W' Poštnina plačana v gotovini. 1/ • Kimiott N 3Eta^tirovaB dirmim-sM tedmk - JzUnajSa v čeMelk III. leto V Ljubljani, 1. januarja 1931 Štev. 1 sr Novoletno jutro na kmetih Foto Krašovec Na Silvestrovo 1930 Tako, dragi čitatelji, spet je leto za nami. Se spominjate, še včeraj ste rekli: „Spet je en dan za nami!“ Se spominjate, dvainpetdesetkrat ste rekli: „Kaj, že spet sobota?" Da, že spet sobota. Dva in petdeset sobot je minilo kakor bi trenil, in zagledali smo se pred letom 1911. Čudna so nova leta. Vsako Silvestrovo toliko od njega pričakujemo, dvigamo čaše z vinom, ugašamo luč, od-anjamo staro leto, se polj tlimo, in že smo v novem letu. Kakor inlado, lepo dekle je novo leto. Sveže je, živo, veselo — toda vselej nas prevara. Kakor vsa takale mlada dekleta. Tako se mi vidi, kakor tla nam je vsako takole novo leto prav za prav že star znanec, samo da se na Silvestrovo vselej iznova pomladi. Morda pri Voronovu ali vrag vedi kje! Jaz ne zaupam nobenemu več. Kakor tudi ne mladim dekletom. Varljiva so. Tako je bilo lani. Na Silvestrovo sem novemu letu na čast vzdignil čašo, vsi smo si voščili, poljubil sem se z lepim dekletom, ki mi je imelo (mirno grede) postati žena, in . . . nisem nič imel od njega. Jaz nič več ne zaupam nobenemu novemu letu. Zato bom pričakal devetnajst sto eno in trideseto leto brez vina in brez dekleta .. . Vidim, da postaja vse to nezmiselno. Poslej sem sklenil, d a začnem šteti plese in veselice. V Nemčiji štejejo brezposelne in so jih na vsem svetu našteli okoli osemnajst milijonov, in jih je od dneva do d neva več. Lepo, kaj ne? Pri nas pa je od dneva do dneva več veselic in zato sem jih sklenil šteti. Človeku je luže' gledati one, ki se vesele in vrte in uživajo drug v drugem ... Samo da mi oni drugi, veste, tisti milijoni, nočejo iz spomina. Baš nocoj ne. Vi pa nikar — nikarite se ravnati po meni. Nego storite za novo leto tako kakor sem jaz lani: Dvignite čašo, utrnite luč, poljubite lepo devojko, samo ne take, ki bi takoj hotela pred oltar ... in voščite ji, kakor vam voščim tudi jaz: Srečno novo leto 1931! GEO LONDON: DVA MESECA MED ČIKAŠKIMI BANDITI CooyrlEht by Asence Llttžralre Internationale, Parls Črnci so bele vrane med banditi Gl. članke v štev. 44—52 Objastva kaj rada naprtijo črncem odgovornost za večino zločinov, ki se zgode v Čikagu: po moji sodbi pa je to jako pretirano. Črnci so večji del zapleteni samo v manjše lopovščine; pred vsein jih dobite pri vseh pretepih. Vloga, ki jo igrajo v velebanditstvu, pa je zelo neznatna. Pri posetu zamorskega dela Čikaga se ini je pokazala pretresljiva slika bede in obupa. V Čikagu vlada namreč kakor v vseh ameriških mestih strašna gospodarska kriza. Vse povsod zija brezposelnost. In povsod postavijo črnce seveda najprej na cesto. Stražniki so mi razkazali celo Vrsto lokalov, kjer črnci bilja rdi rajo in kvartajo. Okoli igračev pa so sedeli drugi zamorci. sestradani in apatični. ..brezposelni brezkrovniki,“ so mi povedali policisti. „Go-spodar jih vzame iz usmiljenja pod streho, da se tu na-spe, zjutraj pa jim da: čašo kave. Iz same ljubezni do črnih bratov." Ko sva s llarryjem prišla do „Grand-Theatra", kjer sva upala dobiti črnega bandita, se je bil zastor že dvignil. Dvorana je bila pol prazna: gospodarska kriza! Občinstvo, orkester, igralci — sami črnci. Midva sva lanskega letniku „Romana“! edina belca. Izbereva si prostor v zadnji vrsti. Program tvori dokaj nedolžna in razmeroma razkošno opremljena nmsic-liallska revija, ki jo igralci podajajo nenavadno živo, občinstvo pa ji ne ploska nič manj navdušeno. GLORIA SVVANSON V ZAMORSKEM GLEDALIŠČU Ploskanje zdajci naraste v orkan, ko se pojavi na odru jako pomanjkljivo oblečena igralka. Pri vsaki njeni kretnji se pas iz peres ja, ki ga ima opasanega okoli kolkov, strese kakor v viharju. Čudna oseba, ta plesalka! To dolgo koščeno telo. it' roke, ki jim skoro ni videti konca, la čudno čvrst tilnik! Ilayry se skloni k meni na nlio in mi šepne: „To je Cloria Svvanson. Nu. kaj pravite? Ali ji je videli, tla je moški?"1 Plesalka je v zasebnem življenju črnec čisto normalnega moškega spola. Nekega dne se je pojavil v ženski preobleki v neki reviji in je dosegel ako velik uspeli, da je jel poslej nastopati samo v ženskili oblekah. Vrhu vsega še v jako pičlih kostimih. „Po polnoči pleše v neki zamorski beznici,“ doda llar-ry. ..Strašne novce zasluži in beleži velikanske uspehe.“ Tf^TH TEDU* Ministrski predsednik general P. Živkovič je bil povišan v armadnega generala. 23. decembra je umrl v Ljubljani inženjer Igu. Majdel. profesor na rudarskem oddelku ljubljanske tehnike, rodom Rus. Pokopali so ga pri Sv. Križu. Dr. Novačan, znani slovenski pisatelj in naš novi konzul v Braili v Rumuniji, se je 27. decembra odpeljal na svoje novo mesto. V Zagrebu je skočil iz drugega nadstropja na cesto in se ubil sloveči češki komponist Oskar Nedbal. Vzrok: živci. Pokojnika so pokopali v Zagrebu. Z novim letom preneha „Ponede-ljek“, namestil njega pa bo „Jutro“ izhajalo tudi v ponedeljkih. Revija „Naša doba“, ki je bila doslej štirinajstdnevnik. se pretvori v mesečnik. 27. december je poteklo 50 let, kar so sprejeli prve bolnike na umobolnico na Studencu. V Jugoslaviji umre na leto za tuberkulozo okoli 50.000 ljudi, samo v Sloveniji pa 2000. Profesorja Einsteina, očeta relativnostne teorije, je oxfordska univerza povabila, da bi letos poleti tam predaval. Nemški učenjak se je povabilu odzvel. Maršal Joffre, zmagovalec v veliki bitki na Marni (1914), je obolel ua vnetju žil in prisadu na nogi. ki so mu jo zuto morali odrezati. Maršalu je 78 let in je malo upanja, tla bi operacijo prestal. V ponedeljek je umrl na svojem posestvu šef rumnnske liberalne stranke Vintila Bratianu. Zadela pa je kap. — Rodbina Bratianov je igrala v Rumuniji veliko politično vlogo; prvi udarec je pokojnemu državniku zadal dvig rumunske narodne kmetske stranke, popolnoma pa je njegov vpliv skopnel s povratkom kralja Karla v Rumunijo. Karl Kramdr, eden najodličnejših čeških politikov, je slavil 27. decembra sedemdesetletnico svojega življenja. Na erlanški univerzi v Nemčiji so statistično dognali, da tamošuji vi-sokošolei največ bero Karla Ma.va... Po najnovejših poročilih je v Ameriki zraslo število brezposelnih od 1. decembra do 15. decembra I. I. za 500.000 na 5 milijonov 500.000. V Nemčiji imajo blizu 4 milijone ljudi, ki ne morejo dobiti dela in zaslužka. na Angleškem 2,300.000. v Franciji .pa okoli 8000 (lani v tem času samo 800). Praga ima po novem štetju okoli 860.000 ljudi in je od zadnjega ljudskega štetja zelo narasla. — Tudi iz Italije poročajo, da nekatera večja mesta naglo rastejo. Tako ima Na-pulj 990.000, Milan 980.000 in Genova 950.000 ljudi ter bo kakor kaže Italija, ki danes nima niti enega milijonskega mesta, v kratkem imela kar tri. V Berlinu se je na sveto noč poročilo 10.000 paorv. Najnovejše vesti z Jave pravijo, da je do zdaj zahteval izbruh ognjenika Merapija okoli 800, po drugih virih celo 1300 smrtnih žrtev. Farmarji v umeriški državi Ma-iiilobu so začeli kuriti z ječmenom, češ da jim je cenejši tul premoga in drv... Zn i bušel ječmena baje ne dobe več ko 25 centov (14 Din). Tudi Argentina je po zgledu ostulih ameriških držav zadrgnila priseljevanje. Ker ga po ustavi prepovedati ne more, je zvišala pristoj-bine za kolke lin potnih lisiinnh z dosedanjih 3 zlatih pesov na 33 (to je s prejšnjih 1(>0 .Din na 1800 Din) Gloria Swanson pleše poslednji ples prvega dejanja. Točka, ki se prav tako proti- vi zakonom težnosti kakor spodobnosti. Zato mi je kmalu dovolj. Vrhu tega me mika zvedeti, ali je črni bandit Bugsa Morana tudi pri predstavi ali ne. Naposled zastor pade. V vestibulu se izprehajajo zamorski pari in s ponosom razkazujejo svoje nedeljske obleke in toalete. Ilarrv pokaže na nekega moža, ki je podoben drugim kakor jajce jajcu: „To je on." In stopi k njemu ter mu stisne roko. Možak, ki niti id posebno črne polti, ga predstavi svoji spremljevalki, majhni in drobni ženski s prekrasnimi belimi zobmi. Tako dobim priliko, da si ga od daleč ogledam. Ni posebno visok niti ne močan, ne lep ne grd. Njegova