Leto XIX. Naročnina za Jugoslavi.o: celoletno 180 Din, za leta 90 Din, za ‘U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plato ta toži K v Ljubljani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrilo, obrt In donmrnlitvo CfaMlIIra (TrednUtvo in upravn litr a J« v Ljubljani v Gregorčičevi ulici as. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri polt. hranilnici v Ljubljani It. 11*58. — Tel. It. 25-83. IzflAM vsak torek, •allcild trtek in sol če-soboto Liubliana, četrtek 6. tebruarla 1936 Cena posame“u številki Din rso Tujim tv in zavaro nieam Naša ua kapitalih revna dežela še dolgo ne bo mogla pogrešati tuših kapitalov, ki bi oplajali njeno gospodarstvo. Zaradi te jasne resnice je tudi vsaka animoznost proti tujemu kapitalu, ki deluje med nami, napačna. Prav tako pa je seveda tudi napačno zameriti tujemu kapitalu, če skuša pri nas čim več zaslužiti. Saj ga je k nam privabila edinole verjetnost dobrega dobička, ne pa kakšna sentimentalna želja, da bi se med nami uveljavljal kot dobrotnik ali da bi opravljal kakšne dobrodelne funkcije. Če je pravica tujega kapitala do lepega zaslužka nesporna, pa je prav tako nesporno, da ima tuji kapital tudi neke dolžnosti do pokrajine, iz katere črpa svoj dobiček. Ce bi n. pr. tuj kapital posegal tudi v naše politično življenje, potem bi naravno tvegal, da ®e njegovo poslovanje ne bi presojalo le s strogo rentabilitetnega stališča, temveč tudi s političnega in bi bilo zato njegovo poslovanje snatno otežkočeno, s tem pa tudi ogrožen njegov dobiček. Zato je že 'j ‘nlcresu tujega podjetja samega, na je vedno in vselej samo gosposko podjetij©, ki polaga prvo važnost na dobičkanosnost. Prav iz tega vzroka pa je za tuje podjetje tudi važno, da je v dobrih odnošajih s prebivalstvom, na ozemlju katerega posluje. Tuja Podjetja, ki imajo dobra vodstva, se zato tudi potrudijo, da prebivalstvu dokažejo, da z njim sočustvujejo in da se čutijo z njim eno. Na ta način vsaj navidezno nostri-iicirajo svoj kapital, da je tuji izvir kapitala vedno manj viden. Ce se n. pr. v mestu prireja kakšna akcija za pomoč v stiski, potem tuje družbe prav tako žrtvujejo za to akcijo ko domače. Kajti kakor ima domača tvrdka svoje dolžnosti do prebivalstva, tako jih ima tudi tuja. S tem si pridobi in ohrani simpatije prebivalstva, kar J® za poslovni uspeh važno. Treba priznati, da se v marsikaterem mestu te dolžnosti zavedajo jako domače ko tuje tvrdke. Tako smo n. pr. brali pred dobrim meSecem v zagrebških »Novostih« notico o prispevkih večjih tvrdk ®a Narodno pomoč. Za to pomoč so Po tej notici med drugim darovali: tvornica Franck, ki zasluži mnogo [udi v Sloveniji, 25.000 Din, čokoladna tvornica »Union« 15.000 Din, tvrdka Res, ki je tlakovala mnogo ulic v, Ljubljana, 3000 Din, zavarovalnica »Sava« 20.000 Din, družba 2000 Din, Prva tvornica stekla y Beogradu 2000 Din itd. te tvrdke delujejo z uspehom tudi v Sloveniji, toda doslej ®°K> l.e redko čitali, da bi te tvrd-e darovale nekaj za omiljen je so-v Ljubljani, nikdar pa mo Čitali le o primeroma tako šokih, zneskih. A tudi v Slove-*jt imajo te tvrdke svoje dobre "Y«eihalce in marsikateri tisočak, 1 za narodno pomoč v Za- «rebp, je bij zaslužen v Sloveniji. » T° Pa nflj vsaj nekaj teh tiso-ov najde tudi pot do slovenskih socialnih in kulturnih ustanov. Mnenja smo, da nam morajo tudi te tvrdke priznati, da ni naša zahteva niti najmanj pretirana. Pri tej priliki pa je treba opozoriti - še na neko drugo važno stvar. V Sloveniji deluje zelo veliko število tujih zavarovalnic. Mnoge'Od njih so spoznale, da je za nije v dvojnem oziru priporočljivo, če so med njenimi upravnimi svetniki tudi domačini. Od tega imajo na eni strani poslovni dobiček, ker poznajo ti domačini dobro razmere na domačem trgu ter zato obvarujejo zavode pred izgubami, na drugi strani pa nihče ne vpelje tujih zavarovalnic na domačem trgu tako dobro kakor domači upravni svetniki. Le ni predobro, če se tuije poreklo kapitala preveč poudarja. Nekatere zavarovalnice pa se tega kar nočejo zavedati. Tako ni v upravnem svetu zavarovalnice »Sava«, ki je italijanska ustanova, niti enega Slovenca. Skoraj bi morali videti v tem dejstvu znak, kakor da ta zavarovalnica ne polaga važnosti na to, da bi imela zavarovance tudi v Sloveniji. Praksa govori seveda čisto drugače in znano je, da se zavarovalnica prav intenzivno trudi, da je tudi v Sloveniji čim bolj vpeljana. In vendar je brez slovenskih članov v upravnem svetu. Ali naj to pomeni, da ima o Slovencih tako slabo mnenje, da je prepričana, da bodo Slovenci to neupoštevanje gladko prenesli? Ali ceni morda Slovence niže od prebivalcev drugih pokrajin, ker je v teh dala tudi domačemu prebivalstvu zastopstvo v upravnem svetu? Ni v interesu tujih podjetij, če nastajajo takšna vprašanja, zato pa se naj tuje tvrdke tudi v Sloveniji zavedo svojih dolžnosti do domačega prebivalstva. V nasprotnem primeru pa se tudi ne smejo čuditi, če bi nastala proti njim animoznost, ki prav gotovo ne bo v korist njih poslovnemu dobičku. Za 232 milijonov padel zaslužek delavstva 1.1930 Okrožni urad za zavarovanje delavstva v Ljubljani nam je poslal zanimive podatke o svoji članski statistiki v 1. 1935. in v primeri s prejšnjimi leti. Vsi ti podatki jas. no govore, kako težko je zadela delavstvo Slovenije in s tem vse njeno gospodarstvo sedanja gospodarska kriza, pri tem pa težke p o. sledice sankcij niti še niso prav upoštevane, ker se bodo pokazale šele v letošnjem letu. Naj bi si te podatke marljivo ogledali tudi tisti, ki nočejo verjeti v stisko in bedo Slovenije in ki bi celo sedaj hoteli Sloveniji odrekati pravico do izdatnih javnih del! Morali bi pač hitro in popolnoma umolkniti. Gibanje zavarovancev v 1. 1935. Vseh zavarovancev pri OUZD je bilo koncem 3. 1935. 79.283 ali za 253 več ko v 1. 1934. Ta napredek pa ni tako razveseljiv, kakor na prvi pogled zgleda, ker število moških zavarovancev je padlo za 233 in povečalo se je le število cenenih ženskih moči (za 486). Razmere na delovnem trgu so se torej poslabšale, kar je razvidno tudi iz padca povprečne dnevne zava> rovane mezde. Pri moških je padla ta za 0*29 Din na 25*11 Din, pri ženskah pa iza 0 07 na 18*15 Din ali skupno za 0*23 na 22*40 Din. Zato se je znižala tudi celotna dnevna zavarovana mezda za 13.254 Din na 1,775.128 Din. Gibanje članstva pri OUZD nam daje to sliko, pri čemer pomeni prvi številka članstvo v levo označenem letu, druga pa število članstva v prejšnjem letu. I. deflacijska gospodarska kriza 1928 73.899 + 5.537 1924 74.333 + 434 1925 72.808 — 1.525 1926 75.325 + 2.517 1927 82.546 + 7.211 1928 88.927 + 6.381 1929 94.929 + 6.002 II. svetovna gospodarska kriza 1930 97.688 + 2.759 1931 91.848 - 5.840 1932 77.653 —14.195 1933 75.564 — 2.089 1934 79.010 + 3.446 1935 79.263 + 253 Prirast zavarovanih delavcev je sicer malenkosten napram 1. 