306
Poročilo o drugi mednarodni poletni geotermalni šoli v Ljubljani, 3.–8. julij 2023
Nina RMAN
1
 & Mihael BRENČIČ
1,2
1
Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: nina.rman@geo-zs.si
2
Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 12, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, 
e.-mail: mihael.brencic@ntf.uni-lj.si
Večja raba geotermalne energije in hitrejša vpe-
ljava inovativnih tehničnih rešitev za postavitev 
sistemov rabe plitve geotermije, termalne vode ali 
geotermalnih elektrarn je možna le z ustreznim 
prenosom znanja, ki zajema tudi formalno izo-
braževanje. Na Oddelku za geologijo Naravoslov -
notehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF 
UL) smo v okviru predmeta Termogeologija na 
magistrski stopnji že drugič organizirali mednaro -
dno poletno geotermalno šolo, tokrat z naslovom 
»Napredki pri razvoju rabe geotermalne energije 
za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo elektrike«. 
Potekala je med 3. in 8. julijem 2023 v Ljubljani 
v organizaciji Geološkega zavoda Slovenije (Ge-
oZS) in Naravoslovnotehniške fakultete s podporo 
Islandske šole za energijo iz Reykjavika ter sofi-
nanciranjem s projektov INFO-GEOTHERMAL 
ter Geothermal-DHC. 
Na dogodku je sodelovalo deset predavateljev 
iz sedmih držav: prof. dr. Mihael Brenčič (NTF 
UL, Slovenija), doc. dr. Nina Rman (GeoZS, Slo -
venija), dr. Hrvoje Dorotić (Energetski institut 
Hrvoje Požar, Hrvaška), izr. prof. María Sigríður 
Guðjónsdóttir (Reykjavik University, Islandija), 
dr. Juliet Newson (Iceland School of Energy, Islan-
dija), dr. Bjarni Palsson (Landsvirkjun, Islandija), 
prof. dr. Rao Martand Singh (Norwegian Universi-
ty of Science and Technology, Norveška), doc. dr. 
Alexandros Daniilidis (Delft University of Tech -
nology, Nizozemska), Jeff Birkby (Hot Springs 
Association, ZDA) in Nicholas Fry (University of 
Calgary, Kanada). 
Sodelujoče smo seznanili z načini razvoja novih 
geotermalnih projektov, z dobro prakso raziskav, 
tehnologijo rabe in načini upravljanja s plitvo geo -
termalno energijo ter rabo termalne vode in pare. 
V predavanjih je bila pozornost posvečena tudi 
možnostim optimizacije delovanja z namenom, da 
je vpliv rabe geotermalnih sistemov na okolje in 
človeka čim manjši in dolgoročno sprejemljiv. Po -
leg predavanj na NTF UL je v torek potekala eks-
kurzija v severovzhodno Slovenijo, kjer smo obi-
skali proizvodnjo toplotnih črpalk KRONOTERM 
v Trnavi; sistem daljinskega ogrevanja Lendave z 
geotermalnim dubletom v upravljanju Petrol d.d.; 
sedež Petrol Geo d.o.o. in opuščeno plinsko vrtino 
Pg-8, na kateri Dravske elektrarne Maribor, Petrol 
Geo d.o.o., Univerza v Mariboru in GeoZS v okvi-
ru projekta Si-Geo-Electricity testirata pilotno 
geotermično elektrarno; geotermalne vrtine in sis -
tem kaskadne rabe termalne vode v Termah 3000 
Moravske Toplice. Ob povratku v Ljubljano smo si 
ogledali vrtanje geosond za ogrevanje Dijaškega 
doma Vič v izvedbi podjetja Vrtine Palir d.o.o. V 
četrtek 6. julija so na GeoZS potekale terenske vaje 
s prikazom uporabe karotažne opreme, meritev 
gladine in določanja fizikalno-kemijskih lastnosti 
podzemne vode, geotermalnega in hidrogeološke-
ga laboratorija ter opreme za izvajanje testa toplo-
tnega odziva tal (TRT). Na Agenciji RS za okolje so 
nam predstavili državno mrežo spremljanja kemij-
skega in količinskega stanja podzemne vode. Vsi 
udeleženci so na študentski konferenci predstavili 
svoje delo - knjiga povzetkov je dostopna na spletu 
https://www.geo-zs.si/?option=com_content&vi-
ew=article&id=1119, sodelovali pri izvedbi projek-
tnega dela in opravili izpit za pridobitev 3 kredi-
tnih (ECTS) točk.
Program je uspešno zaključilo 24 udeležencev, 
od tega 18 študentov (1 diplomskega študija, 7 ma-
gistrskega in 10 doktorskega študija) ter 6 mlajših 
zaposlenih. Predstavnic ženskega spola je bilo 11, 
kar znaša le nekaj manj kot polovico vseh udele-
žencev. Udeleženci so prihajali iz 15 držav: Egipta, 
Francije, Hrvaške, Indije, Indonezije, Italije, Ka-
nade, Kitajske, Kameruna, Libanona, Madžarske, 
Nepala, Pakistana, Poljske in Slovenije. Približno 
petina izhaja iz področij energetike, strojništva in 
gradbeništva.
V anketi zadovoljstva so prav vsi udeleženci 
potrdili, da bodo priporočili sodelovanje na med -
narodni poletni šoli svojim kolegom. Priporočili 
so več vsebin o tehnologiji rabe in klimatizaciji, 
skladiščenju energije, numeričnem modeliranju in 
uporabi znanja na praktičnih primerih.
Naslednjo mednarodno poletno geotermalno 
šolo načrtujemo čez dve leti, poleti 2025.

307
Zahvala
Poletna šola je bila organizirana in financirana v 
okviru več projektov. Projekt INFO-GEOTHERMAL 
-Podpiranje učinkovite kaskadne uporabe geotermalne 
energije z dostopom do uradnih in javnih informacij 
financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sred-
stvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarske -
ga prostora (EGP) 2014-2021 v višini 1.073.529,41 €. 
Projekt COST Action CA18219 Geothermal-DHC - Ra -
ziskovalna mreža za vključitev geotermalne tehnologije 
v sisteme razogljičenja ogrevanja in hlajenja je podprt s 
strani programa Obzorje 2020 oziroma COST European 
Cooperation in Science and Technology. Del aktivnosti 
je bil podprt z delom v okviru ARIS programske skupine 
P1-0020 Podzemne vode in geokemija.
Sl. 1. Terenske vaje z meritvami v vrtini v Ljubljani.
Sl. 2. Udeleženci poletne šole na ekskurziji pri vrtini Pg-8.