vnanjost ne razodeva ne divjosti in ne krutosti. Skratka, neznaten je. Zdi da se imenitno zabava. zakaj oči mu gore kakor v vročici. Premor je končan. Spet zavzameva svoj prostor, ne da bi sc bil seznanil z njim. Ilarrv mi sporoči, da me bosta črnec in njegova spremljevalka po predstavi sprejela. PRI MORILCU Po predstavi se s llarry-jem pridruživa črncu in njegovi spremljevalki. Ilarrv ves čas nekaj tiho govori s črncem. kakor da mu hoče izvabiti kake tajnosti. Jaz sem šel zraven njegove prijateljice z belimi zobmi; vsa njena konverzacija je sestajala iz abotnega smeha. Prišedši domov jo je črnec poslal spat — z glasom, ki io razodeval avtoriteto moža in nežnost ljubimca. Brez ugovora ga je ubogala, in kmalu smo čuli njeno enakomerno dihanje iz sosednje sobe. Ilarry jy izpulil črncu vse. kar nama je povedal, s spretnostjo, potrpežljivost jo in pa skrbnostjo nežnega zobnega zdravnika, ki dere hudo boleč zob. PEKLENSKI NAČRT Ko je bil še mlad, je pripovedoval črnec, je bil zaposlen v neki tovarni v Michiganu; tam se mu je ponudila prilika, da se je seznanil s tihotapci alkohola. Tako je prvič v življenju prišel v dotik z zločinskim svetom. Od tam se je preselil v Čikago. kjer je sodeloval pri dobavljanju piva. To pri „suhem režimu" ni kaj prijetno delo. Šlo je pred vsem za to. da se zaščitijo tovori pred sovražnimi tolpami. Seveda so mu morali dati tudi orožje v roke. Nekega dne je prišlo do streljanja in takrat se jo izkazalo, da zna ravnati z revolverjem. Potlej je ..delal" z l.ittle-llvmiejom. čigar pravo ime je bilo VVeiss: to je bil strašno krvoločen Poljak. Nekega dne so ga ubili člani sovražne tolpe. ko se je izprehajal s svojim odvetnikom C). W. O Brionom. Ilarrv mu omeni ta dogodek in pri tem se črnec spomni drugega svoiega gospodarja. nekega Duffyja, pri katerem je bil že prej kakor pri I Ivmieju. ..Kaj ne," namigne Ilarrv, ..ko si bil še pri Dul li ju. se je nekoč razjezil, ker mu nisi mogel najti Mortona..." ..Mortona?" se začudi črnec. ..Nu. da — tistega, ki si ga moral spraviti s pota..." Črnec se spomni. ..Aha. Mr Dul Iv se jo strašno razjezil name." ..Strašno, rad verjamem," io nadaljeval Ilarrv. ..Takrat ie prišel k tebi in li ie rekel: .Ker ne morem ubiti Mortona, poidem in ubijem nieirovo mater. Gotovo se udeleži pogreba, in takrat ga dobim " Toda Duffvja so prei ubili, preden io utegnil izvesti ta peklenski načrt. Tako ie pač: v razboi niškem poklicu človek nikoli ne sme delati načrtov." V novem letu Vam želi „Roinan“ vseh dobrot v izobilju. Kolikor bo tem dobrotam 011 sam oče ali boter, zanesite se, da se bo potrudil in Vam skušat ustreči še bolj kakor do zdaj. Največjo novico za novo leto smo Vam razkrili že v božični številki: „Romaii“ prične prav v kratkem prinašati v posebno obilnih nadaljevanjih originalen slovenski roman tako zanimive vsebine, da mora na mah osvojiti naše prijatelje naročnike in bralce. Več o njem Vam povemo v prihodnjih številkah. V kratkem se sklene vrsta člankov o čikaških banditih, ki jih „Roinanovci“ gotovo z zanimanjem spremljajo. Prav tako je le še za nekaj številk romana ..Žena z večno mladostjo"; ko bo obojega konec. imamo pripravljenega nekaj posebnega. Že danes Vam lahko povemo, da se bo pripovedna plat ..Romana" takrat silno okrepila, notranji ustroj lista pa poenostavil, kar mu bo le v prid. Menda nam ni treba še posebej omenjati, da bomo z vso pnžujo tudi poslej izbirali povestice in novele, in da bomo s skrbjo urejali gospodinjsko rubriko, kjer bomo prinašali res praktične in za naše žene in matere zanimive in koristne stvari. Tudi lilmske rubrike, ki se je v zadnjem času prav živo razvila, ne bomo zanemarili, iu kakopak bo humor, ki je zabela vsakemu branju, tudi v letošnjem ..Romanu" spodobno zastopan. In za vse to — kaj zahtevamo od Vas? Malo. in lahko Vam bo izpolniti: ostanite nam zvesti, širite naš list med prijatelji in pridobite mu vsak vsaj enega naročnika! Razširite ga v vseh družinah, ki jih poznate, povejte jim. da jih pride „Roinan“ redno vsak četrtek zabavat in razveseljevat. — Drugo, česar Vas prosimo, pa je prav tako malenkostno: poravnajte naročnino takoj in ne odlašajte! (Položnice ste te dni dobili.) Če boste Vi točni nasproti ,.Romanu", bo tudi ..Roman" vedno točen nasproti Varil! Po desetih letih Napisal L. Leonartl rba pod odejami — (o je prav za prav Peter Mac-Ginley, nekdanji junak ameriških francoskih čet — se je zganila, ko je jutranje solnce posijalo na malo. štirioglato zrcalce nad umivalnikom in se je jarek odsev odbil na posteljo. In izpod odej se je pokazal šop ščetinastih rdečih las in edino mežikajoče oko. Potlej je [ eter zazehal in iztegnil edino lrkct. Pri tem je zaklel, kakor je to poslednje čase dostikrat storil. Župniku, ki mu je bil zato pridigo napravil, je Peter srdito odgovoril: „()d režite kateremukoli ameriškemu Ircu eno nogo in eno roko, dajte mu tu pa tam okusiti malce malari-jaste zastrupitve krvi, potem pa se še čudite, če ni s tem zadovoljen !“ In pri tem sploh ni povedal, da je bilo izguba roke in noge šele pol njegove nesreče. C elo Irec. si je rekel Peter, je ponosen na svoj obraz. Z njegovim obrazom sicer njegova pokojna mati pri lepotnem tekmovanju otrok v Dublinu gotovo ne bi bila dobila I. nagrade - res; toda njegov pa je bil obraz vendarle. Sčasoma se je kar privadil svoji rdeči bodljikasti bradi, in ludi svoja široka usta je vzljubil in močne, oglate lične kosti. In potem... tudi Kate je kazala neko nerazumljivo nagnjenje do tega obraza, tako da si ga je Peter prej kar z neko nečimurnostjo ogledoval. Danes pa ... Toda te grenke misli niso bile tisto, kar je mlademu možu šinilo v glavo, ko se je zdajle obrnil na zdravo stran in še ves zaspan pomežiknil v solnce. Pomislil je namreč na to, da že štiri in dvajset ur ni jedel in da bi bilo bolje, če vstane in se spravi- na delo. ako noče, da bo prihodnjih štiri in dvajset ur ravno istu. Bolelo je njegov ponos, da je moral sedeti v delavnici za igračke in tratiti življenje pri rezljati in loncu za barve, ko je prej vedno upal, da poslane politik ali vsaj policist, kadar bo imel trideset let. Toda ta sen je šel — prav tako kakor Katino prijateljstvo — pot vseh sanj. bele zdaj se je domislil. da je tudi njegove dosedanje službe konec. Teden dni je bil bolan, pa so mu odpovedali. Pogledal je tja proti ogledalu, kjer je za okvirjem tičal koledar. ..Samo zato ga imam," je rekel zdravniku, ..da vem. kdaj je nedelja." Na vrhnjem listu je bil rdeč križec, in Petra je kar vrglo iz postelje. Danes bi vendar moral korakati v paradi; torej se začne lov za novo službo šele jutri. Britje trdih rdečih kocin je bilo za Petra vedno muka, zlasti pa zda j. ko so mu obraz tako grdo skrpali. Vselej je klel nad grbastim nosom, nad navzkriž zraslima čeljust ima in nad luknjo, ali kar je že bilo. ki mu jo je kirurg pustil v bradi. — .,Pohabljen obraz,“ so mu napisali v bolnici v Franciji, in Peter, ki mu je bilo komaj pol toliko Za roke in noge, se je pri teh besedah skrivil. ..Pohabljen, verjamem,“ je rekel, ko se je prvič pogledal v zrcalu. In ko so ga potem spustili, mu je bilfi prva pot na skalo za bolnico. kjer je bil tako lep razgled na morje, lam je pisal Kati in ji vrnil besedo. Vse ji je bil razpovedal. odkrito. Kar ga je še ostalo, je pisal, bi bilo baš dovolj za nemško hrenovko — bogme, toliko ga ni bilo več. da bi se smel imenovati mož. In njegov obraz — Kate, ki je zala in ki ljubi življenje, mora vzeti politika s cilindrom in briljantom v kravati. In srečna naj bo. In danes je bilo torej deset let tega. Ameriški bojevniki so bili obiskali Francijo in tamkajšnja bojišča in so se ravno vrnili v Nevvyork. N jim na čast je bila zdaj parada in tudi on je obljubil, da bo korakal v n jej. Korakal, to prav za prav ni bil pravi izraz za pohabljenca. Ne; da ji bo prisostvoval. se je srdito popravil Peter. Dosti potov je peš prehodil zadnja leta; danes pa se bo pel jal, nekam ga bodo že posadili, v kak voz za velike invalide. V zaprt avto kake bogate stare dame, nemara; Petru bi bil odprt avto ljubši. ..Ne. pustite me doma, dečki!" jim je bil rekel, ko so silili vanj, naj gre z njimi v Franci jo. ..Pa pozdravite za mene FilTelov stolp in vsako roko in vsako nogo, ki jo vidite kje v Franciji ležati!