7 r 1 Glas Naroda List slovenskih delavcem v ^Ameriki & first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 2l? 1903. at tre Post Office at Ne^v York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879. Štev. 44. NEW YORK, 23. februvarija, 1904. Ueto XI. Boji na San Boiflp Američani napadli vstaše. Slednjo so prepodili r gozde. Vplenili par vstaških topov. San Domingo, 22. febr. Vstaši so streljali s topovi na semkaj došli par-nik "New York". Xa to je bombardirala ameriška križarka "Newark'' vstaše, na kar se je izkrcalo 400 mož mornaričnih vojakov. Kmalo potem se je vnel boj, kteri je trajal tri ure. Končno so vstaš: bežali v gozde in prepustili Američanom par topov. Vstali le vedno nadlegujejo mesto z topovi. Ameriški Vojaki tabore sedaj v Pa-jarito. Newyorska kronika. Lov na pljuvalce. Boj proti pljuvalcem, kteri se je pričel po nasvetu učiteljic Wadleigh-ovega zavoda, proti dvonožnirn eetve-ronožcem, kteri pljuvajo na stopnjice 11C. ulice in 9. Ave., se neizprosno nadaljuje. Včeraj so vjeli 0 taeili b<-štij, kteri L vsaka je plačala po $1 k:i-zni. Dekleta imenovanega zavoda nameravajo vstanoviti "organizacijo" za iztrebitev pljuvanja. "They were out for Fun." Oni možki, kieri so se zbrali v sobi "Out For Fun Ciuba", v hotelu Old Homestead, kjer so obožavali neko na pol gulo sireno, in kadili opij, so bili včeraj neljubo iznenadeni, kajti policija jih je iznenadila. Predstavo in zabavo ji- priredil Samuel Wenk. radi česar so ga zajedno s posestnikom h • tela, kakor tudi z 2oletno sireno. F].-ro Kinnie. zaprli in stavili vsaceu;t pod $1000 varščine. Prominentna tatica. V nekej trgovini na Broadwayu aretirali so neko gospo, ktera se j>-imenovala "Alice Smith"' in ktera j< pripomnila, da to ni njeno pravo ime. Pri njej so našli 23 parov rokovic v vrednosti $44,85 in denarnico iz ali-gatorjeve kože, ktera je vredna $24..j< Ona tudi ni hotela sprejeti odvetnika, kterega jej je sodnik priporočil. Sodi-če ima brezdvomno opraviti z neko "damo"', ktera je zelo 'respectable". Se li bode policiji posrečilo "damo" spoznati i Da je tatica, je gotovo, toda denar in vpljiv zamoreta jospre-meniti v "za kleptomanijo bolno žensko." Mala poročila. — Tri milju južno od Schaghticoke skočil je raz tira vlak Boston & Mame železnice, ker so se tračnice raztegnile. K sreči ni bil nihče ranjen. — George D. Morgan, nečak ameriškega bilijonarja J. P. Morgana, vrnil se je iz potovanja po Japonskej. Seboj je dovedel svojo soprogo, rodom Japonko, s ktero se je poročil v Kioto. Ime jej je Yuki Kato in je hčerka uglednega trgovca. — V Scrantonu, Pa., sta dva italijanska prodajalca sadja napadla John Bethela iz Pittsburga, kteri seje z njima prepiral. Jeden ga je podrl na tla, na kar ga je drugi z tako silo s železno palico sunil v usta, da je prišla palica vun pri tilniku. Lopova so zaprli. Preprečeno revolucija. Tegucigalpa, Honduras, 20. febr. V tukajšnjem mestu so srečno preprečili vstajo, ktera je bila naperjena proti predsedniku Bonilla. Po noči dne 6. febr. vršil se je v vseučilišču sprejem. Ko je bila dvorana polna občinstva, pričelo je na desetih krajih