1934. Ne smemo pa pozabiti, da so se izločile v začetku leta 1935. precejšnje skupine delavstva iz zavarovalne obveznosti, zlasti delavci, zaposleni na Tačun bednostnega fonda in delavci, ki so pretežno zaposleni v poljedelstvu ter samo slučajno opravljajo posle, ki načelno spadajo pod zavarovalno obveznost, n. pr. stavbarstvo itd. Delavska mezda pada neprestane Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno dejanskemu dnevnemu zaslužku delavca, pada od izbruha II. gospo, darske krize, to je od 1. 1980. neprestano. Kako mnogo težja je se-dknja kriza od prve v L 1925., se vidi tudi iz tega, da je v 1. 1928. do 1930. delavski zaslužek stalno rastel in tudi v času krize. Prava kriza je nastala šele 1. 1980. Od takrat pa do danes je padla po. vprečna delavska dnevna mezda za celih 4*05 Din, to se pravi za eno šestino. Kako je padala mezda, nam kaže nasreifnja tabela, v kateri pomenijo prve številke dnevno zavarovano mezdo v levo označenih letih, desne pa razliko v primeri s prejšnjim letom 1923 20*55 + 2*63 1924 21*74 + 1*19 I. kriza 1925 22*01 + 0*27 1926 22*43 + 0*42 1927 23*26 + 0*83 1928 24*32 + 1*06 1929 25*47 + 1*15 1930 26*45 + 0*98 . II. kriza 1931 26*21 — 0*24 1932 24*38 - 1*83 1933 23*23 — 1*15 1934 22*63 — 0*60 1935 22*40 — 0*23 Zaslužek delavstva padel za 232 milijonov dinarjev Celotni zaslužek delavstva je njegova delovna renta, ki je poleg zemljiške in kapitalne rente v socialnem pogledu najvažnejši produkcijski faktor, ker se na podlagi te rente odmerjajo prispevki za zavarovanje. Delovna renta, ki je skoraj isto ko dejanski zaslužek delavstva je od 1. 1923. bila v stalnem dvigu in tudi za časa inflacijske krize ter dosegla v 1. 1930. s 765 milijoni Din svoj višek. Od takrat pa je stalno padala in to kljub novim industrijam, ki so nastale v teh časih. Padanje delav skega zaslužka je jasno razvidno iz teh številk: razlika leta v mil. Din s prejšnjim 1. 1923 456 + 87 1924 485 + 30 1925 481 — 4 1. kriza 1926 507 + 26 1927 576 + 69 1928 649 + 73 1929 726 + 77 1930 765 + 39 1931 722 — 43 II. kriza 1932 568 —154 1933 527 — 41 1934 537 + 10 1935 533 — 4 ženska delovna moč izpodriva moško V letu 1923. je znašal odstotek ženskih članov le 27*32% ali slabo četrtino in se ije v naslednjih letih stalno dvigal, da je dosegel v letu 1931. že 33*49% odstotka. V času sedanje krize pa se je število ženskih moči še znatno dvignilo ter doseglo v 1. 1935. že 39*04% ali mnogo nad eno tretjino. V 12 letih je naraslo število žensk za skoraj 12%, če bi ta razvoj trajal v istem obsegu še prihodnjih 12 let, potem bi število žensk že dohitelo število moških zavarovancev. Cenena delovna sila torej popolnoma izpodriva — dražjo moško moč. Katere panoge so najbolj trpele od krize V tem pogledu podatki OUZD niso popolni, ker niso vsi delavci zavarovani pri OUZD. Tako n. pr. ni iz teh podatkov razvidna vsa velika stiska, ki jo preživljajo rudarji. Vendar tudi tako nudijo podatki OUZD zanimivo sliko. Od industrij, . ki so napredovale od 1. 1938. dalje, je na prvem mestu tekstilna industrija, ki je povečala svoje delavstvo v zadnjih dveh letih Za 2376 na 12i743. Na 2. mestu je industrija kamenja in zemlje s porastom 840 in skupnim številom 3.841 delavstva. Na 3. mestu so občinski obrati, ki so povečali število svojih uslužbencev za 704 na 1.833. Kovinska industrija, poleg gozdno žagarske, tekstilne in rudarske najmočnejša v Sloveniji, je le neznatno povečala število delavstva, in sicer za 154 na 6.233. Najbolj prizadeta pa je gozdn®-žagarska industrija, ki je znižala število svojih nameščencev v letu 1935. za 320 in ki bo v letošnjem letu izkazala še mnogo nižji odstotek. Zelo se občuti pomanjkanje javnih del, saj se je število tu zaposlenega delavstva znižalo za 870, zaradi izločitve na račun bednostnega fonda zaposlenih delavcev pa za 247. V vsakem pogledu torej nerazveseljiva slika, ki v celoti in v vsaki svoji podrobnosti kategorično zahteva: začetek jantfh del v Slavoniji! BlagainiSki Čeprav je podat finančni minister že več izjav o novih blagajniških bonih, vlada v javnosti vendar še velika nejasnost: glede teh bonov. Zato bi bilo nad) vse umestno, če bi finančno ministrstvo podrobno razložilo, kako bo s temi borni, ker bi potem tudi njegov apel za podpisovanje bonov imel več uspeha. V »Jugoslovanskem Lloydu«. je objavil eedaj dir. Ante Poljanič članek, v katerem1 podaje nekaj misli glede teh novih bonov in njih emisije. Najprej1 opozarja, da so novi borni nekaj čisto drugega, kakor pa so bili blagajniški zapisi, ki jih je dosedaj izdajalo finančno ministrstvo. Kajti preje je izdajalo finančno ministrstvo bone le za plačilo državnih obvez, ker ni imelo gotovine, dočim se sedaj direktno obrača na denarni trg, da dobi potrebne kapi tale od onih, ki tega denarja trenutno ne potrebujejo. V čisto industrijskih državah so državni mesečni dohodki skoraj vedno enaki, pri nas, kakor tudi v vseh drugih agrarnih državah, pa so državni dohodki najmanjši) v prvih mesecih koledarskega leta, največji pa jeseni, ko se začne izvoz agrarnih proizvodov. V časih nizkih mesečnih dohodkov se pokrivajo državni izdatki % boni. Na drugi strani pa bi moglo imeti dobiček od novih bonov tudi naše gospddiarstvo, ker bi se moglo z 'boni pritegniti mnogo denarja, ld je danes tezavriran, Ce bi se namreč zasebnikom nudilo polno jamstvo za njih denar in bi se jim denar vrhu vsega še bolje obrestoval ko v državnih denarnih zavodih, bi) bili tudi boni za nje privlačni. Z uredbo je določeno, da se morejo razpisati boni do največjega zneska 500 milijonov Din, kar smatra dr. Poljanič za prenizko. V Ita- liji je na primer v obtoku blagajniških bonov za 18 milijard lir, na Češkoslovaškem je stalno v obtok« bonov za okoli 2 milijardi in pri nas bi se moglo plasirati teh be-nov za eno milijardo. Dr. Poljanič nadalje opozarja, da se bodo boni bolje obrestovali ko vloge pri državnih denarnih zavodih. Obrestna mera bonov bo po vsej verjetnosti znašala 4*5% neto, to je za približno cel odstotek več, kakor obrestuje s semestraLnim obrestovanjem Diž. hipotekarna banka. Po mnenju dr, Poljaniča bi bito najbolje, če bi se emisija bonov poverila edino Narodni banki. Narodna banka' bi izdajala boaie, ki bi jih dobivala od finančnega ministrstva in oddajala podpisnikom v zahtevanih zneskih. Podpisniki pa bi plačali pri Narodni banki nominalne zneske bonov manj obresti, ki bi se plačevale v naprej. Narodna banka pa bi v celoti izplačevala njej prezentirane bone ob njih zapadlosti. Narodna banka toi e j teh bonov ne 'bi esrtmntirala, temveč bi se morala v ta