“ Danes je bila torej pozdravna parada. Mora se podvizati, zakaj pot je še dolga. Njegovo uniformo je že davno vrag vzel. Modro obleko si torej obleče, v solncu bo že precej ogoljena, slamnik z rdeče in vijoličasto progastim trakom in rumeno lakirane bergle. Peter se je zavihtil čez tri stopnice dol na cesto in v stransko ulico, kjer so se zbirali ljudje. Bilo je vroče in Peter je bil od dolgega posta onemogel. hoja mu je postajala težka. Zaklel je natihoma in neka mlada dama v črnem svilnatem klobuku se mu je prestrašena umaknila. Peter je hitel dal je. Ni se upal pogledati v izložbo, kjer so bili razstavljeni cvrtnjaki in leskečoče si' nikljaste ročke. Preslabotnega se je čutil, da bi mogel priti do štirinajste ulice in se udeležiti vse parade, toda vsa j videti je hotel tovariše in jih pozdraviti. Tako je stal in gledal policijo, ki je ponosno na konjih praznila cesto za izpre-vod. Potlej je prišla godba. -NaduijKvajijo lia 15. strani muaggabd: V" Uma % vtmtr mladarfffr Ta roman je začel izhajati v 42. številki lanskega letnika „Roniana“. Današnje nadaljevanje je e 11 a j -sto. Novi naročniki naj pri naročilu izrečno zahtevajo še prejšnjih deset številk. S temi besedami stopi proti meni, iz oči pa se ji uk rese strašen blisk, ki ga nisem mogel vzdržati. Trepečoč od strahu sem pal na zemljo pred njo. „Tujec,“ reče ona, mahoma spet vsa izpremenjena. »Prestrašila sem te! Oprosti! Toda pogosto izgubi celo največje božanstvo potrpljenje in malo je manjkalo, da me ni radovednost pripravila do tega, da se poslužim svoje moči. Bil si blizu smrti, pa sem se pravočasno obvladala. — Kaj je torej s skarabejem?" ..Pobral sem ga s tal," sem odgovoril ves trepečoč in po-časi vstal. „Našel sem ga v Leonovi sobi." „Čudno,“ reče ona in glas se ji trese kakor navadni ženski. „Nekoč sem videla podoben talisman, visel je na vratu onega, ki sem ga ljubila." Za trenutek umolkne, nato pa povzame in glas ji je spet miren: ..Najbrž je onemu samo sličen, čeprav takega še nikoli nisem videla. Z njim je v zvezi neka povest... Zdaj pa idi, I lollv. in če moreš pozabi, da si gledal Aješino lepoto!" S temi besedami se obrne, se vrže na posteljo in zarije svoje lepo mehko telo.v perje. Kako sem se spet zagledal v svoji sobi. ne vem — -— XIV DUŠA V PEKLENSKIH MUKAH Bilo je že skoro deset ponoči, ko sem se vrgel na posteljo in začel razmišljati o tem, kar sem videl in slišal. Toda čim bolj sem premišljal, tem manj sem razumel. Da je ta ženska stara dva tisoč let? Bežite 110, kdo bo to verjel! A vendar Ne, ne, nezmisel! Odmahnil sem z roko: kdo bi si ubi jal glavo s temi stvarmi, ki jih nikoli ne boš razumel ! pa le nisem. Hodil sem po sobi gor in dol in zdajci sem zapazil odprtino v zidu, ki je prej še nisem videl. Vzamem svečo in si jo jamem ogledovati. Ta odprtina je držala v neki hodnik. Radove-den se spustim vanj. Ko napravim kakih petdeset korakov, pridem do drugega hodnika, ki je prvega sekal v pravem kotu. Tam mi mahoma ugasne sveča in bil sem v popolni temi. Vžigalice nisem imel in tako mi ni kazalo drugega kakor iti na slepo srečo dalje. In res zagledam v daljavi drobno svetlo pičico. — Oprezno stopam dalje, držeč se zidu. Še kakih trideset korakov — in potem postane luč svetlejša. Takrat tudi vidim, da prihaja la svetloba izza neke zavese. Že sem pri tej zavesi, pogledam za njo — Bila je nekaka soba in sredi nje je gorel ogenj. Nad ognjem pa se je sklanjala neka ženska, ogrnjena v dolg plašč. Zdajci pa, ko sem še premišljal. kaj naj storim, je vrgla z neko divjo kretnjo plašč s sebe in se vzravnala. Bila je O n a ! Oblečena je bila kakor prej, ko sem jo videl brez tančice v beli halji, in tudi zdaj so ji kodrasti lasje padali po hrbtu. A kaj ji je? Roke je spuščala na ogenj in jih spet dvignila nad glavo in, tako mi duše, ogenj je šel za njenimi rokami! In pri tem je govorila v arabščini in z glasom, da mi je oledenila kri v žilah: „Naj bo prokleta na veke!" In potem je spet spustila roke, in pod njimi se je stisnil tudi plamen. „Preklet naj ji bo sppmin! Preklet spomin Egipčanke!" In spet je dvignila roke in jih spustila. „Naj bo prekleta lepa hči Nila zaradi svoje lepote! Naj bo prekleta zato, ker je bila njena magija večja od moje! Naj bo prekleta zato, ker mi je ugrabila mojega dragega!" In spet je spustila roke in ogenj je postal čisto majhen. Tako je storila še večkrat, nato pa, kakor da se je utrudila, je prekinila obred. Sedla je na tla in zarila roke v svoje goste lase ter začela tožiti z obupnim glasom: „Dva tisoč let čakam in trpim, in čeprav minevajo stoletja za stoletji, in letni časi drug za drugim, spomin ni postal slabši in nada mi ne sije, svetleje kakor prej. O, živeti dva tisoč let s strastjo v srcu in grehom pred seboj! C), meni življenje ne prinese pozabljenja!" In vrgla se je na tla in jokala in ihtela, da bi se je kamen usmilil. Takrat pa sem sc osvestil in se odtrgal od tega strašnega prizora. Stekel sem. kar so mi noge dale. In tako sem begal sam ne vem kako dolgo. Dvakrat sem pal, a sem se takoj zopet pobral. Naposled sem odkril kamenite stopnice, po katerih sem bil prišel, in kmalu nato svetlobni pramen v hodniku pred seboj. Še ma- lo in bil sem v svoji sobi. kjer sem se zavalil na posteljo in zaspal kakor ubit. Druga knjiga I A JEŠ A SODI Prvo, česar se spomnim po tem dogodku, je bilo, da sem zagledal, ko sem se prebudil, zraven sebe Joba. ..Kaj je, Job?" ga vprašam. ..Oprostite, gospod,“ odgovori. ..Mislil sem. da spite; 'saj bi bili potrebni — kakor da vso noč niste nič spali.“ ..Da. bila je noč, kakršne si ne želim več v življenju. „kako je Leonu, Job?" „Vedno enako, gospod. Če se kmalu ne obrne na bolje, bo slaba, gospod.“ Vstanem, oblečem se in sc odpravim k Leonu. Siromak res še zmerom fantazira in me niti.ne spozna. Vprašam Usta-no, kaj ona misli. Ona pa samo odkima z glavo in se spusti v jok. Tudi ona je že obupala. Sklenil sem sam pri sebi. da poprosim Njo. naj mi ga ozdravi — saj je rekla, da to zna. Še sem stal v njegovi sobi. ko vstopi Pilati. ..Nocoj umre,1' reče in pomembno prikima. „Bog ne daj!" rečem in se s težkim srcem obrnem. „Ona, ki se ji moramo pokoriti, zapoveduje, da prideš k »jej, Jež," mi reče starec, ko stopiva iz sobe. „Toda, sin moj. bodi oprezen. Včeraj, ko se nisi hotel plaziti po trebuhu, sem že mislil, da je po tebi. Zdaj sedi v veliki dvorani, da sodi tiste, ki so hoteli ubiti tebe in Leva. Idi, sinko, idi!“ Stopil sem za njim po hodniku in ko sva prišla do velike' votline, sem videl, da se tudi mnogi Amahageri žurijo tja kakor midva. Pomešala sva se v množico. Ko sva sredi votline, se ustaviva. Tamkaj sei je zbralo ljudstvo obeh spolov in vse je napeto nekaj čakalo. Mahoma pa vse popada po tleli — le jaz sem stal pokonci kakor človek, ki je edini po bitki ostal živ. Prav takrat so začele iz hodnika z leve prihajati straže. za njimi nemi moški in ženske s svetiljkami, naposled pa vitka bela postava, zavita od nog do glave; v njej sem takoj spoznal Njo. Tudi Ona me je opazila. Obrnila se je k meni in rekla v grškem jeziku, najbrž zato. ker ni marala, da bi jo drugi razu meli. ..Stopi sem. !lolly,“ je rekla. ..sedi k mojim nogam ter glej. kako sodim tiste, ki so te hoteli ubiti." Priklonil sem se in se spustil k Njenim nogam. ..Kako si spal. ITollv?" me vpraša ona. ..Slabo. Aješa!" odgovorim po pravici. ..Tudi jaz nisem dobro spala." odvrne Ona z nasmeškom. ..Sanjala scni . .. sanjala o nekom, ki ga mrzim, in o ne- Odgovori na 10. strani 1. Kaj je bušel? 2. Koliko je I funt? i. Koliko je 1 milja? 4. Kako je nastala za dolar oznaka dvakrat prečrtani S? 5. Kaj je insult? (>. Kaj pomeni v glasbi inae-stoso? 