goreti. Sledila je panika, iz ktere so se pa vendar le vsi redili. Policija je v zvezi z požigom aretirala več članov kongresa, vštevši Policarpa Bonilla, bratranca sedanjega predsednika in Salvador Zela-ya, bratranca predsednika republike Nicaragua. Zarotniki so nameravali sedanjega predsednika umoriti in proglasiti Policarpa Bonilla predsed pikom. _ Po Dardanelah. Rusko črnomorsko vojno brodovje bode odpljulo proti iztoku. Aleksijev v Harbinu. - Vest o ruskem porazu ob Yalu je japonska laž. Japonci trdijo, da so zopet štiri ruske rojne ladije razdejali. — Japonci se boje ruskega voj»ega vojnega brodoyja'Jz Vladivostoka. — Vojna^bode se dolgo trajala. Petrograd, 20. febr. Vojni minister Kuropatkin, kteri je odpotoval te dni proti daljnem iztoku, imenovan bode vrhovnim poveljnikom tamošnje ruske vojske, dočim bode podadmiral Makarov prevzel vrhovno poveljni-štvo ruskega vojnega brodovja na iztoku. Makarov je že odpotoval proti iztoku in sicer z posebnim vlakom, kteri pride v Port Arthur v desetih dnevih. Podadmiral Jessen je imenovan naslednikom generala Ewalda Stackel-burga, poveljnika brodovja v Vladi-vostoku. Stackelberg bode nemudoma odpotoval v Petrograd. Veliki knez Mihajl. starejši brat ruskega cara in prestolonaslednik ter več sto častnikov, zbralo se je včeraj na Nikolajevskem kolodvoru, kjer so ■se poslovili od raznih častnikov, kteri so odpotovali na vojno. Množica je bila nepopisno navdušena. Podkralj Aleksijev. Paris, 20. febr. Francoska vlada namerava svojo Indo-Kitajsko kolonijo zavarovati proti napadom od strani Japoncev. Vlada je namreč dobila poročilo, da je tamkaj vse polno japonskih ogledunov, kteri so razstavili blago na haudijskej razstavi. Vlada je odredila vstanovitev tovarn smodnika in nabojev. Nadalje bode vlada poslala tjekaj tudi več vojaštva in vojnih ladij. Japonci bodo na otoku Formozi zbrali v kratkem 60,000 vojakov, kteri bodo napadli francosko posest, ako se zaplete tudi Francija v rusko Japonsko vojsko. Petrograd, 20. febr. Ruska vlada je odpravila včeraj cenzuro vseh poročil in brzojavov, kteri gredo v inozemstvo. Za odpravo cenzure imajo se v Rusiji zahvaliti le caru Nikolaju. To je storil car Nikolaj le radi tega, ker prihajajo iz Rusije vedno le poročila rusofobov, kteri vedno le laži poročajo. Oni poročajo o navadnih dijaških in delavskih izgredih, kteri so drugod na dnevnem redu, tako, kakor, da bi vladala v Rusiji neprestana revolucija med vsem ruskim ljudstvom. Minister inostranih del naznanja, da podkralj Aleksijev ne priporoča t® ta no vite v inozemskih konzulatov v Daljnem, kjer vlada sedaj izjemno stanje. Petrograd, 21. febr. Iz Port Ar-thura se brzojavlja, da se je včeraj vršil prvi boj med Rusi in Japonci na korejskem ozemlju. Majhna patrulja kozakov je napadla oddelek japonskih vojakov. Kozaki no vjeli veči- no Japonce", pri kterih so'našli zemljevide in druge važne listine. Resnega boja še par dni ni pričakovati, kajti sedaj se je vršil le boj med prednjimi stražami. . Podkralj Aleksijev ostane še vedno v Port Arthuru in sicer doklt-r ne pride tjekaj admiral Makarov. Petrograd, 23. febr. Iz Port