pogoltnil zadnjo žlico, mi pravi: "Ti si nad vse slab, a vendar močan, da, junak. Ko bi se bil rodil vsaj kot Apach in ne kot lažnjivi ble-doličnik." ''Jg!z ne lažem; jaz ne lažem nikdar. To bodeš še sprevidela." "Saj bi ti od srca rada vrjela; a med bledolični-ki je bil le jeden, kteri je govoril resnico. To je bil Klekih-petra, kterega smo vsi ljubili. On je bil siser pokvarjene rasti, a je imel jesen duh in zlato srce. Vi ste ga umorili, ne da bi vas razžalil; zato pa bodete morali umreti in bodete ž njim vred pokopani," "Kako? Ali še pokopan?" "Ne." "Njegovo truplo se vendar ne more tako dolgo držati!" "On leži v krsti, v ktero ne more zrak. Ti jo itak vidiš še pred tvojo smrtjo." Po teh tolaŽilnih besedah se oddalji, Saj je vendar silno veliko tolažilo za tistega, kteri mora umreti mučeniške smrti, da prej krsto ktereg* druzega! Sploh pa nisem mislil resno na smrt. Jaz sem bil prepričan baš o nasprotnem, namreč, da ostanem pri življenju; saj sem imel pri sebi neoVrgljiv dokaz naše nedolžnosti, namreč VVinnetouvcve lase, ktere sem mu odvzel, ko sem ga oprostil. Ali jih pa tudi še i>nam? Ali mi jih ni kdo vzel? Prestrašim se, ko si stavim to vprašanje; jaz nisem v tem času, ko sem čul, sploh niti mislil na to, da Indijanci obično oropajo svoje jetnike. (Preiskati moram torej svoje žepe. — Jaz sem bil popphionia opravljen in mi niso nič odvzeli. Kaj se to pravi; ležati tri' tednu tblečen in na smrt bolan, ve lei tfstr,' kteri je td skusil: So slučaji, ktere se prestane in preživi,'a se ne dajo 2apisati ali vsaj približno popisati. OitHelj take knj'ige pač zavida takega motža, a bj ga gotovo ne. da ve vse prigodija- je in vse težave, ktere niso nikjer popisane. Kolikokrat dobim pisma od navdušenih mojih čitateljev, v kterih mi poročajo, da žele eni napraviti jednaka potovanja. Vprašajo me po stroških in opravi, malokdo po znanju, "ktero se potrebuje in po jezikih, kteri se morajo prej znati, Take pustolovske gospode ozdravim z vso gotovostjo z mojimi odgovori, v Ikterih jim naslikam stranske, v knjigi neomenjene stvari. Ko preiščem svoje žepe, zapazim v svoje veliko vesolje, da imam še vse pri sebi; le orožje so mi bili pobrali. Izviecem škatl.jico do sardin; moje risbe so šc v njej, a med njimi šop Winnetouvovih las. Vtaknem jo zopet v žep in ležem pomirjen ter zaspim. Komaj «e zbudim ■proti večeru, ko vstopi zopet Nšo-či ter mi prinese jesti in piti.. Sedaj sem jedel brez njene pomoči in jo različno vpraševal, na kar mi je ona odgovarjala ali pa ne, kakor je bilo vprašanje. Imela je seveda navodila, po kterih se je morala ravnati. Bilo je mnogo, česar nisem smel vodeti. Vprašam jo tudi, 33kaj me niso oropali. ''Moj brat Winnetcu je tako za,povedal," odvrne ona. * "Ali veš zakaj ?" "Ne, ker ga nisem vprašala. Toda nekaj druze* :ga, prijetnejšega ti lahko povem." "Kaj ?" "Jaz sem bila pri ibledoličnikih, kteri so bili vje-ti zajedno s teboj." "Ti sama,?" vprašam vesel. "Da. Hotela sem jim povedati, da se počutiš bolje in da bodeš kmalu zopet zdrav. Tisti, kteri ae imenuje Sam Hawkens me je prosil, naj tj nekaj dam, kar je naredil on v treh tednih svojega vjetniatva." "Kaj pa ie?" "Vprašala sem Winnetouva, ali ti smem dati in on mi je dovolil. Tukaj je. Tj si moral biti močan in drzert človek' >da si jsei upal napasti sivega medveda s samim nožem. Sam Hawkens mi je pripovedoval." in zsč«: Da mi .verižico, katero je naredil Sam iz 00 , templjev medvedovih; tudi konea ušesi "Ne vrjamem! Vaši vojniki me gotovo W usmrtili." "Gotovo! Tako je sklenil zbor starejših-'' j "No, pa sklenejo drugače, ko izvedo, da s(/ dolžen-"' "Tega ti ne vrjamejo!" "Pa bodo vrjeli, če jim lahk0 dokažem-" ^ & "Dckaži, dekaži! Mene bi zelo veselilo sllSrežV nisi ne la&nik, ne izdajica. Povej mi^sčim zatf^ kazati, da povem mojemu bratu Winnetouvu-"Naj pride k meni, pa bode zvedel." "On noče." ;iti "Potem pa ne izve. Jaz nisem navajen P1 "j pir v/a prijateljstvo ali posredno občevati s kom. 5v «01" de lahko k meni." "Kakšni ljudje ste vendar vi vojniki. ti tako rada sporočila Wlnnetouvovo odpuščan,)0' j 1 ;! W ga pa ne dobiš." "Odpuščanja ne rabim, ker nisem nico^ ar iP MARCH 2Qth, 1923. "ENAKOPRAVNOST" /jJlTFT- STRAN 3. -r mf; r1 '['t nT1; f l. Š. OREL: ; ' ' , " ; | ' ; " FASTI IN MNEE. ' Kriminalni roman, iz polpretekle dobe. 11 J i r J : v; r i i j či se torej!'' 