7. Kaj je ozmij? kom ... ki ga ljubim ..." Nato pa, kakor da hoče obrniti pogovor, reče kapetanu straže arabski: »Privedi mi obto- žence!" Kapetan se globoko prikloni in izgine s svojimi ljudmi po hodniku. Ne traja dolgo, ko med ljudmi završi. Straže so se vračale in z njimi so prihajali naši napadalci, kakih dvajset jih je bilo. Obrazi so jim razodevali strah. Moteli so se vreči na tla. toda Ona je odmahnila z roko. „Ne," je rekla s svojim najmehkejšim glasom, »stojte! Morda pride kmalu čas, da vam bo dovolj in preveč dolgega ležanja." Pri teh besedah se inelodijozno nasmeje. Od strahu se nesrečnikom 'sključijo hrbti. Čeprav so bili nepoboljšljivi zlikovci, so se mi vendar zasmilili. Tedaj se obrne Ona k meni in reče z mirnim, premišljenim glasom; »Ali poznaš, dragi gost, ki te v tvoji domovini poznajo pod imenom bodečega lesa, te ljudi?" »Poznam jih, kraljica," odgovorim. »Zatorej povej meni in temu zboru vse ono, kar si meni že povedal." Pako som še enkrat povedal tisto zastran kanibalskih svečanosti in priprav, kako bi nas pojedli. Ko sem končal, je Aješa pozvala Bilalija, ki je potrdil, da je vse, kar sem govoril, res. »Zdaj ste čuli," reče naposled Ona s hladnim glasom, kakršnega pri njej še nisem poznal. »Kaj imate povedati v obrambo?" Nekaj časa je vse tiho, potem pa vstane eden obtožencev, krasen dečko lepe rasti, ostrih črt in sokoljih oči. V kratkih besedah, z glasom, ki je zvenel docela pri rodno, je priznal, da jim je bilo zapovedano, da se ne smejo dotakniti belih ljudi, toda za onega črnega da jim nihče ni nič ukazal. Zastran napada na nas pa pravi, da je prišlo do njega v 'jezi in da ga jim je žal. Govornik sklene s ponižno prošnjo, naj jih pomilosti. Vseobča tišina, nastane po njegovem govoru. Nekaj časa se nihče ne zgane, potlej pa počasi vstane Ona in izpregO' vori. ..Kače in psi.*' začne s prečudno mirnim in tihim glasom, da mi zagomazi po lirntu. In ta njen glas je postajal vse jačji in glasnejši, čim delj je govorila, dokler se ni razlegel po vsej votlini. ..Vi ljudožroi sle storili dva zločina. Napadli sle te tujce in hoteli ubiti njihovega slugo, in že zato ste vredni smrti. Pa lo še ni vse. Drznili sle se (udi biti mi neposlušni. Ali vam nisem poslala sporočila po Bilaliju? Nisem vam zapovedala, da bodite gostoljubni do tujcev? Ali vas niso od mladosti učili, da je Njena zapoved zakon in da mora vsakdo poginiti, kdor ga prelomi? Vse lo dobro veste, zlikovci. toda pokvarjeni sle do ko-sti in brezbožnost polje v vaših žilah. Da ni bilo mene, vas že davno ne bi bilo; vaša lastna zločest bi vas bila že upro-pastila. A zdaj, čujte, kaj vas čaka. ker sle hoteli usmrtiti te ljudi, moje goste: odvedejo vas v sobo za mučenje, jutri v mraku pa bodo tiste izmed vas, ki prežive jutrišnji dan, ubili na prav tak način, kakor ste vi hoteli ubiti slugo mojega gosta." Ona utihne' in po votlini se razširi zamolklo mrmranje groze in strahu. Žrtve pa, ki so šele zdaj spoznale vso strahoto svoje kazni, popadajo na tla in jamejo jokaje prositi milosti. Tudi jaz se obrnem k Aješi in jo zaprosim, naj jim podari življenje. Toda ona ostane trda ko kamen. ..Holly,“ reče spet grški. ..tega ne' morem in ne smem storiti. C'e bi bila prizanesljiva do teh volkov, ne bi bilo vaše življenje niti en dan varno med temi ljudmi. Ne poznaš jih. Kakor tigri hlepe in ko-prne po vaši krvi. In kako, misliš, naj drugače vladam ta narod? Samo en polk imam stražarjev, ki vrše moje zapovedi, in zato moram vladati s silo in s strahom. Vendar storim komaj enkrat v vsakem rodu to. kar sem pravkar storila. Ne misli, da sem nečloveška in da se hočem maščevati nad takimi bitji, kakršna so to! Kdor dolgo živi. Ilolly, ne pozna več strasti — razen tedaj. kadar gre za kaj posebnega. Toda čeprav se ti je morda zdelo, da.se srdim, se nisem prav nič razburjala. Ne, ne — ti ljud je morajo umreti, kakor sem za povedala.“ S temi besedami se je obrnila k poveljniku straže: ..Naj se izpolni moje povelje !“ II BREZNA DNA LJUBEZEN Pote 111 ko so odvedli obsojence in so se ljudje jeli razhajati. sem tudi jaz vstal, hoteč oditi. Toda Ona mi da z roko znamenje, naj ostanem. Pi •egloboko sem se bil že zaplel v mreže njenih usode-polnih čarov, da bi mogel odoleti n jenim besedam. Tako me je vzela s seboj in mi jela razkazovati skrivnosti votlin in prečudno ohranjenih mrtvecev v njih grobnicah. Ne bom Najlepše darilo /l /) / t- a /ic ,£,o Samo pri A.Pl^iIL®@ LJUBLJANA, Marijin trg. popisoval, kaj sem vse videl tam; naj zadošča, če povem, da sem vse gledal le s telesnimi očmi. zakaj pred duševnimi je venomer stala samo — Ona. Tako sva počasi prišla do stopnic, ki so držale do Njenega predsobja. Tam sem se hotel od kraljice posloviti, toda ona ni marala niti poslušati. ..Nikar ne beži pred menoj, llolly,“ mi reče, s teboj rada govorim. Pomisli, 11ol 1 y: dva tisoč let nisem nikogar imela, da bi se z njim kaj pomenila, razen sužnjev in lastnih misli. Odgrni zastor in sedi k meni, da se pogovoriva o kakih prijetnih stvareh!" To rekši vstane in spusti s sebe belo kopreno ter se pokaže pred menoj vsa blesteča in svetla kakor kača kadar zavrže svojo staro kožo. In me pogleda s svojimi divnimi očmi in se zasmeje s svojim vedrim smehom, da se razleže po zraku kakor zvonenje srebrnih zvončkov. Vsa se je bila izpremenila. Nič več je ni mučil spomin kakor takrat ko je preklinjala svojo mrtvo tekmovalko kraj plapolajočega ognja. Nič več ni bila strašna kakor v sodni dvorani, ne otožna kakor pri grobnicah .. . Ne, bila je kakor zmagoslavna Afrodita. Kakor da je vse iz nje kipelo samo življenje, žarko, polno, živo življenje. Vsega njenega veličanstva je mahoma nestalo; vrgla je s sebe ono grozo pred plamenom, ono hladnost sodnice, katere sodbo so prav zdaj izvrševali. Vrgla je vse to s sebe kakor oni svoj beli plašč, in zdaj ni bila nič drugega kakor sama vtelešena ljubkost. Poosobljenje zapeljive ženske, popolnejše in lepše od vseh, kar sem jih videl. ..Semkaj, dragi Flolly, semkaj sedi! Ne pozabi, da si me sam želel videti, in ne preklinjaj me, če boš ostanek svoje-ga življenja prebil s toliko bolestjo v srcu, da ti bo žal. da nisi prej umrl. . . simi Pesein v prozi Pesnikova žena prijateljem, ki so prišli iskat njenega moža: „Moj mož danes ne pojde \ gostilno, ker mora napisati še nekaj ljubavnili pesmi, da mu bom jutri lahko kupila nove hlače." Moderna vzgoja ,.Tonček, kaj bo pa rekla mama, ko l)o videla, kako slabo izpričevalo si dobil?" „i\ič ne bo rekla, teta. Zmenila sva se že z očetom, da ji kupiva nov klobuk." Radodarnost ..Pomislite, gospod, nocoj se mi je sanjalo, da ste mi darovali tisoč dinarjev." „Kar obdrži jih!" Amerika 'Mirko je pozabil atlant v šoli. Ves je obupan in ne ve, kuj nuj stori. Tedaj 11111 reče teta: „čakuj, Milko, grem jaz po svojega, ki ga imam spravljenega med spomini na mladost." „Ali je tudi Amerika že v njem?" skrbno povpraša Milko. Bolečina Oče: »Verjemi mi, sinko, kadar te moram našeškati, trpim mnogo bolj kakor ti." Sinko: „Že mogoče — toda ne tum kakor jaz." Profesorska „Oče, osa je na stropu." „Poliodi jo in pusti me pri miru.“ Lovska „Kje pu imute svojega psa, gospod sodnik?" „Proč sem ga dal, ker je bil preveč postrezi j iv." ..Kaj? Proč ste ga dali? To pametno živalco!" ..Preveč je bil pameten. Vse je razumel in vsega se je naučil, lil post režiji v je bil. tako postrežljiv! Moja žena je hotela, da bi ji nosil košaro s trga. Takoj se je naučil. . . Neko noč začujem v sosednji sobi sumljivo prasketanje. Vstanem, odprem vrata in v veliko grozo zagledam v soju svetil j ke d va vlomilcu, ki praznita mojo blagajno!" „Tako? in pes ni lajal?" „Vidite. prav v tem grmu tiči zajec. Revež. 111 mogel lajati, ker je držal v gobcu svetiljko in svetil tatovoma ..." Tat v zmoti »Ukradli ste v kavurni pet žlic. Kako ste mogli kuj takega storiti?" „Zniotil sem se, gospod!" ..Zmotili?" „l)u, mislil sem, da so srebrne." Pri zdravniku ..Pravite, gospodična, da vas vse boli. Kje vas je pa začelo?" „V pisarni!" Nerod 110 „Ali ste dobili zastran mojega romanu, ki ste mi gu zuložili, iz občinstvu kako pismo?" „Da. Neki gospoc), ki se enako piše kukor vi, me je prosil, nuj objavim v listih, da ga ni 011 napisni." Izkusil java ..Pomisli, mama mi je spet hotela podariti za božič punčko." „Seveda, materinske instinkte nam zbujajo, zraven pa zahtevajo, nuj bomo čednostne!" Bernard Shaw je bil nekoč gost v nekem' kulifor-nijskem kopulišču. Ko ji; šel prvič v vodo, 11111 je dal oskrbnik kopa-lišča ključ kabine, zraven pa majhno pločevinasto medaljo s številko devet. ..Počeniu pa nuj mi bo to?