Ar-thura se poroča, da je veČina civilistov mesto ostavila, tako da ostane v mestu le posadka. PetroK-rad. 21. febr. Senzacijonelno angleško poročilo, da je na Bajkal-skem jezeru zmrznilo 600 ruskih vojakov. je navadna angležka laž. Dne 18. febr. zavozil je vlak v snežni zamet in skočil z tira. Jeden vojak je bil usmrten in lo je ranjenih. Promet ni bil oviran. Petrograd, 23. febr. Iz Port Ar-thura se brzojavlja, da je bilo dne IS. februarja pred Port Arthurom opaziti Japonsko vojno brodovje. Korejci v severnej Koreji so Rusom naklonjeni. Mandžurska železnica neovira no razvaža vojaštvo na razne kraje. Petrograd, 21. febr. Ljudstvo je za vojsko navdušeno tako. da med raznimi narodnostmi ni več razlike: celo poludivji rodovi na Kavkazu, vedno nezadovoljni Finci in nasprotujoči Poljaki so pozabili svoje težnje in hite, da ponudijo skupnej domovini svoje moči. Isto navdušenost je opažati tudi pri Zidovih. 45 židovskih zdravnikov je opustilo svojo prakso in so odšli na vojno. Rabinec Drabkin je pred množico navdušeno govoril za domovino. Med drugim je tudi dejal- "Naša domovina mora izvršiti težko nalogo. Prišel je trenotek, v kte-rem morate vi, moji bratje, vsemu svetu pokazati, da niste nevredni sinovi domovine, in dasiravno zavzemate pred oltarjem vere drugo stališče — pokažite, da zavzemate pred oltarjem patrijotizma or.o isto stališče, kakor drugi državljani, na kterih strani bodite zjedinjeni za cara in domovino. Pomislite, da je postala Rusija mogočna ne le s pomočjo orožja, temveč tudi s pomočjo blagoslova." Po božjej službi pela je množica rusko himno. Seoul, Koreja, 21. febr. Blizo Anju kakih 100 milj južno od Wiju v Koreji, bilo je videti včeraj dve ruski kozaški patrulji. Petrograd, 21. febr. Vest, da je prišlo v Koreji do prvega boja med Rusi in Japonci, se potrjuje. Kozaška patrulja je napadla oddelek Japoncev. Kozaki so bili na potu iz mesta Wiju proti jugu, kjer so vjeli japonskega majorja Tatsuru in pet vojakov. Položaj v Port Arthuru je nespremenjen. V Mandžuriji vlada popolni mir. Petrograd, 21. febr. Iz Harbina se brzojavlja, da mandžurska železnica v redu vozi. Oni most preko reke Sungari, o kterem se je poročalo, da so ga Japonci razstrelili, je nepoškodovan. Istina pa je, da so Japonci skušali to storiti, toda Rusi so jih vjeli in po vrsti obesili. Skoraj vsi civilisti so ostavili Harbin. Japonske delavce pri železnici so Rusi odslovili in jih nadomestili z Kitajci. Petrograd, 21. febr. Mobilizacija izborno napreduje in priprave za mobilizacijo vse ruske vojske so že gotove. Y Sibiru so organizirali Rusi štiri posebne kore sibirskih strelcev. Tamkaj je tudi brigada kozaškega pogorskega topništva. Glavni japonski napad se bode vršil gotovo na mesto Port Arthur, toda z napadom ne bodo dosegli Japonci nikacih vspehov, kajti oni se ne bodo mogli niti izkrcati. Ves polotok, na kterem se nahaja mesto Port Arthur, so zasedli kozafri. kteri so prišli tjakaj že pred več meseci iz Kavkaza. Glavni del ruske vojske na iztoku tvorijo kozaki. Njihova obleka je za zimo zelo pripravna. Na glavah imajo velike črne kape iz kožuhovine, katere nazivljejo "papoha". Te vrste pokrivalo pokrije tudi tilnik, tako, da kozak vetra skoraj ne čuti. Vesti, da morajo vojaki med vožnjo proti iztoku mnogo prestati, so navadna angležka laž. Zeleznične tovorne vozove so spremenili v vdobne. Iz Ruski vojni minister, general Kuropatkin. sten so izrezali tudi toliko lesa. da ima vsak voz po več okenj. V vsakem vozu je peč in tudi vsak vojak ima v vozu svojo postelj, ktere se zvečer namestijo. V vsakemu vozu se vozi lahko 40 mož. toda sedaj vozijo le po 36 mož, radi komodnosti. Razun običajne dnevne hrane dobi vsaki vojak še tri četrtine funta mesa. Obedovanje na potu proti iztoku se vrši v posebnih vozovih, poleg vozov, v kterih so kuhinje. V Port Arthuru imajo dovolj živil za dve leti. List "Novi kraj" ne izhaja več v svojej prejšnjej obliki in objavlja sedaj le buletine. Japonsko brodovje kroži izven luke in opravlja tako policijsko službo za Ruse. Vsaka ladija, ktero spuste Japanci v luko se smatra kot ogleduška, radi česar se z njo tudi kot s tako postopa. V Port Arthuru vlada po noči popolnoma tema. General Valkov je poveljnik vojaštva, ktero se spočetka ne bode bojevalo. Sedaj je Valkov v Harbinu. Generala Linjevič in Dratovič sta v Liao Yangu, med Nju Chwangom in Mukdenom. Ko se pribL^n 10. pulkovmja Kin Chowu, 9. polko vili j a Liao Changu in 12. polkovnija Liao Yangu, potem se prične splošno korakanje k reki Yalu. General Pflug vodi svoje čete iz Muk-dena proti Yalu ter zajedno čuva severni zaliv, kakor tudi železnico. Iz Sibira proti Mandžuriji je na potu velika vojska topničarstva. Ko se je vojna pričela, je bilo v Amur-skej guberniji in onstran gorovja Ja-blanovoj ter v Vladivostoku 125,000 vojakov. Japonci se izkrcujejo edino le v Koreji, kajti v Mandžuriij jim tega Rusi ne puste. Moskva. 21. febr. Naše mesto je središče patrijotičnih demonstracij, kajti ono je sveto mesto. Tu se vrže tudi velike verske demonstracije. Cerkve so vse polne ljudstva, ktero tudi pred cerkvami moli za vspeh ruske vojske. Pred Ibersko kapelo kleči na tisoče ljudi v snegu. Ljudje prihajajo in odhajajo. Petrograd, 21. febr. Tukajšnje meščanstvo je dosedaj nabralo poldrugi milijon rubljev za vojno. Vsaki meščan je darovalec. Tukaj živeči Angleži so podarili 100,000 rubljev. Neki Anglež, kteri želi ostati nepoznan, je podaril vojakom 6200 botiljk vina. Odhajajočim vojakom daje vsakdo tobak in sladkor ter druge stvari. Vojakom, kteri so odhajali včeraj iz Nižnjega Novgoroda, so kmetje podarili svoje lastne škornje rekoč: "Da vas ne bode zeblo in da ostanete zdravi!" Na to so kmetje odšli po snegu domov — bosonogi 1 Pctr« grad. 22. febr. V verodostojnih krogih se trdi, da je ob reki Yalu prišlo med ruskimi in japonskimi predstražami do raznih bojev in da so se ruske prednje straže umaknile. Od pričetka vojne do sedaj zgubili so Rusi pr^ližno 2500 mrtvih in ranjenih. Por" Arthur, 22. febr. Skoraj v3ako noč je slišali na prostem morju streljanje z topovi. Tudi včeraj je bilo slišati neredno streljanje. Brezdvomno skušajo se japonski torpedni čolni približati luki. Inače se ni nič važnega pripetilo. Rusko vojaštvo je še vedno v