1ST«! "0 otroci, ictroci!" je vzkliki la pod rabljevo sekiro. Zakaj, da1 "Samo tebi hočem služiti 1" je dahnila Štela, ki se je očividno zelo prestrašila njegovih besed. In 'globoko je sklonila glavo. "Potem ti dam še tekom petih dni sto tisoč frankov, da, jih "Na eni strani podirate, na (Jrugi -spet zidate — se trudite Vsaj, kako bi podprli da se ne zruši ta klaverna baraka, ki se Ji pravi svet! In to vaše norele morajo plačevati' s svojim življenjem dobri in veseli mladeniči ! In lepe ženske so, ki sredi vročega objema za bede jo svojemu ljubčku mrzlo jeklo v hrepeneče s^ce! ... Pa se niti ne da je uprav zapravi j iv-ceva ona blagoslovljena rokia, ki raztrosi po skopuhu nagrabi je ili smrdeči mamon v obliki de- ;e|ga svet j a spet med radost- jo loveči svet! . . . Toda pustiva. Mene v vsi ti blazni družbi za-®lrnaš samo ti, ki te je škoda, da ^ tvoja romantična glavica pad- vas prej ali slej. polove, to 'veš tudi ti, ne?" "Vas na tudi!" je vzkliknila Stela. ' : l' f 'O, tu.je pa razlika, prijateljice je nasmehnil -Apelius. "Vsekakor smo mi pred njinji krivi za enkrat še samo nedovol-' jenih idej, vi krvavo prepovedanih dejanj. In dočim so vaša dejanja v oč&h vsakega trezno gledajočega'človeka otročja in smerna, našim mislim tudi najhujši sovražnik ne more odrekati veličastnosti. — Toda pustiva 'udj to! Hotel sem le reči, da — oboje ne moreš biti! — Kakor bi mi bilo žal, bi moral že nocoj sporočiti, naj te črtajo ,iz naših /rst, če vztrajaš pri njih. Odlo- žil ta in ta; d&n — ustanovili ao, da je bi'lo uprav dan pred umorom — s človekom, ki bi lahko bil umorjenec. "Ko je ta človek videl," je rekel trgovec, ''da mi je znan Sarkand in njegove razmere, je pokazal posebn0 zani- da-prihajajo od Julija Morana, » če. pa nisem jaz tis- 553" :t$g>g č Vtfce —mnani—um f •- Mnogo bolezni se laiiko prišteva katarhičneinu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčiie in črevesne nadloge, je le par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja .DR, neseš onim, kialkor da si.. kakor iMam!je za doktorja Apeliusa in njegovo graščino. .No, poznati Sarkand, se še :ne pravi poznati doktorja Apeliusa in tako žali-bog nisem mogel zadovoljiti ne-znančeve radovednosti...." Drugega, ki bi bilo kake važnosti za preiskavo, tudi trgovec ni znal povedati. Toda, to je bilo vsaj toliko, da je sodnik Matej takoj odredil — aretacijo dokto-ra Apeliusa. "Ali smem prej nekoliko urediti svoje stvari?" je mirno vpra šal učenjak orožnika, ki sta prišla ponj. "Ničesar!" sta strogo odgovorila moža. "Samo toliko, da se oblečete, sineva počakati." "Potem ne bo treba, dolgo," je skomizgnil Apelius in zamenjal svojo haljo in baret s suknjo in klobukom. "Nič hudega !" se je nasmehnil Protaziju, ki je ves prestrašen stal ob vratih. "Gola pometa! Povej tako tudi, če bi kdo Mi. --- "Toda ta. ki i---" "Vseeno!" jo je krotko prekini^ Apelius. "Ce ne dobe denarja, ti ne bodo dali več miru; ge ga dobe, se ne bodo več mnogo brijgiaiii zate. Saj niti ni treba, da izroke! Magari, kakor da je poslal član, "ki noče biti-imenovan" Kak teden pozneje se daš lahko mirn0 brisati! Sicer pa sem za vsak slučaj jaz tu, če bo treba kake nadaljne odkupnine." Z zaupljivostjo, kakor da je dekletce šestnajstih let, se je Štela pri vila k svojemu zaščitniku.... VI. Nepričakovan "zaveznik." Misleč le na koristi stvari, se osebe, ki so zagrešile tisto fatalno opustitev dvojnega fotografiranja umorjenca, niti za hip niso obotavljale, da ne bj same v časopisih objiaivile, zakaj je preis- slučajno vprašal po meni!" kava že cd vseh začetkov zavožena. Uprav zato so se zdaj podvizale, vsaj iz spomina rekonstruirati njegov obraz z brado in podati čim natančnejši popis. In z visoko vzravnano glavo je zapustil svoj dom. Doli pa je odločno zahteval, da že enkrat povedo, kaj hočejo n na kaj opirajo svoje smešne u- PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1. Ohranite si zdravje tekom celega leta. Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odpravi vsako oganjevanje, Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zunanje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar 3te v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško tsflo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo naravo v najobširneSšem obsegu, ki iJovračajejo celicam njih normalno aktivno«t. Sledfcče' bolezni se vse hitro ozdravijo pri meri brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", revni at izem, povečale žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 6?6 (Sal-varsan) in 914 (Nfiosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah'skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje cene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. Res se je že čez dva dni pri- krepe. peljal v Sarkand mlad trgovec j "Pazite, kaj govorite, gospod!' iz bližnjega večjega mesta ter : je vzkipel sodnik Matej. "Ali ve-povedal na sodišču, da se je vo- jsje> j^do sem jaz?" ! "Vi pa pazite, kaj delate, go-jspied!" je mirno odgovoril Ape-;lius. 'Tn, ali v j veste, kdo sem — !jaz?" je počasi pristavil in uprl itako dolg in oster pogled v sod-jnika, da je ta naposled zbegan j povesil oči. Zakaj, res — bogve, I-kdo je bil pravzaprav ta človek, © specialist" Cleveland, Ohio. 811 Prospcct Avenue. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure od 9:30 do 7:30, ob nadeljah od 10. do 1. popoldne. Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. kake zveze in kako meč je i-mel.. i. "Ali- dobim Odgovor ali ne?" je strogo povzel Apelius. "Na kako — dejstvo opirate to mojo ; aretacijo, vprašam!" j Matej se je nekoliko časa po-mišljal, potem je vre odkri&rčno povedal. "Zaradi tega torej ?!" se je zasmejal Apelius. "Zato ker se je kak tepec zanimal za človeka, ki ne živi tako kakor onr najbrž celo prav zato, ker ne živi tako?! Kaj mislite, da jaz ne vem, koliko imajo ljudje opraviti z menoj ? Ce me boste lovili za vsakega posebej, bova imela oba dovolj posla. ,— Ali zdaj lahko j grem ali ne?" j Če srne spet iti ? Ta bi bila le- pa! čemu pa ga je Matej potem sploh, dal zapreti ? Ali bi ne bilo dovolj, da ga je kratjkomalo povabil in bi bil Apelius v tem slučaju prišel brez orožnikov? Če ga je pa, že dal privesti po njih — ali bi ne priznal takorekcč, da se je samo pomotil, vsaj prenaglil.... "Ne!" je kriknil iz tega premišljevanja ven, veliko bolj ostro, nego bi se bilo moglo Apeliusu naravno zdeti. "Dokler «e stvar mlado bolj ne razjasni, ostanete tu.!" "Tudi prav!" se je nasmehnil Apelius. "Posvaril sem vas, da ne počenjajte. — otročarij; vi noče te ubogati, zato opravite tudi vse drugo sami!" In ne dfii bi čakal čuvaja, se je sam vrnil v celico. Zaradi tega, da bo moral eno noč — zakaj da več ne bo, je bil trdn0 prepričan — da bo moral to noč prebiti tu notri, mu ni bilo mnogo mar. Toda. radi Stele ga je nekoliko skrbelo. Posal jo je bil baš včeraj z denarjem v glavno mesto — ne da bi jo bil še kaj vprašal, komu in kako ga bo izročila — ter jo je za nocoj ali vsaj jutri večer pričakoval že nazaj. Kaj si bo mislila, če se na njen klic ne odzove? Zakaj Ve prvi dan po njenem prihodu ji je bil strogo za biči 1, naj se Protaziju — ali že celo komu drugemu v hiši — pod nobenim pogojem ne pokaže. Pr.ctazij mu je bil gotovo veren in vdan ter v vseh re. čeih. zaupnik; toda tudi le v tistih, kjer je bilo treba. In kar se posebej tiče Stele — čemu naj bi mu bil o njej kaj izdal? Treba. je bilo samo reči, da je naenkrat dobil nenavaden tek in naj mu sluga donaša večje porcije-Svojo sobo si je morala Štela seveda siama pospravljati, ia to je bila najmanjša zapreka, tako torej Protazij dekleta še niti poznal ni, in zelo malo je bilo verjetno, da bi ji dovolil vstop, celo, če bi ga prosila za to. Res, kam | naj se obrne, če pride že nocoj ^ nazaj ? Toda Apelius ni bil človek, kateremu bi se preveč smilil kdo, ki mora. ostati eno noč na prostem. Skomizgnil je, vzel iz jepa knjigo, ki jo je bil vzel s seboj in zamrmral: "Naj si pomaga, kakor ve in zna! Še vedno bolje njej, nego meni, ki moram radi nje tičati tu notri!" Drugi dan ga je sodnik Matej res že na vse zgodaj poklical k sebi in mu s suhimi besedami povedal, da lahko gre. ApeliUs se je molče obrnli in odšel skozi vrata. (Dalje.) MALOVRH & SlIRTZ SLOVENSKA ODVETNIKA izvršujeta vse odvetniške in notarske posle. V posloipju Slovenske Posojilnice (International Building & Loan Ass'n) 6233 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Urad odprt čez dan in do 8. ure zvečer. mmssmm Bail oy iiils lEjillgjll lIM za PR1P0R01.