“ se je začudil Sliavv. je mirno odgovoril oskrbnik, „to smo zato uvedli, da utopljence laže identificiramo." Igla Pesnik Charles Maurras se Je nekoč razburjal v kavurni nud se-danjo mladino. ..Najstrašnejše pri '•jej je, da nima nikakega zmisla za vsakdanje potrebe. Vse kadi, pleše, plava, se vozi na motociklu — ne dobiš pa dan današnji dekleta. ki bi vedelo, počeni u so igle." Pa se oglasi Kiki, znam model z Montparnassa: „Kako da ne bi vedele! Za gramofone!" Se ni obneslo Mladega uradnika, ki ima mnogo prijateljic, opozori njegov predstojnik: »Prijatelj, lahko mi verjamete, da razumem te stvari, vendar mora uradnik paziti na svoj sloves in ne sme venomer samo z žen-skumi okoli letuti. Neprestano dobivam tožbe o vas. Izberite si vendar že kako ženo!" „Saj sem si jo že večkrat, pu sem vselej imel potem škandal z njenim možem!" Jackie Coogau je v Parizu obiskal tudi znano vari jetejsko zvezdo Mistinguet, ki ga je hotela objeti. Todu Jackie se ji je umaknil. „Kaj?“ sc je zasmejala igralku, „ali si mar že prestar za poljubljanje?" „Juz ne," je odgovoril Jackie Coogau, „puč pa vi, gospa!" Porod Porod ni bil kaj lahek, domači so se strašno buli, nu, čež pet dni je bila kriza premagana. Mati se počuti že toliko bolje, da sme mali Lojzek k njej in objeti svojo drobceno sestrico. „Pa moraš biti zelo priden," svari oče, „mati je še jako.slaba, štorklja jo je hudo ugriznila v nogo." „Grda štorklja," vzklikne Lojzek, „jo ugrizne po tako težkem porodu!" Moderna povest „Očka, tukajle berem v povesti: ,In žena je ihtela, se tolkla po prsih in se onesvestila.* Kuj naj to pomeni?" „Du je hotela imeti nov plašč!’ „Šmira“ Pri umiranju na diletantskem odru nenadoma pade zastor. Pa sc takoj pokaže predsednik društva in se opraviči: ..Vljudno prosimo občinstvo /.a nekaj minut potrpežljivosti, ker je umirajočemu vitezu čisto nenadoma slabo postalo. Takoj ko sc malo opomore, bo spet dulje umiral." „Roman“ slane 1 mesec 8 Din, 'A leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Ha-čun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.593. — Dopisi: ,.Roinan“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, iSeverni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države odnosno 60 Din za pol leta. -r— nrru^B----------“~r^ **** JULETMMJ 21 Drugi del OČETOV GREH Ta roman je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je š t i r i -naj sto. Novi naročniki naj pri naročilu zahtevajo še prejšnjih trinajst številk. Bližal se je dan Gobrian-dovega rojstnega dne, in ker je bila jesen jako lepa, solnč-na in topla kakor bi bilo šele v juniju, sta mati in hči sklenili kupiti skromen dar in z njim presenetiti očeta v tovarni; tam bi mu voščili, nato pa bi ga vzeli s seboj, da se skupaj malo povesele in vsaj eno popoldne pozabijo vsakdanje brige in skrbi. O, kako dolgo si že niso privoščili nikake zabave! V tovarni jima gotovo ne bi odrekli prošnje, naj mu dado popoldne prosto; odpeljali bi se ven iz Pariza, posedeli malo v prosti naravi, zvečer pa se vrnili spet nazaj. Stvar je bila sicer nekoliko draga, toda Julija se ji za nič na svetu ne bi odrekla; hotela je na vsak način očetu na rojstni dan pripraviti to malo presenečenje. In tako je napočil usodni dan, Julija si je izgovorila prosto, in kmalu po kosilu sta se odpravili z materjo na pot. Okoli treh sta bili pred tovarno. A, čudno: ko sta povprašali po Gobriandu, jima niso nič vedeli povedati. Vprašali sta na več krajih — nikjer nič. Julija se je spomnila druge pisarne, o kateri je njen oče vedno pripovedoval, pisarne za delavce. „Take'pisarne tu sploh ni,“ so ji odgovorili. Gobriand torej sploh nikdar ni bil v tovarni! Oče ju je prevaral! A odkod i?nu potem vsak teden toliko denarja? Kje ga zasluži? In pripovedovanje o povišanju prejemkov — po po čemu ta roman? Julija si vsega tega ni vedela pojasniti in čuden nemir jo je zbodel. Obletela je z materjo vse tisto predmestje, povpraševala po vseh tovarnah in delavnicah in popisovala svojega očeta. „Morcla pa je še kaka druga tovarna s takim ali podobnim imenom,“ si je rekla, hoteč si vliti novega poguma. A povsod sta dobili isti odgovor, nikjer niso poznali Go-brianda. Popolnoma obupani sta sc obrnili domov. Kaj je z očetom? Kakšen more biti njegov poklic, da se ne upa o njem govoriti? Zdajci pa — šli sta ravno mimo neke vile — je Julija iznenada prisluhnila in se ustavila. Od nekod so prihaja- li zamolkli glasovi: moški glas je pel.. . pel neko pesem Juliji je zabilo srce. „Saj to je ena izmed očetovih najdražjih pesmi!“ je vzkliknila, „in ta glas — —“ Tudi mati je prisluhnila, a je takoj odkimala. ..Predaleč je ta glas,“ je menila. ..Kako naj ga spoznam?" Obe sta se ustavili, da bi bolje slišali. Prav takrat sta začuli novo pesem. Julija je odločno stopila proti priprtim vratom. „Moram videti, moram se prepričati!" je zamrmrala deklica sama pri sebi. Neki možak v lakejski obleki je pometal po dvorišču. Ko je zagledal deklico, je pristopil in vljudno vprašal: ,,Ali koga iščete, gospodična?" Toda Julija mu ni odgovorila. Hlastno je pogledala okoli sebe, toda bilo ni nikogar. Sluga je ponovil vprašanje. „Čula sem neki glas," je odgovorila Julija, „in hotela sem videti, kdo poje. Mislila sem, da je to na vašem dvorišču, zdaj pa vidim, da sem se zmotila — oprostite!" „0, prosim, gospodična!" se je priklonil sluga. „To petje prihaja od vile tam na oni strani — neki berač je, ki pride redno vsak teden. Tudi jaz ga rad poslušam, ker ima jako lep moški glas — v teh rečeh se spoznam, saj sem bil več let v operi za biljeterja." ..Ali ste ga že kdaj videli?" je vprašala Julija. „Ne, zakaj ona vila je v Villierovi ulici, mi smo pa v Passyjski, k nam pa nikdar ne pride pet, ker nimamo najemnikov in se mu ne bi izplačalo. Ali se zanimate za glasbo, gospodična?" „Kako pridem v Passyjsko ulico?" je vprašala Juli ja, kakor da bi bila preslišala njegovo vprašanje. „Idite po ulici, kjer ste prišli, nazaj in zavijte na desno; vila številka sedem." V tem je berač spet začel novo pesem. „To mu prav lepo nese," je menil sluga. „Stavim kaj, da nikoli ne pride domov brez prgišča grošev — vsak dan gotovo zasluži najmanj pet frankov." Julija je postajala vse bolj zmedena. „Če to ni njegov glas," si je rekla. „mu je pa prečudno podoben." Vsa zamišljena se je obrnila in krenila po ulici dol, kakor ji je lakej svetoval. „Kam se ti pa tako mudi?" je vprašala mati, ki jo je komaj dohajala. Julija je skoro (okla. Ko je prišla do vile številka sedem, je s pridušenim glasom vprašala vratarja: ..Kje je berač — kje je?“ Mož je mislil, da se ji meša. ..Kakšen berač?'* se je začudil. ..Berač, ki je pravkar pel! Moram ga videti! Še pred nekaj minutami je pel pri vas na vrtu!“ Zdaj šele se je vrlemu možu nekaj posvetilo. In uslužno ji je povedal, da je tisti berač malo preden je ona prišla, odšel, kam, seveda ne ve; če pa ga hoče na vsak način videti, naj se vrne drugi teden, ker prihaja redno ob istem času. ..Povejte mi,“ je s trepečo-čim glasom povzela julija, „ali je berač ... slep?“ ..O. ne — narobe; zdi se mi. da še prav dobro vidi,“ je dobila za odgovor. „Morda pa je drugače pohabljen — na rokah, ali pa .. . nogah —?“ „Čudno, da se tako zanimate za tega siromaka!“ je nezaupljivo menil vratar. „Če bi bil zal mlad dečko, bi še razumel; tako pa je star in na dveh berglah, ki se jima nikakor ne da reči, da bi bili poetični!