namen angažirati Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. Na ta način bi bila dana možnost zanesljivega eskontiranja teh bonov v pritneru potrebe ter bi se e tem onemogočila napetost na denarnem trgu, podpisnikom pa bi ee dalo popolno jamstvo, da morejo bone vnovčiti. Narodna banka pa bi skrbela, da vsota izdanih bonov ne bi prekoračila po zakonu določene višine. Na ta način bi nastal neke vrste tekoči račun mekt Narodno banko in finančnim ministrstvom. Dt. Poljanič misli, da bi se na tej podlaga popolnoma zagotovilo dobro funkcioniranje blagajniških bonov in da bi ee s tem tudi Zboljšale razmere na denarnem trgu. . t Fanica Stermecki V torek »večer je nenq$o*na umrla za angino gospa Fanica Stermecki, soproga veletrgovca in predsednika Združenja trgovcev v Celju ter podpredsednika celjske občine Rudolfa Stermeckega. Vest o njeni smrti je globoko pretresla vse, ki so poznali blago jn naobraženo pokojnico. Tem bolj je zadela vest o njeni smrti, ker je prišla čisto nepričakovano, saj je bda gospa še pred par dnevi na ulici.. Pogojna Fani Stermecki je bila gojena J. 1889. v Žalcu iz znane in ugledne trgovske Vabičeve hiše. Obiskovala je najprej šolo v Žalcu, pato pa se izpopolnjevala v gospodinjstvu v Mariboru. Hkrati pa je z, marljivo s a mon aob r azb o zelo povečala svoje znanje. L. 1909. se je 8uročila z veletrgovcem Rudolfom termeckim ter živela z njinj ves čas v naravnost idealno srečnem zakonu, v katerem so se jima •rodili, trije otroci: Nada, ki je poročena z lesnim trgovcem Kobijem v Borovnici, Vera, ki je poročena z zagrebškim zdravnikom dr. Ha-vranekom in sin Ruda, ld je sedaj po končani trgovski akademiji pri vojakih. Pokojnica pa je krepko pomagala svojemu možu tudi pri njegovem vedno, bolj cvetočem podjetju. Bila je. njegova desna roka in šefinja, ki so jo globoko spoštovali vsi. A tudi v vsem mestu je uživala elegantna, fina in naobražena gospa vsesplošno spoštovanje. Vse Celje iskreno sočustvuje z uglednim voditeljem celjskega trgovstva. Slava spominu Fanice Stermecki! Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje! meti pa 4*kpžna dalija neloi konkurence. Ni pa Mogoče z zak< pisati pospttne ur medjo ter v tem f^Blu dopolniti zakon o pobijanju nelojalne konkurence, ker v našem gospodar- skem življenju še niso prišli do trgovskih združenj, ki bf pristopila polnega izraza vsi primeri takšnih dejanj'. Kato je treba prepugtfi s»< diščcm in judikaturi, da z ozirom na posebnost dejanj in zahtev gospodarskega življenja uporabljajo ta splošni predpis, za kar bi marale dati iniciativo od primera do primera v prvi vrsti gospodarske zbornice in korporacije, in to v interesu svojega članstva. Iz tega pojasnila trgovinskega ministrstva se vidi, da je ministrstvo mnenja, da se more že po sedanjem zakonu o pobijanju nelojalne konkurence vložiti tožba, kadar se prodaja blago iz konkurenčnih namenov izpod lastne cene. Ustanovitev Zveze trgovskih združenj za Primorsko banovino V Splitu je bila seja ožjega odbora združenja trgovcev, na kateri 93 je razpravljalo o sklicanju ustanovno skupščine Zveze trgovskih združenj za primorsko banovino a sedežem v Splitu. Bito je že preje določeno, da bo ta skupščina isti vnišfcva zv< seja bi ga vdb vsfcik združenj biti že v januarju in Tel iutk> odlcžeMjk da bo Mvaj šele ppoii 'koncu, jebruarj*. N.4 ozemlju Frimdfske banovine je »kupno 18 , . * -1 k,™-, dan, iko bo v Spdiltu seja Central- lNato pa je začelo njih število 7jo- k novi »vezi trgovskih združenj. V Banatu se je povečalo število trgovin Dočim mora naša zbornica še vedno izkazovati nazaldtovanje Števila trgovskih in obrtnih obratov, pa je zbornica v Petrovgradu v zadnjih dv^h letih v tem srečnem položaju, da more izkazati povečanje števila obratov. Pač jasen dokaz, da je gospodarsko stanje Slovenije posebno težko. Koncem leta 1935 je bilo na področju trg. ind. zbornice v Petrov-gradu 6155 Obratov, za 180 več ko v 1. 1934, Od teh odpade na trgovske 4455, na industrijske 237, na prometna podjetja 262, na denarne zavede 49, na podružnice zavarovalnic 12 in na gostinske obrate 1140. Trgovskih obratov je bilo L 1922 samo 2209, od takrat pa njih število stalno raste ter je doseglo na j večje število 1. 1931, ko je bilo vseh trgovskih obratov 6455. Leta 1932 jie znatno padlo število trgovskih obratov, in sicer na 4186. ■rasti tor ** doseglo 1.1935 4455 \ ‘ »v. Število indust lijakih obratov se ni dosti izprsmenilo tor »e je gibalo med 233 in 290. Število prometnih podjetij jie v stalnem dvigu. V padanju pa je Številk* denarnih zavodov ter je njih število padlo ddl 63 na 49. Silno pa so je jspvedajjo atevilo gostinskih podjetij. Dočim jih je bilo L 1932 samo 945, je njih Števiilo v 1- 1935 naraslo za 205 na 1150 podjetij. Interesna razširitev »Kolinske tovarne hranil« d. d. v Ljubljani V naši domači proizvodnji kavnih nadomestkov ®e je v zadnjem času izvršila neka sprememba. Prišlo je do sporazuma med znano tovarno hranil »Projloc in »Kolinsko« tako, da bo v bodoče razne vrste žitne kave pod znamko »Pro-ja« iadlelovala »Kolinska«. Razen tega se je »Kolinski« posrečilo, da si je z dogovorom s »Sceičtč de malt Kneipp« v Parizu zagotovila pravico razpečevanja svetovne znamke Kueippove sladile kave za področje Dravsko ba-•nbvtfne, Ta sporazum bo dal »Kohnaki« podlago za krepak razmah, kar bo tudi našim domačim delovnim močem v znamenju zboljševanja naših gospodarskih prilik nudilo nov vir eksistenčne možnosti. Kompenzacije Trojne kompenzacije moramo stilo za italiianski trg, tuie posolilo! Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani se je konstituirala V torek zvečer je bila seja novo izvoljene uprave Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani, ki se je konstituirala tako-le: predsednik Albin Smrkolj, podpredsednik Roman Golob, blagajnik Ivan Krivic, člani uprave pa »o: Anton Verbič, Ivan Bahovec, Viljem Laznik, Ivan Bogataj, Franjo Škrbec, Ivan Pezdir ter Franjo Kamenšek. Istočasno se je konstituiral tudi nadzorni odbor in je bil za predsednika izvoljen Stane Vidmar, za podpredsednika Ivan Železnikar. Njegovi člani pa so še: Karl Soss, Pavel Fabiani in Stanko Florjančič. Uprava je sklenila, da začne takoj z nabiranjem članstva, da bo blagajna takoj v začetku na dobrih temeljih. Posamezni člani uprave ao prevzeli določene mestne okraje, da bo nabiranje članstva čim bolj; uspešno. Vsem interesentom se pošljejo pristopne izjave s potrebnimi pojasnili. Pravila so bila vložena na bansko upravo in upamo, da bodo v kratkem, tudi potrjena. Pojasnilo trgovinskega ministrstva glede nelojalne konkurence Na plenarni sej j novosadske trg. industrijske zbornice je bila sprejeta resolucija, da se mora Spremeniti zakon o