-V.ti Slovenskim ženam in možem. kateri bodo kupovali Velikonočne praznike ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in drugo mesenino. naj se obrnejo na našo mesnico, kjer boste kupili pravo domače izdelano blago. Vse je prav tako, kot v starem kraju. Vse naše blago je tudi jamčeno. Se vam zahvaljujem za vašo naklonjenost že naprej. EZNIK SQUARE MARKET 1391 E. 55. Si vogal Bonna Ave. BERITE! MISLITE! STORITE! Moški in mladeniči storit« vašo dolžnost napram' sebi in ne zamudite čudežne prilike da ■pridete da velikonočne obleke skoro zastonj. STOJTE! GLEJTE IN POSLUŠAJTE! Tu boste našli ne-najvadne vrednosti v moških in mlade-niških 1923 pomladanskih oblekah po smešno nizkih cenah. Pomladanskega volnenega blaga ki je bilo izdelano v naši krojsčnici v moške in niladeniške obleke, bo dejanega na razprodajo pri The United Clothing Store Co. nasledniki Alert Clothing Co. 5703 St. Clair Ave. blizu E. 85th St. Cleveland, O. V naši St. Clair Ave prodajalni boste našli naikrasnejše kroje pomladanskih moških in mladeniških oblek v mestu, za kakoršne bi plačali "down-town" še enkrat toliko. Mi prodajamo te lahko toliko bolj poceni ker jih sami izdelujemo in vam prihranimo verižnikov profit in naša nizka najemnina nam omogoča, da -prezremo vso kom-peticijo. Z United Clothes se boste najbolj seznanili, ako jih vidite, jih poskusite, preiščete in potem odvisi cd vas če kupite, toda mi vemo, da boste kupili ker naše obleke nadkriljuje druge in istotako so naše cene najbolj nizke. Moške hlače vredne $2.00, naša cena ............................................ $1.00 Moške in niladeniške 16 cur.ce modre serge obleke vredne $35 in $40, naša cena ..................................................................... $22.50 Moške in niladeniške hlače, čisti Worsteds, v vseh barvaih in krojih, velika izbera. Vredne do $5.00, naša cena ............ $3.00 Moške in niladeniške obleke, "pencil stripe", \ redne ne manj kot $30.00, naša cena ...................................................'............. $19.50 Moške modre obleke, ki se prodajo povsod za $55.00 imamo mi do mere 46 po naši ceni ....................................................... $30.00 Moške obleke v vseh sencah rujave^ črne, modre in sive barve. Mere do 48. Vredne so $35, nasa cena .................................... $17.50 Mladeniške obleke, "Jazz" krojev, ki se prodajajo po $45.00 naša cena .......................................................................................$25.00 Krasne mladeniške obleke v različnih barvah. Mere do 38, vredne $30.00. naša cena........................................................................ $15.00 Moške obleke, konzervativnega kroja, iz dobrega in lepega blaga, vredne $50.00, naša cena ........................................................ $27.50 The United Clothing Stores Co. 5703 St. Clair Ave., blizu E. 55th St. Glejte ca napis H kar bi se moralo, odpuščati. A prosim te za neko ru!§o uslugo." ; "Kakšno?" "Ce bi .utegnila zopet obiskati Sam Hawkensa, *eci mu, naj ne skrbi. Ko ozdravim, smo prosti." ''Tega ne vrj^mem! T0 upanje se ti pač ne iz-fcolni." "To ni nikako upanje, ampak popolna gotovost, rnj bodeš, da sem imel prav." * , Način, kako sem ji pripovedoval to, je bil tako '^epričevalen, da si ni uoala več ugovarjati. Zato ci.-., > . '"Kiowi bodo oproščeni.. Njih iseli so prišli to noč dio reke z vso odkupnino, kar smo zahtevali." "Ali te to tako ižalosti ? Ti se moraš vendar veseliti nad tem!" "Ti ne veš kaj govoriš in ne slutiš, kaj te čaka. Slovo kiowasko se slavi s tem, da bodo tebe in tvoje tri tovariše končali na mučeniškem kolu." Vedel sem že davno, kaj ima priti, a sem se vendar prestrašil. Torej danes je (bil dan odločitve, mogoče moj zadnji dan. Kaj mi bode pač prinesel, če bode res zadnji? Delal sem se ravnodušnega in sem jedel; ko sem končal, sem ji dal posodo. Ona jo vzame, vstane in gre. Pri vhodu se še enkrat obrne, pride k meni in mi da vsa sotena loko: "Zdaj govorim zadnjič s teboj. Srečno! Tebe imenujejo Old Shatterhand in si krepak vojnik. Ostani tudi krepak, Iko te bodo umorili! Nšo-či je zelo žalostna radi tvoje smrti; toda njo bode zel0 veselilo, če ti nobena, muka ne izsili glasu bolečine ali trpljenja. Naredi mi to veselje in umri kot junak!" Po tej prošnji odhiti. Jaz hitim k vhodu, da pogledam za njo; kar zagledam cevi dveh pušk name obrnene; oba stražnika