“ Juliji je bilo dovolj. To je n jen oče — kdo bi po vsem še dvomiti? Da, n jen oče je beračil, da je mo-gel preživiti rodbino, ko je bila ona bolna — da. njen oče! Zdaj pa berači, da pomaga pri gospodinjstvu. In da nihče ne bi vedel za lo njegovo sramo-(o. si je izmislil pravljico o službi v tovarni. Moral se je zlagati, in da svojo prvo laž obrani, je še dalje lagal. Zdaj se je tudi spomnila sto drobnih stvarc v vedenju svojega očeta, ki so ji prej ušle izpred oči. Da, zdaj je razumela: njen oče poje po dvoriščih, iz usmiljenja mu mečejo pred noge bakrene in nikljaste novčiče — od tod ta .obilica drobiža, ki ga prinaša domov. Da pa nihče ne bi mogel ničesar sumiti, je ves teden spravljal tem mogel TVORNICA CIKORIJE m denar in ga prinašal domov v soboto — tisti dan. ko izplačujejo delavce! Potrta se je hči obrnila. Materi ni povedala, kaj je dognala. S čudno tesnobnostjo v srcu. ki si je ni vedela pojasniti, je Julija ta večer čakala na očeta. In ko je Gobriand naposled stopil v sobo, utrujen kakor po navadi in hripav, in navidez vesel pozdravil in objel ženo in hčer. je Julija začutila. kako so ji v oči stopile solze. Srce ji je bilo prepolno — en sam pogled, ena sama VSAIL IIASS n OIMrOVOlL Na vprašanja na 5. strani 1. Angleška in ameriška votla mera; v Ameriki približno 35 V« litra. na Angleškem 36 'A litra. 2. Različno. Pri nas 56 dok, na Angleškem 373 gramov, v Nemčiji pol kile itd. 3. Zemljepisna milja je ena pet-najstina ekvatorske stopinje ali 7*42 km; morska milja je ena četrtina zemljepisne ali 1*855 km; angleška milja ima 1600 metrov. 4. Oni dve črti sta nastali iz U: United States (Združene države). 5. Žalitev, psovanje. (>. Veličastno. 7. Najtežja kovinska prvina, ki se jako težko tali: rabijo jo za nitke v žarnicah. beseda ali kretnja — in spustila bi se bila v krčevit jok; toda imela je še toliko oblasti nad seboj, da je zadržala solze in se obvladala. Ni imela namena očetu povedali, kaj je odkrila, zakaj bala se je, da ga ne spravi v zadrego; in za nič na svetu ne bi marala, da bi zardel pred njo. Toda Gobriandova žena... Saj najbrž ni prav nič hudega mislila, vendar — ..Danes je tvoj rojstni dan, mož. in obe, jaz in Julija, ti želiva vsega dobrega,“ je rekla možu, ko je sedel za mizo. ..Hoteli sva li tudi pripraviti prijetno presenečenje, in ni najina krivda, da je vse splavalo po vodi.“ Julija je pogledala mater s široko razprtimi očmi. „Kakšno presenečenj e ?“ je vprašal Gobriand, nič hudega ne sluteč. ..Hoteli sva te obiskati v tovarni in te odvesti s seboj v naravo, pa —“ Gobriand je prebledel na smrt. ko je začul te besede. ..Vprašali sva v tovarni, pa so nama rekli, da te ne poznajo. To se nama jako čudno zdi. Kje pa si potem?“ je radovedno vprašala mati, ki ni slutila resnice. ..Tega ne razumem — niti besedice ne razumem!“ je ves prepaden odgovoril Gobriand. Poda takoj se je spet zavedel. ..Bil sem v oni tovarni do včeraj — da, šele od včeraj nisem več v tej službi. Sprl sem se namreč z delovodjem, pa so me odpustili. A na srečo imam med delavci tamkajšnjih tovarn dosti znancev, in se nič ne bojim, da ne bi kmalu dobil druge službe. Škoda le, da me nista tam dobili — Bog ve, kaj sta si mislili!“ je lagal starec. Julija se je strastno vrgla očetu okoli vratu in ga vroče poljubila, da skrije solze, ki so ji zameglile oči. In tako je bil stari Gobriand iznova prepričan, da ima njegova pravljica uspeh. Š e s"t o poglavje UGRABI J EN J E Pavel, Levigierev sin, ni pozabil onega prvega srečanja z Julijo. Melika, otožna dekletova lepota ga je ukle-nila; vselej, kadarkoli je šel k očetu na obisk — in zadnje čase je to postajalo precej pogosto — vselej je moral misliti na Julijo. Nekega večera jo je zagledal. ko je stopala po dobro znani mu poti domov — a na je zagledal poleg sebe svojo ženo. ki je baš takrat odprla oči. To mu je vrnilo spomin. »Julija — jiouličnica!" je z grozo zašepetal. »Ne, ne — to ni mogoče!" Zdajci pa se je potolkel po čelu. »Že imam!" je vzkliknil. »Kaj imaš?" se je trudno oglasila žena. »N ravnost na policija ali kakor ji že pravijo ni na lastno pest tega napravila, ne; zapoved je prišla od našega sovražnika Korgesa, ta lopov je to storil! On je mogočen in ima povsod prijatelje, nič težkega 11111 ni zato bilo kaj takega doseči. In kaj je njemu tak zločin — da, 011 je, .prepričan sem o tem!" »A počemu ?“ »Še vprašaš?" se je zagro-liotal stari. »Ne slutiš? Res — kako naj spodobna ženska pride na tako misel! — Stvar je na moč enostavna. Julija bo to noč prebila skupaj s postopači, pijanci in pocestnicami — zaprta skupaj z izvrž-kom pariškega nočnega življenja — Razočarali so nas mnogi, ki smo jim list pošiljali v dobri veri na up. Ko je bilo treba po več mesecih naročnino vendarle poravnati — pa so z užaljeno gesto list vrnili, češ: saj nam ne ugaja! Tudi to smo doživeli, da je kdo prosil list na ogled, vrnil nam ga ni, ko smo 11111 ga čez dva ali tri mesece ustavili, ker ni plačal niti pare, je pa še tisti teden prišlo novo naročilo z drugim imenom pa istim naslovom — denarja kakopak še danes nismo videli. Nas le veseli, če ljudem „Roman“ tako ugaja, da ne morejo biti brez njega; toda zastonj ga na žalost vendarle ne moremo deliti. Ker smo lani imeli z neplačano naročnino veliko škodo, moramo trdno vztrajati na tein, da se naročnina plačuje naprei. Poslej bomo brezpogojno ustavili list vsakomur, kdor prvi mesec tekočega četrtletja ne poravna naročnine za dotično tromesečje. Zn naknadno dobavo manjkajočih številk ne prevzamemo jamstva, ker bomo lista zaradi velikih izdatkov tiskali le malo zn zalogo. Histerija Histerija je bolezen, ki znanstveno še ni popolnoma dognana. Zdravniki vedo samo to, da 11 i pri njej nikakih izprememb v možganih ali v živčnem sistemu. Časih leži histerik leta in leta v postelji in popolnoma ohromi. Drugi izgube govor. Pripetilo pa se je že. da so bolniki nenadoma ozdraveli po kakem dogodku, ki je duševno vplival nanje, časih pa so se bolezni iznebili tudi brez vsakega vidnega vzroka. Kar se tiče duševnega življenja. so histeriki neprera-čunljivi. danes angeli, jutri vragi. Časih sploh ni mogoče z njimi živeti, ker sovražijo vse v družini. Misteriji je vzrok pred vsem nepravilna vzgoja in bolna živčna razdraženost. Tudi pomanjkanje fizičnega dela jo časih povzroči. Razvajene in razočarane ženske slabih živcev, spolno premalo zadovoljene žene so skoraj vselej neozdravljivo histerične. Prehodno histerijo pa dobi mnogo bolnih, nervoznih ali nesrečnih žensk. Histerijo je treba vselej zdraviti po njenih vzrokih. Pri teni mora igrati veliko vlogo duše\no vplivanje na bolno osebo. Treba ji je izpolniti vsako upravičeno željo, po drugi strani pa ji naložiti dela, ki zbudi njeno voljo in vpliva na njen razum. Tudi strogost je kdaj potrebna! Histeriki naj delajo na vrtu, hodijo v hribe in dosti telovadijo. Treba jim je mnogo izpre-ineinbe. Z njo dosežete pri zdravljenju histerije čudovite uspehe. Spolno izživljanje je nekaterim" potrebno, drugim škodljivo in je treba biti pri tem oprezen. Dostikrat se pa opaža pri histerikih spolna razdraženost in onanija. Za to so dobro sredstvo tople kope- li. vsak dan nekaj dela. da se mišice utrudijo, hrana brez dražilnih snovi in duševni počitek. Kakopak da je treba biti s histeriki angelsko potrpežljiv. Domača lekarna linj vsebuje vsaj tole: sredstva za odvajanje, za čiščenje krvi, za ustavitev krvavljenja in driske, za potenje, za razne ženske bolezni, za bolečine v vratu, kašljanje, krče, motnje v želodcu in črevesju, za protin, za omiljenje bolečin pri opeklinah, za rane in za zobne bolečine. Ta zdravila ti za majhen denar izbere in pripravi vsak lekarnar. Razen zdravil imej vedno pri roki nekaj velikih in malih povojev gaze, ki pa mora biti sterilizrana, dalje večjo količino vate, nekaj obliža, levkoplasta, platna, ki ne propušča krvi, jodove tinkture, lizola in borove vazeline. Za izpiranje ran je dobro imeti pri roki steklenico čistega alkohola. S temi sredstvi si lahko vselej pomagaš. Ne kuhaj predolgo! Grda razvada je kuhati jed na odprtem ognju dokler ne pride čas, ko jo je treba prinesti na mizo. Vedeti moraš, da z dolgini kuhanjem jedi izgube velik del hranilnih snovi, ki jih naše telo neob-liodno potrebuje. Zato kuhaj vsako jed samo toliko časa, dokler je treba. S tem prihraniš na gorivu, ki tudi ni tako poceni. Kavna krema Skuhaj petnajst dkg dobre kave in jo popari z \ relo smetano. V kotličku stepi osem rumenjakov, žlico moke, tri decilitre sladke smetane in sedem žlic sladkorju. Kavo,, ki si jo prej poparila, precedi skozi cunjo v kotliček, da odcedek ne pride zraven. Potem vse skupaj mešaj na vročem ognju, da se zgosti. Janežev kruh Mešaj četrt kile sladkorja s. S^c-b. mirni- rumenjaki in-doda"j'nato sneg iz sedmih beljakov, žlico