nelojalni konkurenci v tem smislu, da spada prodajanje blaga izpod lastne cene mčd posebna dejanja nelojalno konkurence. Na to zahtevo novosadske. zbornice je sedaj poslalo trgovinsko ministrstvo ta odgovor: »Pobijanje cen, to. je prodajanje blaga izpod lastne cene, v kolikor bi tako prodajanje nasprotovalo dobrim šegam in običajem v poslovnem prometu in moglo oškodovati druge konkurente, spada na Tsah način pod določila § 1. zakona o pobijanju nelojalne konkurence, ip sicer kot splošen predpis, pod katerim se morajo razu- Po sklepu Sveta Zveze narodov se zajamči državam, ki bi imele škodo cd izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji, odškodnina. Zlasti velja to za vse zamirale terjatve, ki se bodo po prenehanju sankcij gotovo izplačale. Nadalje je bilo v Ženevi sklenjeno, da si države, ki izvajajo sankcije, tudi medsebojno pomagajo in idla po možnosti uivottip .blago iz držav, ki so zaradi sankcij izgubile zunanji trg. V teh sklepih je naša moralna pravica, da zahtevamo kompenzacije m izgubljeni italijanski trg. Pogajanja v ta namen so se tudi že začela, rodila pa so le zelo malo uspeha. Dobili smo nekatere olajšavo za izvoz naših jajc in perutnine v Anglijo, kar pa ne pomeni za naš izvoz mnogo. S Francijo se pogajlanja še nadaljujejo in bati se jo, da ne pod preveč ugodnimi •znaki, dočim se pogajanja s Španijo Š3 niso začela. Toda naš izvoE 'kompenzacij za izgubljeni italijanski trg ne more pogrešati, zato je nujno, da se ta pogajanja čim bolj pospešijo, da bodo čim prej’ dala pozitivne uspehe. znašal povprečno naš izvoz v Italijo. Ona javna dela, ki so trenutno na vidiku: železnico št. Janž— Sevnica, oziroma pravilneje njen del in cesto od Ljubljane do Kra-uja, ki je že razpisana, nikakor ne moremo smatrati za kompenzacijska dola za sankcije. Zakaj, ta dela nam je že bivša Jevitičeva v la/d a obljubila še pred majskimi volitvami, in že takrat, ko je bil v tej' vladi današnji g. ministrski predsednik finančni minister. Ta dela šo bila in so potrebna zaradi : obče gospodarske krize in nezaposlenosti; ta dela sio le del občnega državnega delovnega načrta za omiljenje krize. Vsa so tpirej iz predsankcijske dobe in naj se kot taka izvedejo. To niso nikiaika prioritetna dela za Slovenijo iz. naslova, sankcij. Ta dela so tuldli veliko premajhna, da bi mogla nam povzročeno škodo paralizirati. Še posebej je naglasiti, da so ta dela financirana po našem notranjem kapitalu, zbranem z našimi davki. Neka večja banovinska dela, katera so g. ministri fetotaiko navajah, bodo fi- Drugo, kar potrebujemo, pa so nancirana z našim denarjem^ po-kompenzacije tudi na notranjem1 branimi z dokladami na davke, ka-trgu. V Sloveniji se morajo začeti I torih radi stagnacije itak več ne javna dela in v znatnem obsegu. I zmoremo Ta javna dela ee morajo seveda prvenstveno izvrševati z domačim materialom in domačimi delavci. A ta javna dela morajo biti tudi primerno plačana. In zato je treba za ta diela določiti minimalne mezde lin tudi minimalne materialne cene. Ne gre, da bi zaradi javnih del nastala še ostrejša licitacija z nizkimi mezdami in cenami, kajti potem nikldtar ne pridemo do konjunkture. Fri tem je treba povedati tudi naslednje: Sedanji zakon o drž. računovodstvu je eden vzrokov, da ijavna dela ne vplivajo na izboljšanje današnjega težkega gospodarskega položaja. Ta zakon jfe deloma kriv tudi ra-pianelmiu padcu cen in mezd. Javna dela morajo biti torej primemo plačana. Kar je pri našem upravnem postopku in pri mentaliteti ljudi, ki so na odgovornih mestih, najteže doseči. Javna dela morajo biti tudi dtovolj obsežna. V Sloveniji morajo znašati vsaj pri* metoma toliko, letno, kolikor je ljubljanska občina znatnejše zunanji posojilo, bi mogla odplačati svoj dolg pri Mestni hranilnici in naš najmočnejši denarni zavod bi postal likviden ter bi imiogel dajati gospodarstvu potrebne kredite. A tudi finančno stanje občine bi bito takoj znatno ugodnejše, ker bi prihranila samo na obrestih letno par milijonov. S tujim posojilom pa bi se mogla izvesti tudi razna rentabilna investicijska dela, ki bi bila z državno in banovinsko garancijo ne le popolnoma varna, temveč bi se tudi dobro, obrestovala. Tuje posojilo e ena najvažnejših kompenzacij, ki nam racine takoj in. znatno pomagati. Vlada pa naj začne v ta namen delati in prepričani smo, da bo imela tudi uspeh, če bo imela dovolj dobre volje. Te pa mora iimieti, ker drugače bo propadlo slovensko gospodarstvo in s tem bo težko in nadvse nevarno udarjeno tudi državno! Javna diete', ki bi jih izvedli z lastnim /denarjem, zato niso nika-ke kompenzacije in to bodi ponovno naglašeno. V zvezi s tem pa prihajamo tudi do tretje vrste kompenzacij, ki jih mioralmio zahtevati in ki bi jih tudi mogli doseči. Naše gospodarstvo, naša samoupravna telesa potrebujejo gotovine, da morejo zadostiti zlasti v teh težkih časih vsemi svojim obveznostim. V tujini pa je denarja dosti in tudi takšnega, ki se le slabo obrestuje. Pri nas pa bi se obrestoval znatno bolje in bil bi tudi čisto varno naložen. Ce bi n. pr. mogla dobiti Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobj in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova uL 3. Telefon št. 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Konkurz o premoženju brivca Kosma Ferdinanda v Mariboru se odpravlja, ker konkurzno premoženje ne zadošča za kritje kon-kurznih stroškov. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z manu-iakturnim blagom Alojzija Kostanjevca v Ptuju. Poravnalni sodnik dr. Poznik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Šalamun. Nanok za sklepanje poravnave dne 10. marca’ ob 10, rok za oglasitev do dne marca. V poravnalni zadevi posestnika in lastnika parne žage Antona Skoka v Domžalah se določa ponovni poravnalni narok na dap 11. februarja ob 11 pri sodišču v Kamniku. Še ne priglašene terjatve je priglasiti vsaj 5 dni pred poravnalnim narokom. Končano je poravnalno postopanje trgovca z mešanim blagom Vincenca Kvederja v Žalcu. Trgovinski register Izbrisala sc je nastopna firma: Veletrgovina dalmatinskih vin Omladič in Meštrov, Celje — zaradi razdružitve in opustitve obratni relitičae vesti i\j. Vis. Kiicz-mamesuuR je sprejel v avdienci ministrskega predsednika Sarrauta, zun. ministra Flandina ter celo vrsto drugih državnikov. V sredo je obiskal predsednika francoske republike Le-bruna. Bolgarski kralj je sprejel v avdienci francoskega zunanjega ministra Flandina ter imel z njim daljši razgovor, tekom katerega je išr javil, da je Bolgarska pripravljena aktivno sodelovati na vseh poljih v okviru Zveze narodov in da bodo bodoča pogajanja med Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarsko dosegla popoln