sta. storila svojo dolžnost. Da sem naredil še jeden korak, bi me bila gotevo ustrelila ali pa tako ranila, da bi ne mogel dalje. Na beg ni bilo misliti; tudi bi mi ta poskus spodletel, ker nisem poznal okolice. Zato se hitro umaknem v svojo ječo. Kaj naj naredim? Najboljše bi bilo seveda, da se mirno pričaka vseh dogodkov in v pravem trenutku bi bilo treba poskušati 3 šopom las. Pcgled v daijipo me je več kot prepričal, da bi bil vsak beg nesmisel. Gibal sem sicer žc več od indijanskih pueblov, a videl pa še nobenega ne. Zgrajeni so v s vrh o obrambe; kakor so sicer čudni, a svojemu namenu vendarle dobrp služijo. Puebli polnijo navadno globoke, sikalne jame in so zgrajeni zelo trdno iz kamna; navadno so v več nadstropij, kakor je baš kraj. Vsako višje nadstropje je pomakneno malo nazaj, tako, da je pred njim nekak hodnik, kteri je zajedno streha spodnjega nadstropja. Celoten potgled naredi utis stopničaste piramide. Pritličje je najširše; potem je pa nadstropje za nadstropjem vedno ožje. Seveda niso ta nadstropja taka kot naša, da bi bila namreč zvezana znotraj s stopnicami; iz spodnjega v zgornje se pride le po lestvi, ktera mora biti zunaj prisloniena. Ce se sovražnik bliža, se odstranijo lestve; potem on ne pride gori, če nima lestev seboj; teda tudi v tem slučaju mora. zavzeti nadstropje za nadstropjem. Napadalec je izpostavljen vsej nevarnosti, medtem k0 so branitelji za ozidjem popolnoma varni. V taki piramidasti puebli sem bil jaz in sicer v osmem ali devetem nadstropju, kolikor se je dalo videti. Kako bi se torej dalo ubežati, ko so bili na vsaki stopnici zopet Indijaunci! Ne, moral sem ostati. Zato se vrnenem v svoje taborišče in čakam. Bili so to težki, skoro neznosljivi trenutki; čas mi je mineval siino počasi in bilo je že skoro poldne, ne da bi se bi10 kaj dogodilo, kar je povedala Indijan-lca. Konečno vendar zaslišim zunaj korake več oseb. Vstopi Winnetou z več Apachi. Jaz obležim, kot bi se ne mogel ganiti. On me dol;go, vprašujoče pogleda in pravi: "Naj mi Old Shatterhand pove, ako je zopet zdrav!" "Se ne popolnoma." odvrnem. "Toda govoriš lahko, kot slišim?" "Da." 'Tn tečeš tudi?" "Mislim da." "Ali si se učil plavati?" "Malo." "To je dobro, kajti ti bodeš moral plavati. Ali veš, kdaj me zopet vidiš?" "Da, na dan moje smrti." "Torej si si zapomnil. Ta dan je tukaj. Vstani, da te zvežemo." (Dalje prihodnjič.) STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" MARCIH 20th, 1923. Clevelandske novice. — Veseli bodimo,, da nam vrenjesnski prerok zopet napoveduje gorfcejše in ugodnejše vreme. Nenadna sprememba iz toplega pomladanskega v rezek zimski dan je jako redek pojav in Clevelandčani smo bili v resnici Zielo presenečeni. Z mrzlim vremenom vred je obiskal sredozapadine države tudi snežni vihar,_ ki je povzročil devet smrtnih nezgod. Napravljene je tudi na milijone dolarjev škod« na lastnini Tranfepofrtacija v zapadinih državah je bila zelo ovirana. Počasi, pravijo vremenski preroki, da se bo ozračje zopet ogrelo in da bo nastopilo kmalu zopet toplo vreme ismo je imeli zadnjo nedeljo. Iz Ohio tee sicer inič ne sliši, da bi bil kako škodo napravil mraz po vrtovih oziroma sadnih i nasadih, toda druge države slišanih v WashingtOnu več sc izšle manj srečno. Samo cleveland^kih trgovcev z vihar po breskvinih nasadih za kakih $2,000,000 škode. Preko širine tisoč alkrov nasadov, kjer so bila drevesa že par dni v cvetju, se vali en sam velik val dimu s katerim skušajo farmarji obvarovati vsaj del pndelka — Bo sojen tukaj. William Rich bo sojen v Cle-velandu vtsled tatvine, do-čim bo sojen vsled dvojinega umora v Nebraska City, O. Semkaj je bil pdslan v soibo-to potem, ko je zanikal res-ničnoist izpovedi, da je umoril zadnjega maja v Nebraska City poslovodjo neke gasolinsike postaje in njegovega 'sina. Dočim je v Cle-velandu, potem ko se ga je prijelo skupno z večimi drugimi člani tatinske družbe, izpovedal, da je izvršil omenjeni dvojni umor, pa je pred tamkajšnjimi oblastmi izpoved trdovratno zanikal. Včeraj je imelo biti za v Oklahomi, "kjer 'je mnogo sadnih nasadov, je napravil grocerij'skim blagom na debelo, ker so obtoženi, da so pssHsmsssssns PEVSKO DRUŠTVO JADRAN S priredi Plesno Veselico| V NEDELJO, 25. MARCA, 1923 1 ■ti v Kunčičevi dvorani M m Začetek ob 7. uri zvečer Vstopnina 35c za osebo, iji