stolčenega janeža in dvajset dkg moke. Naredi podolgftsto štruco, če gre, 'v posebnem pekaču, ki ga dobiš \ ta namen v vsaki trgovini z železnino, in jo speci. Marijina torta P o t r e I) š č i n e : 14 dkg pres- nega masla, 14 dkg najfinejše pšenične moke, 7 <1 k g mandeljev, K) dkg sladkornega prahu, K zaVojčka Dr. Oetker - jevega vanilinovega sladkorja, jajce, sok in olupi 'A oranže, 1 žlica dobre sladke smetane, marmelade oziroma orešni nadev. Priprava : Zdrobi fino na deski surovo maslo z moko, dodaj fino stolčene oluščene inandelje, sladkor, rumenjak, oranžni sok, dobro zrezane oranžne olupe in sladko smetano ter napravi iz tega rahlo testo. Ko si ga napravila, ga razreži na 4 kose, razvaljaj vsak kos do debelosti mezinca, obreži liste. da dobe četverooglato obliko, položi vsak list posamezno na dno četverooglatega tortnega modla ali namazano pločevino in vsakega polagoma peci. Spečene liste snemi s širokim nožem jako previdno s pločevine, da se ne stro, in namaži na vsak list drug nadev: na tega orešni nadev, na drugega ribizljevo marmelado, na tretjega mandljev nadev, gornjega pa obloži s snegom za španske vetrce ter glaziraj s kavo ali drugim ledom. To posuši še enkrat v pečici in okrasi nato z vkuhanim sadjem. Ta torta je izredno fina in postane jako visoka: zato je prikladna za gostije in druge svečanosti. ALI HOČEŠ BITI LEPA? Ni pravlllca, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamonovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vo-nlav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet . . . Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube. ki so največll sovražnik lepote. Dnevna In nočna krema, lonček Din 12.50. ZORAIDA MI1.0 je izredno dehteče, priporočljivo za vsako poit in se Izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12.—. ZORAIDA PUDEU v vseh barvah, bel, rožnat, crcine. ocre, naturelle. ie nailažll in brezhibr" Okusno pakiran v škatlicah Din 6.—, 12, 20.—. MILCH-KREMA DR. RPnFMA ie edino sreo stvo proti pegam in madežem. Dnevna In nočna krema, lonček Din 12.50. MELITIS KREMA (rastlinski vosek) ie čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi Ušaj. Škatlica Din 10.—. HORAKS ic na vsak način potreben doda'c vode pri umivanju. škatlica Din 10.—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: ..OPERA": ..OPERA" Eau de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40,—. ..OPERA" parfem. Izredno deh'eč. elegantno adjustirana steklenica Din 50 .. „0PERA" krema za lice, lonček Din 40.—. ..OPERA" puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30.—. Vse gori opisane preparate prodala Iti razpošilja s- pošto ‘ PARFUMERIJA URAN, Mestni trg li; Ljubljana Ureja Boris Rihteršič Intervju z Johnom Gilbertom Za nemogočo stvar rabijo pri nas izraz ..nosili vodo v situ", v Ameriki, ki je sto let pred nami, pa „intervjuvati Johna Gilberta". Morda ste že kdaj čitali intervju z njim, prepričani pa ste lahko, da je bil izmišljen. Filmska zgodovina pozna samo tri. štiri intervjnve z Johnom Gilbertom in težko da je bil oni. ki ste ga brali vi, eden izmed tistih. Zadnjič pa je imel I lol 1 y-wood senzacijo. Neki časnikarki se je posrečilo priti do Gilberta in (lobiti odgovore na nekaj vprašanj. Ti odgovori so drugi dan blesteli na naslovnih straneh največjih ameriških listov. Bilo je pa takole: Neki newyorški dnevnik je poslal v l!ollywood mlado poročevalko z nalogo, da v filmski metropoli odkrije kako senzacijo. Ko se je pojavila v ateljejih, je zbudila mnogo pozornosti. Ljudje so se izpraševali. odkod prihaja in kaj želi. toda ona ni hotela ničesar povedati. Imela pa je s seboj dovol jenje za obisk MGM-ovih ateljejev in nihče ji ni nič mogel. Tako je prišla tudi v oddelek, kjer so snemali prizor iz na j novejšega zvočnega filma, kjer igra John Gilbert glavno vlogo. Seveda jo je kaj kmalu opazil, kakor opazi vsako lepo dekle. Poročevalka je bila toliko pametna, da je takoj pristala na sestanek v nekem hol-lvwoodskem va rijete ju in sta se zvečer res tamkaj dobila. Med plesom in pogovorom je zvedela od njega marsikaj. Zvedela je. da se je razdrla poroka med njim in Greto samo zato, ker ..nordijska sire-na“ ni hotela nekoč z njim na daljše potovanje na njegovi jahti. Zvedela je, da se je sprl iz istega vzroka tudi z Doro-thy Jordanovo. Potem pa še druge stvari. Povedal ji je, da misli letos priti v Evropo, kamor so ga že tolikrat vabili, da pa bo potoval inkognito, ke r noče, da bi se mu zgodilo kakor pred leti C haplinu, ki se je vrnil polmrtev od sprejemov v Ameriko. Glede svojega dela ji je povedal, da začne v kratkem snemati nov film iz svetovne vojne. Kdo bo njegova partnerica, še ne ve, najbrž pa se bo na njegovo željo družba odločila za Joano Cravvfordo-vo. Seveda je takoj kategorično zanikal, da bi bil on kaj kriv p ri sporu med mladim Fairbanksom in Crawfordovo. o katerem se v zadnjem času dosti govori po Hollywoodu. Poročevalka si je kakopak vsako besedo dobro zapomnila. Ko se ji je zdelo, da že dovolj ve, se je poslovila, sedla v avto in oddrvela na pošto, na telefon ... Pravijo, da je bil Gilbert drugi dan zelo slabe volje... Žena v džungli To je naslov enega novih Para-mountovih nemških filmov. Znana nemška igralka Charlotte Ander igra v njem glavno žensko vlogo. Dejanje se vrši v tropskih krajih, v Šingaporu in na neki plantaži tam blizu. Vsebina je tragična in slika usodo žene, ki so jo poročili z možem, ki ga ni ljubila. Okrog in okrog nje so sumi tujci, Indijci. Nikjer ne najde človeka, ki bi se mu mogla zaupati. Končno se vrže v objem nekemu mlademu fantu, moževemu prijatelju. Takrat vzplamti prvič njena ljubezen. Žena se oglasi v njej. Kmalu pa opazi, da jo ljubček samo vara. Dolgo se bori z njim, s svojo vestjo in končno spozna, da ie njeno življenje uničeno za vedno. V obupu ljubimca ustreli. Pred sodiščem se brani in najde pri sodnikih usmiljenja. Opro-ste jo, toda ona sama sebi ne more oprostiti. Svojemu možu prizna kaj se je zgodilo. Pričakuje, da jo bo odgnal, želi si tega, a mož ji ukaže ostati pri njem. Pred njo leži zdaj življenje, čisto enolično življerije kakor prej, ob strani mo- Elitni Kino Matica Telefon 2124 Prva dunajska filmska opereta DENAR NA CESTI Igrajo sami člani bivšega dunajskega dvornega gledališča. Opereta z Willyjem Forstom: LJUBIM. LJUBIŠ, LJUBI . . . ža, ki ga ne ljubi. Mora živeti iu čaka, čaka, dokler smrt ne zastre s svojim pajčolanom tragedije žene, ki je samo enkrat ljubila in bila še takrat varana . .. Chaplin in njegova zlata ura Oharlie Chaplin je nekoč ušel svojim prijateljem iz Ilollywooda in se skrivaj peljal v New Vork, kjer si je najel sobo v majhnem hotelu, Bil je vesel, da se mu je \ tem milijonskem mestu posrečilo izginiti brez sledu. Peljal se je s podzemeljsko železnico v najbolj odljuden okraj, kjer se je družil z ubogimi ljudmi in pohajkoval po ulicah. Ko je hotel pogledati na uro, je presenečen ugotovil, da je več nima. V gneči v podzemski železnici mu jo je moral nekdo ukrasti. Izguba za Chaplina ni bila tako velika in je nanjo pozabil. Ko se je drugi dan po isti poti vrni! v hotel, je pri slačenju začutil v levem žepu suknje nekaj težkega, česar se ni mogel spomniti. Izvlekel je iz žepa majhen zavojček in zagledal v njem krasno z briljanti posejano uro iz platine. Zraven pa je bilo pismo iu v njem je bral začudeni Chaplin tole: „Dragi mojster! Oprostite, da sem Vam napravil neprijetnosti, ko sem Vam odnesel uro. šele napis znotraj na pokrovu ini je povedal, da je last moža, ki ga tako zelo cenim. In namestil Vas sem se razjezil, da ima tak umetnik tako čebulo. /uto sem danes snel najlepšo uro. ki sem jo videl na WaIIstreetu, in Vas prosim, da jo obdržite, jaz 'vi v spomin na Vtis spravim Vašo ' —“ (1/ „Filmwelt“) Nemški igralci se selijo v Ameriko Po dolgoročni pogodbi, ki jo je podpisal pri MOMu znani nemški karakterni komik Paul Morgan, je prišel na vrsto Egon von Jordan, ki je bil prej samo začasno angažiran. Po uspeli igri ljubavnika v nemški verziji ..Procesa Mary Duganove", kjer je bil partner Nore Gregor, ki je pravtako Nemka, se je zavezal za več let pri