uspeh. Vendar pa Bolgarska iz vzrokov njene notranje politike ne more vstopiti v Balkansko zvezo. Med francosko vlado in zastopniki srednjeevropskih držav ter sovjetske Rusije, je bil v Parlzti dosežen usten sporazum, po katerem se vse te držav« zavezujejo, da bodo prišle s svojimi armadami na pomoč Franciji ali Avstriji, če bi bila katera od njih napadena od Nemčije. Turška vlada je odstopila od svoje zahteve, da se je ji dovoli utrditev Dardanel, da ne kompli; cira sporazuma glede varnosti y Sredozemskem morju. Glavni namen pariških pogajanj je, da se zagotovi mir v Evropi, to sicer s sklenitvijo vzhodnega pakta, h kateremu naj bi pristopile tudi baltiške države, s podonavskim sporazumom, ki naj bi se razširil tudi na Rusijo in z zbližan jem Bolgarske in Male antante. Pogajanja Litvinova z Edenonj ter sprejem Litvinova pri angleškem kralju so vzbudila v japonski politični javnosti veliko pozornost. Nekateri japonski listi pišejo, da mora Japonska zavarovati svoje interese na Daljnem vzhodu, sft predno bo mogla Anglija priti Rtt-siji na pomoč. V Nemčiji so zaradi pariških velepomembnih političnih pogajanj zelp razburjeni. Zlasti občutijo v Berlinu težko, ker so bila vsa njih večmesečna prizadevanja, da pridobe Anglijo za sebe, čisto zaman. »Straža ob Brennerju« je padla in to je prva posledica afriške vojn?. Kljub zagotavljanju fašistov, da bo Italija kljub afriški vojni izpolnite svpje mesto ob Brennerju. Ppi pariških pogajanjih se je sedaj yir delo, da nobena evropska sila rie smatra Italije več za tako močne, temveč vse računajo s tem, da bo vojna v Afriki Italijo čisto izčrpala. Veliki fašistični svet je končal svoje zasedanje in sprejel resolucijo, v kateri pravi, da so nedavne italijanske zmage odločilne važnosti za presojo položaja in da naj sedaj odloči orožje. Etiopci so na severnem bojjščp začeli z novo ofenzivo, ki jo vodi ras Sejum. Etiopci so podaljšali fronto, da preprečijo močnejšo koncentracijo italijanske armade. Predvsem skušajo Makale popolnoma odrezati od italijanske armade. Reko, ki teče skozi Makalo, so Etiopci napeljali v popolnoma drugo smer, da so Makale sedaj brez vode. Tudi tuji vojaški strokovnjaki mislijo, da je padec mesta Makale neizogiben. Etiopci poročajo, da so njih čete že prodrle do Adigrata in da se njih ofenziva še uspešno nadaljnje. Tudi na Južni fronti so dosegli Etiopci zmago in prizadeli zlasti hude izgube fašističnim mliičnt-kom. Ti so imeli okoli 1700 mrtvili-Etiopske čete so baje zaplenile 16 tankov, 70 strojnic, 3 topove tn več oklepnih avtomobilov. Etiopska vlada namerava za planiti vse premoženje italijanskih državljanov. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža odpotuje prihodr nji teden v Pariz, da se zaključite s tem pogajanja, ki so se. začela ob priliki šušnikovega prihoda v Prago v svrho ustanovitve gospodarskega bloka podonavskih držav. Za primer, da Hitler iz katerihkoli vzrokov ne bi mogel Izvrševati svojih poslov, je določen kbt njegov naslednik triom vi rat Go-ring, Hess in general Blombergi V zadnjem času se mnogo govori o Hitlerjevi bolezni v grlu in nekateri se boje, da ima raka. Preiskava- pa je dala negativen rezultat, da so torej te govorice neosnovahe. Gospodarski minister dr. Schacht je imel pred delavci v Beuthenu govor, v katerem je nagjašal, da se mora vrniti Slezija Nemčiji. Za to pa ni potrebna nobena vojna, temveč čisto iz gospodarskih razlogov, da se mora Nemčiji popraviti ta krivica. Poljski listi proti Schachtovemu govoru ostro protestirajo. Poljski zunanji- minister Beck je imel v proračunskem odboru senata govor, v katerem je poudaril, da bo Poljska pri končni ufeditvi kolonialnega vprašanja zahtevala, da se upoštevajo tudi nieni kolonialni interesi. t ImŽ Pikri Silen vihar, ki je v torek divjal po Gorenjskem in tja do Hrv. Zagorjane napravil mnogo škode ter med drugim omajal tudi hladilni stolp elektrarne v Krapini. Baš takrat je bil tu inženir Trb, pre-mogokopne družbe Lojze Pikel, ki je vodil priklopna dela za elektrarno. Ko se je stolp zaradi silnega vetra zamajal, sta oba spremljevalca inženirja še srečno odskočila, inženirja Pikla pa je zadel na glavo tram, da je takoj obležal. Prepeljali so ga v sanatorij Srebrenjak, kjer je kmalu bato izdihnil. Inž. Pikel je bil tip slovenskega človeka, ki se mora sam z lastnimi silami spraviti naprej. Zaradi vojne jo moral pretrgati študije, bil od mobilizacije 1. 1912 pa do konca vojno neprestano pri vojakih, prebil vse nevarnosti frontnega življenja in se potem vrnil v Ljubljano, kjer je vstopil v TPD kot strojni tehnik. Z neverjetno energijo se mu je posrečilo, da je v proslik časih dovršil svoje študije'in si pridobil diplomo strojnega inženinja. Pokojnik zapušča mlado ženo te ugledne Zoretove družine v Kamniku, dveletnega sinčka in mater, ki jo je nadvse ljubil in za katero je vedno skrbel z najlepšo vnemo. Zaradi svojega velikega strokovnega znanja in lepega značaja je užival povsod iskreno spoštovanje. Slava njegovemu spominu! Obtok bankovcev se je povečal za 113,07 na 4847,5, dočim so padle obveze na poaaz za 113,3 na 1503,8. Obveze z rokom so se zmanjšale za 2,4 na 184,9. Zlato in devizno kritje se je povečalo od 29,96% na 30,17%, sanvo zlato pa od 27,47% na 27,77%. Stališče vlade in kmečki dolgovi Oficialno se objavlja, da je imel v torek popoldne gospodarski odbor ministrov sejo, na kateri je razpravljal o raznih predlogih, ki jih je dobil od raznih strani glede rešitve vprašanja kmečke razdol-žitve. Ko je odbor pregledal zbrani material, je načelno sklenil, da vlada v nobenem primeru ne bo o tem vprašanju izdala nobenega sklepa ali odloka, ki< bi mogel škodovati vrednosti narodne valute. Prav tako pa hoče vlada tudi varovati interese vlagateljev. Odlog plačil je dovoljen: Fošgjilaici y Črnomlju za dobo 6 let 7f dolgove, nastale pred 3. februafjem 1934. Obrestna- mera za stare vloge po 2 in pol odstotka. Kmetski hranilnici in posojilnici v Novi vasi na Blokah za dobo 6 let za dolgove, nastale do 16. junija 1934. Obrestna mera za stare v logo po VA %. Hranilnici in posojilnici v šont Lovrencu pri Veliki Loki za 5 let za dolgove, nastale do 14. julija 1934, Obrestna mera za stare vloge po 2 %. Poljska banka dobi večje kompetence. Glavna skupščina delničarjev bo izpreme-nila pravila banke. Odpravilo se bo mesto vladnega komisarja pri banki. Zunanji finančni Poljske, ki so bili doslej samo zadeva finančnega ministrstva, pri-* dejo tudi pod kompetenco banke. Za novega predsednika banke bo najbrže imenovan polkovnik Koc, ki velja kot odločen pristaš stabilne valute. * čsl. Narodna banka izkazuje po stanju z dne 31. jan. te izpremem-be (vse v milijonih Kč): Zlata podloga je ostala z 2.690'6 skoraj nelzpremenjena. Valutna in de.