M Prijatelje petja in prijetne zabave se vabi, da ftl se te veselice udeležijo. Moški in mešan zbor bosta fjf nastopila z nekaj pesmi. Za plesalce pa bo na raz- pf polago domača godba. Za veliko vdeležbo se priporoča Pev . dr. "JADRAN" m iti se pTotili ofotMati cene ži* vežu v višini navzlic temu, da so jih hoteli produCehti znizati. Obtoženi zanikiiji krivdo. Pravijo, da je bilo vedno v njih interesu gledati za čim nižje cene. — Dve gostilni z mehkimi pijačami sta bili včeraj zaprti na odredbo sodnika Terrella. Beri McDonald, 6515 Cedar Ave., ki je kupil gostilno od Job. Gamble, jo je moral zapreti potem, ko se je dobilo oba pri prodaji opojnih pijač. — Frank GaflinSkiJju, /3952 E.< 59 St. ae je tudi zaprlo gostilno, ker je že drugič kršil pro-hibicijo ter se ga je obenem obsodilo na $300 globe. — Včeraj je skočila v jezero raz pomotla v Gordon parku neka ženska. Dva moška, ki sta jo videla stopati ob pomolu, sta zakričala nad njo, ko je pričela lež-ti na igrajo, toda tedaj vse je vrgla ženska takoj vznak v vodo. Ker je Joseph Sus-zanovichu, lil4 E. 63rd St. ravno včeraj žena neznamo-kam izginila, se boji, da je bila samomorilka, ki je skočila v vodo, njegova žena. Mož je že obvestil policijo. Povedal je, da .je imela njegova žena Terezija db-lečeno rujavo suknjo in na glavi pa moder klobuk. — Moška, ki sta videla žensko, pravita, -da je bila ona nekako slično oblečena. Do siinoči se obrežnim čuvajem 'samoniorilkinega trupla še (ni posrečilo potegniti iz vode. — Sest družin je moralo bežati sinoči iz njih stanovanj, ko je izbruhnil požar v trinadstropnem poslopju na Woodland Ave. in E. 39. St. Ognjegasci so dobili o^ genj pod svojo kontrolo šele mallo pO polnoči. Skoda se računa okrog $30,000.- --O- Prestolonaslednik. rStroj1 se "je namreč imenoval "Prestolonaslednik."" ' • ''Naiprej.'' t U Naznanjam rojakom in rojakinjam, da sem začel GROCERIJO IN MESNICO na 8518 ROSEWOOD AVENUE ter se priporočam za obilen obisk FRANK CULKAR restavracija se proda prav poceni. Vzrok prodaje, ker sta dva v partnership. Vpraša se na 5401 St. Clair Ave. (69) ZAHVALA slišal nekega železničarja neka) naročati, ceš da se pripelje z vlakom 3t. 13 prestolonaslednik. Prav takrat je zatipal v žepu vo- nnrtni, ,,T,r, , . . . .. , < . , i j PRODAJALNA mehkih puac-in zrn listek, pa ga ni pokazal, de-j ' *< ^^ v ; wictiirrn/Mto .nwiH'n .^vnu riA_ lal je, kakor da ga išče še dalje, i hqtel je slišati še kaj več. Pa ni i razumel nobene besede več,: sa- i mo eno: "telegram." No, njemu je bilo že tudi to i dovolj. Spoznal je prst božji. Marija mu je skrila vozni listek samo zatoi da izve za tajnost, da se bo peljal skozi naše kraje prestolonaslednik, kajti to je gotovo krasna prilika, da se on kot župan proslavi. Vprašal je hitro, kdaj pride vlak št. 13. "Kakor po navadi, ta nima nikdar zamude." Ker revež ni znal citati voznih redov, se mu je zdel ta odgovor zelo neumen .mislil je, da ima vsak vlak vsak dan drugo številko. Pa železničar ga je kmalu razumel an mu povedal, da pride vlak št. 1 3 vsak dan ob 18. Dobro je. Se skoro 4. ure časa. Hitro odrine v svojo uro hoda oddaljeno občino, skliče takoj občinsko sejo, pove, da mu je Marija razodela, da pride ob 13. na postajo prestolonasle juik in c1.! se spodobi da ga gre de-putacija pozdraviti. V par minutah je bilo sklenjeno, koleseljni napreženi, vsi odbortižki, ki so imeli kako boljšo oblek o _ so se v slavnostnem sprevodu peljali k pozdravu prestolonaslednika. Na postaji so si kupili peronske listke in čakali — župan ves resen in zamišljen, ker si je kar naprej ponavljal izbrane besede za nagovor. Vlak je tu — pozor! Zupan se še enkrat ozre po vsej postaji in z velikim zadovoljstvom o-pazi, da ni prav nobena občina zvedela za skrivnost, da, še celo okrajnega glavarja ni videti, gotovo tudi on ničesar ne ve. Slava, sami «mo> to bo medalja, pa še kakšna! PRODA SE STUDEBAKER av- PRODAJALNA IN POPRAVL- Tem potom se zahvaljujemo vsem enim, kateri 8« prispevali zaj'Venec našega brata, oziroma bratanca JOE MIKLIČA. Darovali so sledeči: Po $1.00 J. Klemenčič, F. Kle-menčič, J. Kastelič, Majk Z-; T. Čemigoj 75c; Po 50c R. Koželj, Ig. Medved, J. Stopar, T. Anžlovar, L. Kastelič, J. Čampa, J. Erjavec, T. Mencin, J. Badar, M. Petelinkar, Z. Klemenčič, J. Fortuna, J. Což, Fr. Čehon; Po 35c, J. Boldin. Po 