de-fenzivi, v kterej bode ostalo še dolgo časa. V Daljnem, Port Arthuru. Nju Chwangu in Laoyanyu izdelujejo Rusi velike utrdbe in priprave za sprejem Japoncev. Japonsko brodovje, ktero je napadlo Port Arthur, je tako poškodovano da ni več sposobno za nadaljno voje-vanje. Tokio, 22. febr. Rusko vojno brodovje iz Yladivostoka se je pojavilo ob zapadnem obrežju japonskega otoka Hokkido, kjer je skušalo razdejati podmorsko brzojavno zvezo. Pri tem ruskem brodovju pa ni opaziti "Gro-movoj" in "Hrabri". Petrograd, 23. febr. Tukajšnja vlada se pogaja z porto za dovoljenje prevoza Črnomors^fcga ruskega vojnega brodovja po Dafldanelah. S tem je tudi avstrijska vlada zadovoljna, do-Čim tudi Nemčija ne bode ugovarjala pač pa podpirala ruske načrte. V ostalem je pa ruska vlada sklenila svoje črnomorsko ladjevje na vsak način poslati po Dardanelah proti iztoku, tudi ako iih pošlje kot trgovske ladije. V ostale^ ' J na Turčija v rusko zahte-o privolila. Ako bi pa Anglija temu ugovarjala, poslala bode Rusija nemudoma svojo vojsko proti angleškej Indiji. London, 23. febr. Tukajšnji j t: ponski poslanik baron Hayashi izjavlja, da vest, vsled ktere bi bilo v bojih med ruskimi in japonskimi predstražami 2500 Rusov usmrtenih, ni resnična. Tukaj namreč ni toliko japonskih vojakov, da bi zamoglo priti d, velike bitke. Nagasaki, 23. febr. Japonci trdijo, da je japonsko vojno brodovje ponovno napadlo Port Arthur in razdejal štiri ruske torpedolovke. Japonci 3 izvabili ruske vojne ladije iz luke s pomočjo ruskih signalov. Minister-stvo vojne mornarice izjavlja, da o tem ni bilo še obveščeno. Tokio, 23. febr. Ruske patrulje prihajajo vedno dalje proti jusu od Yalu. V Sumakin dospelo je 600 kozakov, zopet drugi so na potu proti Gensanu. Jinkov, Mandžurija. 23. febr. Podkralj Aleksijev je ravnokar dospel z svojim štabom v Harbin. Velikih bitk Še par tednov ni pričakovati, kajti Rusi bodo vznemirjali Japonce toliko časa, dokler svoje čete tako ne pomnože, da bodo Japonce povsodi naenkrat prijeli. Chemulpo, 23. febr. Dodatno k po ročilu o bitki pred tukajšnjo luko, se še poroča, da so Rusi potopili inpon sko križarko "Tokachiho", in poškodovali "Asamo". Na "Asami" j 2 bilo usmrtenih 80 japonskih vojakov 100 let star senator. Frederickton, N. B., 20. febr. Tukaj obhajal je včeraj senator David Wark svoj 100. rojstni dan. Wark je najstareji postavodajalec na svetu. Slavnosti so se udeležili mayor in vsi občinski svetovalci in razni vladini uradniki. Mr. Wark je še vedno zdrav, le oči so mu oslabele. Odkar je postal senator, še ni zamudil niti jedne sena-tove seje. "Sveta Sara" je umrla. Salt Lake, Utah, 20. febr. V Ply-mouthu, Utah, umrla je najstarejša mormonica, Sarah Biglerjeva, znana pod imenom "sveta Sara", v 9S. letu svoje starosti. Pokojnica je bila privržnica mormonske vere takoj, ko je Jos. Smith 1 vstanovil novo vero. Smithu je tudi dvakrat rešila življenje- 15 usmrtenih. Ogden, Utah, 20. febr. Blizo Ho-puga pripetila se je na tamošnjem železniškem tiru razstrelba dinamita; 15 delavcev je bilo na mestu Udmrte-nih in 30 ranjenih. Nesrečniki so po narodmoeti Grki. __ Iz Evrope. Bolgarska hoče osvoboditi Macedonijo. 