-vizna se je zmanjšala za 6'3 na 82 0. Obtok bankovcev se je povečal za 175 na 5203, zakonito kritje pa se je zmanjšalo od 44'2% na 439%. Lira je v Curihu zopet nazadovala. Dočim se je že dolgo Časa držala na 24'50, se je koncem prejšnjega tedna znižala na 24”40, v sredo pa na- 24-30. V Turčiji se bo nadomestil sedanji niklhsti drobiž za 25 grošev s srebrnim drobižem Iste vrednosti. nih zakonitih odpisih. Letos začne gradi« P. H. v Beograda podtip palača, ki bo veljala naa 50 milijonov Din. Cisti dobiček P. H. je znašal v Letu 1935( 56,8 milijona Din, za 3,7 milijona več ko v letu 1934. Iz vsega tega sledi, da P. H. dobro napreduje, da pa postaja hkrati vedno bolj pereče vprašanje, kako bi kapitali P. H. v večji meri ko doslej služili napredku gospodarstva. Zlasti pa postaja to vprašanje vedno važnejše za Slovenijo, katere gospodarstvo je v največji stiski. Poštna hranilnica v Iz poslovnega poročila hranilnlee Stanje Narodne banke * Izkaz Narodne banke z dne 31. januarja navaja te izpremembe številke v milijonih Din)^ Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 10,6 na 1491.5, in sicer se je zlato v blagajnah povečalo za 15,3 na t9fč,6, dočim so padle devize za 0,2 na 30.5, zlato v tujini za 4,4 na 88,1 ha valute za 0,122 na 0,123. Devize, ki ne spadajo v podlogo, ao se povečale za 12,7 na 312,47. Vsota kovanega denarja se je znižala za 17,49 na 359,1. Vsota vseh posojil se je zmanjšala za 9,05 na 1711,1, in sicer so se manjšala eskontna posojila za 9,6 na 1455,0, lombardna pa so narasli za 0,58 na 256. Razna aktiva so se povečala za 2,3 na 552,1. Skupni promet Poštne hranilnice je znašal v letu 1935. 239,6 milijard Din ali skoraj eno milijardo na vsak delovni dan. V primeru z letom 1934. se je dvignil le za nekaj manj ko 5 milijard in je od leta 1929. dalje skoraj konstantno na isti višini. Zelo pa je rasel od leta 1923.—1929., ko se je v. šestih letih več ko potrojil in se dvignil od 63 na 213 milijard. Število čekovnih računov je lani naraslo od 24.471 na 25.439. Mnogo več ko polovica vseh računov odpada na gospodarska podjetja, državni uradi imajo le 1454 računov, kar se pa seveda pri plasiranju denarja P. H. prav nič ne pozna. Brezgotovinski promet, je nara-stel od 48'36 na 50'84 %, kar je razveseljivo. Število čekovnih računov se razdeli na posamezne račune takole: 1.1934. 1.1935. 7380 ' 7504 6290 3091 1300 1323 Še vedno je Ljubljana na drugem mestu, kar jasno dokazuje, kako velik dobiček ima P. H. od Slovenije. Zato je nad vse upravičena zahteva Slovenije, da P. H. tudi v Sloveniji naloži del svojega denarja. Vloge po čekovnih računih so narasle za približno 50 milijonov in dosegle znesek 1189 milijonov Din. Od leta 1923., ko so znašale 242 milijonov, so se skoraj dvignile za petkratni znesek. V pri- Zagreb Ljubljana B&qgnul Sarajevo Skoplje meri z letom 1933. pa so narasle le za 30, milijonov. Hranilniški promet P. H. je tako srečna, da pri vlogah sploh ne čuti krize. Pri njej rastejo vloge stalno in kar drugi denarni zavodi izgubljajo, to prihaja deloma v blagajne P. H. Leta 4930. so znašale vse hranilne vloge pri P. H. 209 milijonov, se potem v naslednjih letih dvigale naslednje: na 334, na 442, 564, 718 in končno v letu 1935, na 850 milijonov Din. V letih krize so se torej vloge za več kp štirikrat povečale. Povprečno je odpadlo na eno Vložno knjižioo 2360 Dih, leta 1934. pa 2296 Din. Povprečna višina posameznih vlog stalno narašča. Med vlagatelji so ha prvem mestu dijaki z 89.115 vlagatelji, na 2. orožniki in vojaki s 35.809 in na 3. državni uradniki in uslužbenci z 92.163 vlagatelji, kar bi kazalo, da ja propaganda za P: H. dobro razvita. Na zadnjpm mestu so duHbv- na, vloge bivše Prve srbske zem-ljpradniške banke. Češkoslovaškim turistom so bile izdane v smislu sklepov Gospodarskega sveta Male antante vložne* knjižica v višini 4,329.410 Dip, od’ kfiertaga zneska so ČS. turisti dvignili v itaših Letoviščih 4 milijona 7&241 Din. Velike gotovine P. H. Da ohrani svojo likvidnost, je P. H. imela vedno velike gotovine, ki so skoraj redno znašale vse leto 1935. nad 400 milijonov Din. Le v avgustu in oktobru so padle te gotovine pod 400 milijonov. Svoj denar je naložila P. H. v prvi vrsti v državne ustanove. Te naložbe so znašale koncem leta 1935. 960 milijonov Din. Denarni zavodi so dobili od P. H. le 172 milijonov. Poročilo pa naglasa, da ni P. H. pritiskala na deuiuue zavode, da vruejp denar, Dr. Egon Starč: Trgovcev in Industrialcev je med vlagatelji 8548, obrtnikov 29.090 in obrtniških delavcev 17.064. Promet po vlogah jeznašal skupno 2234,9 milijona Din. Obrestna mera je znašala 4% ter so dale obresti P. H. 30,2 milijona Din, od če^ar je šlo za rent-nino 0,9 milijona. Izseljeniške vloge*»talno padajo, a bi padle še vi večji meri, če ne bi bilo deviznih omejitev, Vseh izseljeniških vlog je bilo za- 27,1 milijona, od česar pa odpada večina ----------------- , ^4 temveč ae ti sairii od sebe vračali »roje dolgova ntkij.ki imajo le 1738 vlagateljevi !17^nffijonov, lombardna pacamo 47, pa čeprav je P. H. znižala obrestno mero zanje od. 8* na 7 %, ker so za njo lombardni krediti zelo dobičkanosni. Vrednostni papirji so izkazani v bilanci s 395 milijoni, fond za ev. kurzne razlike pa s 34,3 milijona. Posebni fond za dubioze znaša 57, redni rezervni fond 54,8, vsi fondi pa 106 milijonov Din. Vrednosti nepremičnin znašajo 75,5 milijona in so narasle za šest milijonov Din, in to po že izvede- Mizarski dopolnilni tečaj za risanje Zavod za pospeševanje obrta Zbornica za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani poseben tečaj za mizarsko risanje. Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko delovodsko šolo ali kak mizarski risarski tečaj. Predmeti pouka bodo: Porazdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogonalni in perspektivni pogledi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken, vrat, izložb, stopnic itd., po želji tudi še slogovno pohištvo. Pouk bo ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih Tehniške srednje šole, počenšiod dne 16. februarja do 21. junija 1936. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi, oziraje se na sposobnost vsakega posameznega udeleženca posebej in na njegove specialne želje glede poedinib predmetov. Sprejme se v tečaj vsaj 15 udeležencev. Pristojbina za mojstre Din 150'—, za pomočnike Din 50'— za cel tečaj. V posebnih ozira vrednih primerih se bo dovolila delna ali celotna oprostitev učnine. Prijave je poslati z navedbo točnega naslova najkasneje do 15. februarja na Zavod P. 0. Zbornice za TOI v Ljubljani. — Ustna prijava le izjemoma sprejela na dan pričetka tečaja. »Šfažfteitf list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 5. februarja objavlja: Pravilnik za mednarodni zračni promet (z zemljevidi prepovedanih con) — Objavo k pravilniku za mednarodni zračni promet — Sklicanje banskega svet« — Nered bo o uporabi v občinskih proračunih za leto 1935/36 za občinski kmetijski sklad določenih prispevkov — Izpremembo v sty,u osrednje komisije za semeno-gojstvo — Razne razglase sodišč (med njimi 38 dražbenih oklice#) in uradov ter razde druge objave. ■m-— ■ i »kum m. Haši kajti še vedno imamo med 170 velikimi parniki samo 42 takih, ki so bili zgrajeni v čaiu od leta 1915. do 1935,, torej modernih tipov, medtem ko so vsi ostali starejši, med njimi 25 parnikov* ki so bili zgrajeni v času od 1880. leta do leta 1888. ter dosegajo danes častitljivo starost 40 do 50 let in spadajo gotovo po naj večji večini že med staro železo. Navzlic temu pa se uveljavlja naša trgovinska mornarica odlično, kajti pod jugoslovansko zastavo je prišlo v tem letu v naše luke 76-5% parnikov, pod italijansko zastavo pa samo 19*4%. V blagovnem prometu, kjer je jugoslovanska zastaya v letu 1923. sodelovala še samo z 2J.-7%, se je tg udeležba dvignila v letu 1934. že na 36-4%, medtem ko je udeležba italijanske zastave od let« 1926. s 66*4% padla v 1. 1934. na 45-7%, kar je za nas gotovo, velik napredek. Naša zastava pa bii imela v resnici še večjo udeležbo pri izvozu in uvozu blaga* če bi pri nas vsestransko podpirali našo trgovinsko mornarico. čitali pa smo h. pr., da naš veliki parnik »Princesa Olga«, last Jugoslovanskega Uoyda, ne pristaja v naših pristaniščih, ker mora plačevati za vsak pristanek nad Din 30.000—, in to radi tega, ker vprašanje naših pristaniških taks za naše trgovinske ladje še vedno ni ugodno rešeno, medtem ko tuje ladje plačujejo za pristanek samo majhno, letno pavšalnino. Nujna potreba novih lini jedcih parniških prog če hočemo dvigniti naš uvoz in izvoz, je očividno, da ga ne moremo dvigniti, s parniki, ki izvršujejo samo prosto paroplovbo, temveč je potrebno, da delamo z vso silo na to, da zgradimo: kolikor mogoče mnogo novih linijskih parniških prog. Posebno je to potrebno, če hočemo dvigniti tranzitni izvoz in uvoz j v čSR, ki ima samo generalni tovor in katere izvoz- i gospodarski odno- šaii s ČeškoslovaSko (Nadaljevanje) In v tem smislu naj nam bodo vzgled druge pomorske države, ki z vsemi mogočimi sredstvi favori- republika°^e pomorstvo’ P°sebno Pa bratska poljska Navzlic temu, da se je dosedaj za naše pomorske uike s strani države zelo malo storilo ter da je naša dosedaj Predvsem pospeševala rečno paro- P° Dunavu, se vendar že po naravnem razyoju gorske luke glede uvoza in izvoza vsako leto dvigajo, posebno pa tudi naša trgovinska mor- zadnm, i in naša dolžnost, da priznamo, v Dom ™ « £našla vso Pozornost in materialno podporo pri naši vladi. leDše^ra7vHng°Qiins^a mornarica se od leta do leta S 2 se od leta 1928- do leta 1934. šte- čain ^ tU t«?morskih ladij ni za mnogo pove- samn nn V tt , iQQiCelot110 bruto twažo 296.783 na amo 170 v letu 1934. z bruto tonažo 318.509. Toda mi ne smemo pozabiti, da je trgovinska mornarica se pred leti sestajala predvsem iz 20 do 30 let starih rgovinskih ladij in da se je predvsem pokazala hujna potreba, da se kolikor mogoče veliko število teh starih ladij izmenja in nabavijo vsaj novejše, četudi ne popolnoma nove, ki bodo ustrezale današnjim zahtevam. V tem oziru so pokazale naše parobrodne družbe v najnovejši dobi velik napredek ter so posebno za naše linijske proge danes dane v promet res ustrezaj očjfcladjStti : %.......... ‘ \"§? Po staroatl parnikov pa je vendarle naša trgo- I nikl bodo segli po naših trgovinskih ladjah samo te- vinska mornarica še vedne- ena zadnjih- v Evropi, 1- daj, če- bodo tudi mogli računati s točnim datumom, kdaj bo blago prispelp v naše pristanišča, torej edinole tedaj, če bo res obstojala stalna pamiška linija V dotični pristan. Dcsedaj vzdržuje naša trgovinska mornarica s primemo subvencijo naše Vlade satpo tri stalne niške linije: Itfve liniji, ki Ju vzdržuje paroi družba »Oceanla«, in to. v'Španijo in na Kar otoke, ki sta se krasno uveljavili in ki prinašat*, na trgovini velik dobiček, nadalje nova linij« pra Gibraltarja v Hamburg-Rotterdam in Amsterdam tih* linija Jugoslovenskega Lloyda iz naših luk v južno Ameriko. Razen tega pa imamo še šest tak« imenovanih nedogovorjenih prog, in to v Sredozemskem morju, posebno proti L$vanti, Nujno pa je potrebno, če hočemo dvigniti promet naših luk, posebno psa tranzitni promet s ČSR, da se — razen sedaj končno dosežene nove češkoslovaško-jugoslovanske pomorsk«-železhiške tarife — zgradijo tudi še nove stalne pgfr-niške proge, lri’ to posebno pamlške linije proti Divan ti na Jonsko otočje, v Smirno, Palestino in Egll#, nadalje druga stalna linija do pristanišč Ornem morja, in to posebno do Carigrada, Varne, Burgašp in do ustja Donave. Pomisliti pa bo treba tudf na Unije proti vzhod«, posebno v Perzijo in. Indijo preko Sueškega kanali, ki so sedaj vse v italijanskih rokah (prej v rokah tržaškega Lloyda). Posebno poudarjam, da je z ozirom na velik gospodarski interes, kf g« ima bratsska CSR in tudi ostale centralne maloevropske države v Sredozem-1 skem morju, predvsem nujne potrebna stalna pai-niška linija v Levanto. V tej zvezi je potrebno, da se pomudimo še kratko pri naši lepo razviti rečni paro rečna paroplovba se stalno lepo razvila. O rečni par plovbi po Donavi se mnogo v Sloveniji ne piše in : razpravlja. Vendar pa Je tudi rečni redno važen instrument za izvoz ln duktov in za našo tranzitno trgovino. Povpraševanje p v tui Les in lesni izdelki: 79 — Amsterdam: triplex lesene plošče. Deželni pridelki: 80 — Dunaj: ponuja se zastopnik za razne deželne pridelke, živalsko krmo, fižol; 81 — Sousse (Tunis) r ponuja se zastopnik za koruzno slamo; 82 — London: konzervirano sadje v soli; 83 — Barcelona: bolhačev prašek;. 84 — Leipzig: seme detelje; 85 — Praga: karfiola. Proizvodi sadjarstva: 86 — Dresden: vino (20 do 22 stopinj alkoholizirano); 87 — Hamburg: sok malin in višenj; 88 — London, konzervirano sadje v žveplenem dioksidu (SOs); 89 — Budapešta; orehi; 90 — Smethwick: konzervirane bele češnje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 91 —' Praga: ponuja se zastopnik za svinjsko mast; 92 — Carigrad: mezgi; 93 — Budjejovice; trapistovski sir; 94 — Amsterdam: surova konjska žima (repi in grive); 95 — Češka Lipa: surove jarč-je in ovčje kože. Rudarski proizvodi; 96 — Anvers: ponuja se zastopnik za boksit; 97 — Praga: mavec in marmor; 98 — Milan: kromova, svinčena in cinkova ruda. Industrijski izdelki: 99 — Carigrad: glicerin, ter-pentinovo olje, vagoneti, žica in elektrode; 100 — London: ponuja se zastopnik za tekstilno blago; 101 — Valletta: lovske patrone, naboji. Razno: 102 — Jaffa, ponuja se zastopnik za vse proizvode za palestin-sti trg; 103 — Tampa (Florida, USA): jarčje, kozje, telečje in svinjske kože z dlako, razna semena (ku-min, mak), zdravilne rastline (lipovo cvetje, kamilice, beladona), rožmarinovo olje, >loupes d'ormcs< in les za furnirje. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Dobave - licitacije strešne lepenke, tekočega katrana, okenskega stekla, žičnikov, spa-jalnega kositra in štedilniškega okovja; Doma in po svetu Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 12. februarja pismene ponudbe za dobavo gonilnega jermena iz kože, 500 kg natrijevega luga, azbestne vrvi, in do 19. februarja za dobavo gornjih delov za jamske vozičke, raznih pil in železa. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 13. februarja pismene ponudbe za dobavo latic (lamele za kolektor) iz bakra in naravne sij ude. Direkcija drž. železnic v Ljubljani, gradbeno odelenje, sprejema do 11. februarja ponudbe za dobavo: terasfalta za strehe, razne Zaradi obstrukcije, ki se je začela v narodni skupščini, so začeli vladni časopisi pisati, da postajajo nove volitve edin izhod iz situacije. Dr. Dragoljubu Jovanoviču, znanemu aemljoradniškemu voditelju, ki je v nasprotju z Jovanovičem in Davidovičem, so razbili zborovalci shod v Kruševcu. Nagnali so ga z gnilimi jajci. Proces proti marsejskim atentatorjem se je začel v torek pred sodiščem v Aix en Provenceu. Mesto iz odvetniškega seznama črtanega odvetnika Desbonsa so imenovani trije ex offo zagovorniki. Oblasti so izdale obsežne varnostne ukrepe. Jugoslovanski državljan Žid Frankfurter je ustrelil v Davosu voditelja švicarskih narodnih socialistov iz maščevanja zaradi preganjanja Židov v Nemčiji. Proračun mesta Ptuja izkazuje 2,218.470 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Proračun je manjši od lanskega za 191.911 Din. Proračun Zetske banovine znaša 75 89 milijona Din. Doklada na neposredne davke znaša celih 20%. Vsi dohodki banovine so proraču-nami na 225 milijona Din, dočim naj vse ostalo da država. Novi proračun mesta Zagreba predvideva skupno z mestnimi podjetji 2277 milijona Din izdatkov. Novi proračun je , za 68 milijona Din večji ko lanski. Trgovinski minister je podpisal tarifni sporazum, ki so ga sklenile jugoslovanske zavarovalnice. Ostra konkurenčna borba, ki je mestoma postajala že nelojalna, se bo sedaj vendarle nehala. V pravosodnem ministrstvu je izdelan zakonski načrt o sodnikih, po katerem 'jiobe sodniki zopet stalnost in nepremestljivost. Ves občinski svet v Petrovgradu je ban Donavske banovine razrešil njegove dolžnosti in imenoval novega z inž. živkovičem na čelu. Jugoslovanski konzulat v Montrealu je povišan v generalni kon-I zulat. Močan potres je bil v torek dopoldne na Gorenjskem, da se je ponekod vsula opeka s hiš. Epicenter potresa pa je bil kakih 800 km daleč, v bližini BudapeŠte. Pri smučarskih tekmah vojaških ekip Male antante je že v drugič zmagala naša ekipa in si priborila pokal romunskega kralja. Jugoslavija je dosegla 15, Češkoslovaška 13, Romunija pa 8 točk. Zaradi stavke delavcev v hladilnicah in živilskih skladiščih je začelo v Londonu primanjkovati mesa, zlasti še, ko so se pridružili tem delavcem še nekateri pristaniški delavci. Civilna Ista novega kralja Edvarda Vm. bo prav tako velika ko kralja Jurija V. in bo znašala 742 tisoč funtov ali približno 185 milijonov Din na leto. Waleški princ dobi 245.000 funtov, vsi drugi princi pa po približno 2’5 milijona Din, če so neporočeni in 5 milijonov dinarjev, če so poročeni. Princeze dobe okoli 1‘5 milijona Din letno. Vsi pa morajo plačevati davek, ki je na Angleškem zelo visok. Angleška vlada je naročila 40 mlijonov plinskih mask, da bo imel vsak prebivalec Anglije svojo masko. Maske bodo shranjene v občinskih in okrajnih skladiščih. Nemčija je prisilila Lužiške Srbe, da mora njih glavno in edino prosvetno društvo sprejeti od nemške policije sestavljena pravila, ki dopuščajo le še gojitev narodnih šeg, ne pa več jezika in duha. Lužiški Srbi se morajo odslej imenovati kot vendsko govoreči Nemci. — Tako brezobzirno prezira Nemčija pravice narodnih manjšin. Bat’a zgradi v Maroku svojo tvor-nico. V ta namen je že ustanovljena v Parizu posebna delniška družba z 1,5 milijona frankov ustanovnega kapitala. Štev. 1021/11. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 19. februarja 1.1. pismeno pogodbo za dobavo vijakov, žičnikov in drugo za Prometno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. januarja 1936. Petek, dne 7. februarja. 11.00: Šolska ura — 12.00: Operne uverture (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: C as, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: O ženski policiji (ga. Alojzija štebi-Pleško) — 18.20; Massenet: Slike iz Alzacije, izvaja londonski sinf. orkester (plošče) — 18.40: Pravno predavanje — 19.00; Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz Zagreba: Sinfoničen koncert — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Sobota, dne 8. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Radijski orkester— 18.40: O strnjenem pouku (Bratok Rudolf) — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: Poglejmo na Notranjsko (od Loža čez Blo- ) ke in Rakitno). Spisal g. Mirko Javornik — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz. .KUVERTO* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrl«va custa It. 67 rVORNICA KUVERT (N KONFEKCIJA PAPIRJA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je v torek ob 19.30 nenadoma preminula naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra in tašča, gospa FANKA STERMECKI roj. Vabit Drago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek ob 15 iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št. 5, na mestno pokopališče v Celju. CELJE — BOROVNICA — BERLIN, 5. februarja 1936. RUDOLF STERMECKI, soprog NADA K O BI in VERA dr. HAVRA-NEK, hčerki, RUDA, sin, SREČKO KO BI in dr. VILKO HAVRANEK, zeta, IGOR KOBI, vnuk TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA naznanja žalostno vest, da se je pri opravljanju svoje službe zaradi elementarne nezgode smrtno ponesrečil in dne 5. lebr. 1936 v sanatoriju Srebrnjak v Zagrebu preminul njen mnogoletni zaslužni in čislani uradnik, gospod inženir Alojzi/ 2>ifeel Zemeljski ostanki preminulega gospoda inženirja še prepeljejo iz Zagreba v Ljubljano in bo pogreb v petek dne 7. februarja ob pol Štirih popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. LJUBLJANA, dne 5. februarja 1936. Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen preMumlk O. Mlhalek, vsi v Ljubljani.