25c, F. Legan, ,F. Kodrič, F. Dremelji, M. Verhovec, A. Planinšek, C. Lesjak, T. Laurie, J. Cernko, Joe E.; F. Kolenc 15c. J. Kaušek, Mat. Kastelic in J. Hlebec po 10c. Srčna hvala vsem sikupaj vtafln Bog stotero povrne. Marija Gliha, sestra soprog in ictyjoci, Joe Klemenčič, bratanec družino. Franca Ivnikar, sestrična z družino. Naj DR.SMEDLEY, špecijalist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDEC1NI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špecijalistu in ne h kakemu nefz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vnm bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti .preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drucri zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, l.akor bi ga rr.orali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriol< yične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas i amem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahi: >st in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal v«m bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in lienarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako 'pi'nesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali žei ike. DR. SMEDLEY, špecijalist URAPNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105 St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. Vaški župan, ki je postal župan po milosti kuharice iz žup-nišča in po volji ljudske nevednosti, se je že par let zastonj trudil, da se na kak način proslavi. Pa mu ni uspelo> od nikoder ni hotela priti prav nobena medalja. Ne celo medalja za prašič jo rejo mu je ušla, čeprav se je natanko dogovoril z agentom, ki je prodajal redilne praške in ki m uje župan tudi pošteno plačal vse potrebne takse in še nekaj povrhu za trud "da ne bo zastonj." Niti agenta niti medalje ni bilo od nikoder. Prašičev pa tudi ni hotel peljati na razstavo, ker niso hoteli postati kaj po febno debeli. Doba županovanja se je pa bližala polagoma k svojemu koncu. V krakem bodo nove volitve — gotovo bo težko zmagati, če se ne posreči vsaj ob zadnji uri kako imentno, slavno dejanje. Zupan je bil res v velikih skrbeh. Končno je sklenil prositi pomoči pri ''Mariji Pomagaj" na Brezjah. Prav vroče je molil in opravljal vse pobožnosti na račun kakega dobrega sveta, kako naj se proslavi. Sveta sicer ni dobil, a vendar je bil potolaženi ker je dobro vedel, da Marija ne mara ostati dolžna. Tako poto-lažen se pripelje na zadnjo železniško postajo. Pri izhodu dolgo časa ni mogel najti voznega listka in med tem iskanjem je ■Električni stroji za družinsko vporabo Razni deli in potrebščine GER ŠIVALNI STROJI MALI OGLASI tOmobil za pet oseb, v dobrem stanju; cena $190.00. Vpraša se na 6514 Edna Avenue, zgoraj. &ČE SE ŽENSKO da bi pomaga la za časa ženine bolezni o-[ pravljati hišna opravila; samo dva otrpka. 7 in 12 let stara. Plača po dogovoru. Zglasi-te se na. 1131 E. 66 St (69) MRVA NAFRODEJ. — Ton in pol dobre mi ve se proda poceni. Vprašajte na 19704 Shawnee Ave., Nottingham. ODDA se v najem, zunaj mesta, prostor za igrocerijo in mesnico s stanovanjem. Oprava za isto se nahaja notri. Naslov se po-izve v našem uradu. (66) IŠČEM DEKLE, — ki zna ne-koliko antgleško, da bi pomagala v gostilni z mehkimi pijačami. Plača po dogovoru. Vprašajte m~ 5204 St. Clair Ave. JALNICA ČEVLJEV se proda poceni, ker gre lastnik v Cali-f orni jo. Meseč; najemnina samo $30. 6735 St Ciair Ave., Cleveland, Ohio (77) Toda vlak že stoji precej časa, prestolonaslednik pa se ne prikaže. Morebiti sploh ne misli nič izstopiti? Moramo pač mi k njemu v vagon! In šli so, seveda v najlepši vagoin — pa prestolonaslednika ni bilo tam. Torej šs v druge vagone! Pa ga tudi tam ni bilo. Niti v najslabših vagonih ga niso našli. Končno so začeli ogledavati stroj, morebiti — kaj se ve? Strojevoda jih je veselo ogledaval, slednjič pa vprašal, kaj iščejo. Takoj je vzbudil!, županovo zaupanje: "Telegrafi- pR0I)A gE lepem pn>. čno je bilo sporočeno, da se pripelje s temle vlakom prestolonaslednik. Pa ga ni vse smo pre-iaflcali. Kaj mSslite, Ikje je?" ANCHOR V Juffoslavijo v 9. dneh. Potujte na enem izmed morskih velikanov, ki odpluje vsak torek: AQUITANIA ........................45,647 ton MAURETANIA ....................30,704 ton BERENGARIA ....................52,022 ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnica, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se z glasite pri bližnjemu zastopniku v vašem mestu ali v bližini. Cunard denarne pošiljatv« se izplačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zaae- slivo. Cunard Anchor Line, Hotel Cleveland Bldg. Cleveland Ohio. LEPA PRILIKA — za žensko, katera želi delati nekaj dni ?v tednu ali celi teden v tovarni. Lahko delo. Ohio Mop Co., na 1630 Collamer Ave. (68) V NAJEM SE ODDA _ sW vanje, 4 sobe in trgovski prostor pripraven za vsako trijw> vino. Da se tudi lease ker namerava oditi lastnik iz mesta ali pa se proda, po nizk1 ceni. Vprašajte na 14503 Sa* ranac Rd. (7D KUPUJEM IN PRODAJAM vsakovrstne trgovine, gostilne, sladščičarne, hiše, lote in vse kar spada pod to stroko. Predno k"; pite hišo ali lot, oglasite se Pr| meni aH pa če bi radi prodali mi pišite in pridem sam do vas. K«' mcrkoli je, vas popeljem, da se sami prepričate. Se priporo&ni- LOMŠ LEVSTIK 6527 ST. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje od $5.00 naprej. 'I, kje jet na njem stojim!" štoru; 10 sob, elektrika, kopališče in velik lot. Proda se zaradi odhoda od tukaj. Kdor želi dobro kupiti, naj se zgiasi na 1384 E. 53rd St. (88) ZAHVALA. Tem potom se najprisrčneje zahvalujemo č. g. Rev. Hribarju za lepe cerkvene obrede kakor tudi pogrebnifcu A. F. Svetek Co. za lepo urejeni pogrebni sprevod in ga toplo priporočamo vsem collinwooddkim Slovencem. Zahvala tudi Članom dr. Baron Vega, ki so spremili našega brata, oziroma bratranca JOE MIKLIČA na njegovi zadnji poti na Kalvarija pokopališče. Pokojni je bil doma Brega fara St. Vid pri Zatičju na Dolenjskem. Po domače je bil znan kot Selevatorjev Pepe. Preminul je 15. marca, 1923 v starosti 33 let. V starem kraju zapušča sestro, tu v Zedinjenih državah pa sestro in tri brate, Janez France in Nace. » Dragi brat naj ti bo lahka tuja zeffnlja! Ostali žalujoči: MARIJA GLIHA, sestra, in soprog' z otroci; JOE KLEMENČIČ, bratranec z družino; FRANCA IVNIKAR, sestričina z družino. Collin wood. O., dne 20. marca 1923. 08 YDU KNOW WHY--- A Guy Ought to Know What He's Talking About First? Brmii far this ppt Blf Rsber Ne trpite vsled Revmatizma, živčnega trganja, bolečin v prših, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain Expeller nosi SIDR.0 varstveno znamko. Mi prodajamo in kupujemo hiše in lote v collinwoodski na selbini. Hiše od 5 do 12 sob; late v rar-sliohih krajih naselbine. Naprodaj ali za 0ddati v najem imamo tudi trgovske lokale. Pred/no kupite hišo ali lot, se oglasite pri nas in mi vam bomo radovolje razkazali, kjer je primeren pros, tor za vaše stanovanje ali trgovino. CIRIL YANCHER Real Estate 16109 Waterloo Road. Dobra kupčija! Dober lot, kanal, voda, plin; 40x110 $850.00. Business lot na Waterloo Road, $180000. Prijazen lot za stanovanjsko hišo 50x120, $1,400.00. Hiša, 10 sob aa- 2 družine, $7850. Hiša za eno družino $5,500; vzame se lot in gotovine za $2,-000.00. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R ANDREW SAMICH Real Estate 1123 Norwood Rd., v ozadja- Vlahov ŽELODČNA grenčica Je narejena in.z**4" fatena * v ZARA (Dalma«*' izza leta 1861 od RBMANi) fliHflW Naprodaj po lekarnah, slads«»«£ nah in grocer««^ Edini zastopa^ . Združenih dri**9* V. LANGMANN, Inc. j 97-99 Sixth Ave., New York. ^ JAVNE RAZPRODAJE Kupili smo 122,000 p&roV meriških armadnih čevlj*v son jzdelka, mer od 5Vk do so bili zadnji preostanek izmed največjih vladnih kontr*f torjev za čevlje. ^ Ta čevelj je jamčen, da je iz V odstotnega usnja, temno ^^ barve s prišitim jezikom, d» v Darve s prisilim joiinw". ~ . more vanje blato ne voda. ^ tualna vrednost tega č«v $6.00. Toda foer smo jih toliko gkupaj, jih nudimo j«*0 iti laMko po $2.95, ' ^ Pošljite pravilno mero. Pla^ te poštarju, ko vam jih odd* ■>a pošljite denarno nakiazni^' !co čevlji niso taki, kot prs^ vam bomo radevolje vrnifc nar nemudoma na zaMevo- g NATIONAL BAY STATE COMPANY * 296 Broadway, New York, N- ALI ŽE IMATE NAJNOVB^0 GRAMOFONSKE PLOSCEI nekatere: * ^g s«m star se let - S^•etl _ Katrinkajg^ -Ojta _ in irmoge gih novih. Jako »nii«®" \ ne grafonol »» ST- CLA1B WELRY & 51 SIC CO- 6404 St. CI* VeUka tiling »"T-.u urin najfi"eJ°Jtt»' P^ravljsmo^ rokrajske nkaurice orftj^, i ' Vse delo garantirano-TELEFON: Bell Rand. 710-W. Princ-