14 osob zgorelo r Parizu. Drobnosti. Paris, 21. febr. Semkaj je dospel konzul Zjedinjenih držav iz Smirne, E. A. Magnifice. O položaju na Balkanu trdi, da zamoremo pričakovati v poletju mnogo novosti. Bolgarija hoče na vsak način osvoboditi Macedonijo. Neki ropar, imenom Catiga, se alba nskim četam ni hotel podati. Ko so prišli vojaki ponj, je ustrelil 35 vojakov in srečno ušel. Bolgarija ima pripravljenih 300 tisoč vojakov za napad na Turčijo. Vojaki so izučeni izborno in se zamore-jo meriti z najboljšimi vojaki na svetu. Bolgarija pričakuje le, da Rusija odpozove -voje bližnje vojaštvo, na kar bode osvobodila Macedonijo. -T. .•„ Paris, 2L febr. V tukajšnjej tovarni celuloida, na vogalu Boulevard du Sevastopol in Rue Eticune Marcel, pripetila se je razstrelba dinamita. Štirinajst delavcev je bilol na mestu usmrtenih in 20 ranjenih. Razstrelba se je pripetila v četrtem nadstropju in je bila tako jaka, da so tudi bližnje hiše poškodovane. Takoj nato je pričelo goreti. Delavci, kteri so delali v gorenjih nadstropjih, pričeli so klicati na pomoč. Trije možki so skočili skozi okna in io obležali mrtvi na ulicL Škoda iaša kacih $100,000. v v v Rim. 21. febr. "Kraljica Jelena priredila je včeraj takozvani "Circclo di Corte". ob kterej priliki je sprejela razne inorodce. ktere so jej predstavili v skupinjah po narodnostih. Med slednjimi prišli so prvi na vrsto Mihajl Urusov s svojo soprogo in več druzih uglednih Rusov, s kterimi ?e je kraljica razgovarjala v milej slovan:čini. Nato so sledili Duca in Duchessa d'Ascoli, ktera sta predstavila kraliaci druge ptujce. Takoj za Rusi prišli so na vrsto Američani, in sicer Mrs, in Miss Marion Crawford; Mrs. in Miss Parrish ter Miss Edwards. Tem so sledili An-gleli, med kterimi je bila tudi vojvo-dinja Buekinghamska. Sprejem je trajal do 8. ure zvečer. V V T Reka. Hrvatska, 21. febr. Novi go-verner tukajšnjega mesta, baron Er-vin Roszner, dospel je semkaj. Tem povodom vršile so se tukaj razne slavnosti in razne madjaronske hiše so bile okrašene z reškimi zastavami in cve:kami. Vse ladije v luki so bile okrašene s zastavami. Ko je dospel posebni vlak na kolodvor, svirala je vojaška godba Rakoczy-jevo koračnico. V V T Paris. 21. febr. Minoli četrtek nastopil je predsednik Loubet šesto leto svojega predsedovanja. Loubet je sedaj dalj časa na krmilu, nego kteri-koli drugi dosedanjih predsednikov Francije. Tem povodom so brzojavno čestitali Loubetu: švedski, belgijski, grški, portugalski in danski kralj, perzijski šah, ruski car, nizozemska in rumunska kraljica, italijanska kraljeva dvojica, car in carica ter an-gležki kralj. + + + Praga, češka, 21. febr. V tukajšnjem novem nemškem gledišču vršil se velik ples v dobrodelne namene, kterega se je udeležila vsa praška prominenca. + 4* + Praga, 22. febr, V tukajšnjej pra-voslavnej cerkvi vršila se je včeraj služba božja za vspeh ruske vojske proti Japoncem. Pred cerkvijo nabralo se je na stotine dijakov in občinstva, ktero je priredilo veliko demonstracijo za Rusijo. Na to so odšli dijaki pred ameriški konzulat, kjer so vprizorili protiameriško demonstracijo. Zamorca sežgali. Little Rock, Ark., 20. febr. Blizo | Crosseta so linear j i sežgali zamorca ' Glenco Baysa, kteri je bil obdolžen, da je v prepiru vstrelil posestnika nasadov J. D. Stephensa v Ashley county. Zamorca so vjeli, ga privezali k 1 drogu in sežgali. , __________ •I Glas Naroda". Uaroer v Uat Uradnik __ ZMAGOSLAV VACJAYEO. Lutmk: Pobttahv: FRANK 8AK8ER. IW Greenwich 8u New York Oily. Na leto ,olja list za Ameriko ..