MCMii. Premijera „Pro- Kupon 1 film cesa Mary Dugan" jo imela v llolly-vvoodu izreden uspeli. Bili so navzoči vsi dopisniki nemških listov iz Amerike in veliko Nemcev, ki so se samo zato pripeljali v IIollywood. '1'ako znajo ceniti Nemci svoje rojake. Filmski drobiž Olga Čehova je pred kratkim odpotovala v llollywood, kjer je angažirana za nemško verzijo lllma ,,Republika ukazuje". V dveh mesecih se mora vrniti v Evropo, kjer je vezana s pogodbo. W i 1 1 y Forst stanuje v Ber-linu-Charlottenburg 9, Sachsengasse S. in rad pošlje avtogram. Ilojen je bil na Dunaju, kjer je njegov oče imel delavnico za slikanje na porcelan. Moral bi bil študirati, toda postal je rajši igralec. Nastopal je najprej v Brnu in Marijanskih Laz-nah, potem pa v Berlinu v „Zapad-nem gledališču", odkoder je prijadral v „Metropol“. Tam ga je odkril režiser Freissler in ga takoj angažiral za več zvočnih filmov. V Ljubljani smo že videli njegove filme: ..Atlantik", „Dve srci v % taktu", ..Tango ljubezni", in „Pesmi je konec". V kratkem pa pride „1 .j u bi ni, ljubiš, ljubi". Greta Garbo bo prihodnje leto snemala (Ivu filma. Vsebina prvega, ki se bo imenoval „lnspira-cija", še ni znana, v drugem pa bo igrala vlogo slavne vohunke Mate I lari. I,a w r e n c e I i b b o 11 — Rus. K na zadnjih številk ruskega dnevnika „Vozroždenije“. ki izhaja v Pn-rizu, prinaša zanimivo vest, da je Lawrence Tibbett po rodu Rus. FILMSKA VPRAŠANJA K.er so naši čitatelji pokazali izredno veliko zanimanja za naša filmska vprašnja, smo se odločili povišati število nagrad v vsaki številki s šest na deset in sicer v tem-le redu: Prva nagrada 5 krasnih fotografij filmskih igralcev. Za to nagrado je treba rešiti vseli pet vprašanj. Druga nagrada 4 fotografije. Pogoj je pravilna rešitev vsaj štirih vp rašanj. Tretja nagrada 3 fotografije. Za to nagrado zadoščajo pravilne rešitve vsaj treh vprašanj. Četrta nagrada 2 fotografiji. Rešili je treba vsaj dve vprašanji. In naposled šest tolažilnih nagrad po I fotografijo, za katero je treba rešiti vsaj po eno vprašanje. Rešitve sprejemamo samo prvih šest dni po izidu lista, odgovore in imena nagrajenih pa prinesemo v številki, ki izide 14 dni po priob-čitvi vprašanj. Rešitvam je treba p r loži t i kupon. Če pride za to ali ono nagrado vpoštev več reševalcev. odloči žreb. Novi letnik začenjamo s temile vprašanji: 1. Pri kateri filmski družbi igra Greta Garbo? 2. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Ljubim, ljubiš, ljubi?“ 3. Kdo igra glavno žensko vlogo v filmu „Olimpija“? ((JI. „Roman“) 4. Kdo je igral Drevfusa v filmu istega imena? (Glej „Roman“.) 5. Kako se imenuje najbolj znani pasji filmski zvezdnik? Odgovore na filmska vprašanja \ 51. številki in imena nagrajencev priobčimo prihodnjič. Nadaljeavnje s 4. strani solnce se je svetlo odbijalo od srebrnih rogov, zlatili naši-vov in medenih gumbov uni-form. Za godbo je prišel praporščak z zastavo, potem pa dve tri vrste samozavestnih žensk v uniformah in ponosnem jermen ju. Naposled so prišli tudi fantje, nekateri v uniformah, ki so jim postale že pretesne in so izgubile obliko. drugi pa, kakor Peter v skromnih modrih oblekah Nin slamnikih. Peter je pritisnil naprej ob izprevodu. Na vogalu je postal in množica se mu je umaknila. Bil je vesel, da se je mogel nasloniti na kandelaber. Spet ga je prijela stara bolečina v stegnu, l ahen vetrič je zapihal in takoj mu je postalo bolje. Vse povsod zastave, Peter je dvignil glavo in oči so se mu zasvetile. Kapela je svirala vojaško koračnico kakor takrat, ko je šel v vojno. Leva. desna, leva, desna — kako objestni so bili takrat! Zastave vse povsod, kakor rdeči, beli in modri baloni, Kate je stala na vogalu, in ko je bil prišel mimo nje, ga je bila prijela za roko in on jo je poljubil vpričo vseh. Ta prekleta bolečina! Peter je snel klobuk in si otrl čelo. Moj Bog, ko bi bil spet cel. z obema nogama in bi korakal z drugimi v izprevodu! »Nekomu je slabo,“ je začul zdajci zraven sebe in potem žvižg stražnika. ,.GIej, dečko, da se čim prej rešiš te gneče!" mu je rekel policist. Peter si je jel utirati pot skozi množico, saj je tudi sam že hotel proč. A tu ne. in ni smel dalje! Zakaj tu je prihajala Kate, Kate v sivi obleki s cvetico v roki, z majhnim vijoličastim klobukom, vijoličastim kakor njene oči, s solncem v teh Vodoravno: I. Plo- skovna mera; kraj na Primorskem; 2. Nakaznica; pesnitev; 3. Tek; Ibsenova drama; 4. Ogljikova spojina; mitološki strežaj; 5. Grška boginja: izraz iz elektrotehnike; 6. koristna rastlina: angleško ime; 7. Geološka doba. 8. Nikalnica; toplice na Dolenjskem: 9. Žensko ime; krasota; 10. Del voza; čutilo; kraj pri Ljubljani: II. Narobe mesei" zločin; očiščevališče; 12. Predlog; almanah; 13. Država v USA: običaj. Navpično: A. Slabokrvnost; veznik; B. Solnčni bog; moško ime; ('. Pokrajina v Španiji; D. Kupičenje denarja; K. Kraj v Dalmaciji: F. Riba; zaimek; ploskovna mera; G. Vrsta krokodilov; stara turška mera: II. Izraz iž glasbe: oc; zločinec; I. Docjatek; francoski , spolnik: l\. KRIŽANKA ABCDEFGH I K L M N t •2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■ ■ ■ ■ i B i ■ m ■ ■ ■ — n ■ ■ m m ■ ■ m B ■ ■ m — - — ■ ■ ■ n ■ ■ ■ n ■la ■ m ■ H Ruski politik: prerokovanje; L. Prostor za pristajanje ladij: zaimek; žensko ime; M. Odlikovanje; star denar; N. Časovni prislov: obrtnik. očeh in z belo zobmi, ko se je k svojemu spremljevalcu, rokopteč, tehten se smejočimi zdajle obrnila ši- mož, gotovo /CE NIMAM DOBRE KAVE*\ 'dobite dnevno sveže praženo le P» TVD. UUDUANA. VOPMKOV " tamburice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic STJEPAN M. 6ILG SISAK, 251, Hrvatska. Cenik tamburic poSljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z dvema zlatima kolajnama. m s. aparate in rOlO potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph: S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki Krasna, primerna, mala in velika darila za Miklavža in Božič dobite v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo! politik, Peter je poznal to vrsto. Peter, ta zala dama stopa proti tebi, snemi klobuk! luko, z odkrito glavo idi tiho mimo nje, saj ni treba, da se srečata! Črn oblak ga objame, toda v megli vidi, da gre Kate k njemu. Kaj hoče Kate od njega? Ali ga je bila morda spoznala? „Siromak je bolan,“ je začul tedaj nežen glas čisto zraven sebe, in nekaj srebrno le-skečočega je palo v njegov klobuk. „Moj Bog, Kate, ne tega! Ne, ne, ne tega! Moj Bog, Kate, ne dolarja, Kate, ti ne!“ A že je ni več bilo. Ni ga bila spoznala, pohabljenca in nekdanjega junaka z Marne. Rešitev križanke v zadnji številki: Vodoravno: 1. Urad, Milodar; 2. Ko-lekovina; 3. Ob, lokomotiva; 4. Para, Iran; 5. Neva, Nobel; 6. Koleno, ono; 7. Anica, od, rana; 8. Lik, Omar, ar; 9. Janina, ara; 10. Nazor, ker; 11. On, agava; 12. Baron, iridij; 13. Anilin, na. — Navpično: A. Ukor, kal, goba; B. Rob, nonij, na; C. Al, pelikan, Ra; D. Delavec, nagon; E. Korana, iz, ni; F. Moka, ono; G. Ivo, omara; H. Limonada, gin; I. Ono, rakar; K. Ratibor, revir; L. Irena; Arad; M. Valona, in; N. San, Arabija. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuia slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. „Znamka Oetker" jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetkcr-jcv pecilni prašek Dr. Octker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-levl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najbo) ša začimba za mlečne In močnate Jedi. pudinge In spenjeno smetano, kakao In čal, šartljc, torto In pecivo, laični konlak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeSa Vi zavojčka Dr. Oet-ker-ievega Izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta I do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. / Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo Izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih ln rajflnej-šlh močnatih jedi. šartljev, peciva, tort I. t. d. Za vsako obltell so nalvečie važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenjc tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-levo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.