$8—, . pol leta............LM, Za Evropo za tm leto . . . |U0 " pol leta . . . SJM " četrt leta . . 1.7» y Evropo pešiljamo list skupno dre številki. "Gla® Naroda" izhaja vsaki dan vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" (»Voiee of tke People") leaned every daj, ezoept Sundav a Holidays. Subscription yearly 18. Advertisements on agreement. Za oglase da 10 vrstic se plača BO Dopisi brez podpisa in oeobnesti se ne natisnejo. Denar naj ae blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja narednikov prosim«, da se nam tudi progfinje bi-raliiie naznani, da bitreje najdemo matiovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite «aalov: "GLAS NARODA", 10» Greenwich St., New York. OHy — Telefon 87®* Oortlandt. — San Domingo — "the next". Marljivost in pravičnost bili sta podlaga, na kterej so očetje naše republike zgradili našo sedanjo, tako veliko in ponosno republiko. In te čednosti je bilo opažati vedno in povsodi, vse do državljanske vojske. Toda ona ista stranka, ktera je z nepopisnimi žrtvami in povsem demokratičnimi nazori republiko prenovila in preustrojila — ona ista stranka je potem razdejala jeden ideal za drugim. Posledic teffa — recimo krtovega — dela za sedaj še ni opažati — kajti dosedaj nas spremljata povsodi sreča in — dolar. Filipinske sirote se morajo pokoriti našim puškam in topovom, Oolombijcein smo prekopo-vo zemljišče jednostavno odvzeli — in republiko San Dominjjo bode predsednik Roosevelt v par tednih, mogoče Še prod volitvijo, tudi podučil, kako naj tolmači naš imperializem. Predsednik McKinley, kteri je bil za 99 odstotkov bolj resen in logičen, nego njegov slučajni naslednik, izumil je za imperialistične lopovščine in zločine oprostilno besedo "Destiny". Toraj nekak nagon in nacijo-nalno določilo, kteremu se moramo vsi pokoriti. Mr. Roosevelt se pa tudi na to besedo ne ozira, kajti zanj je vse "Destiny", kar služi v prid njegove zopetne izvolitve predsednikom. McKinley bi mogoče Panamo kupil, Roosevelt pa pravnega posestnika jednostavno prepodi. Njegovemu "Destiny' je dobro vsako sredstvo, samo da dožene svoj cilj. Pri tem pa sledi naš predsednik vedno le "naj-plemenitejšim ciljem". Otrokom je drago, ako se poje novi finejši tekst po napevu starih pesmi. Roosevelt iz-vestno ne misli na to, da bi kedaj po pravu močnejega, osvojil mulatsko republiko — ne, gotovo ne; — on želi tamkaj napraviti samo "red", to je vse, kajti lep in velik otok mu bode gotovo izplačal ves trud. Brezdvoinno bi služilo v korist kulture vsega sveta, da se San Domingo reformira — toda to nalogo naj naše ljudstvo ne poveri Rooseveltu, kajti našo "Destiny" ne smemo gojiti s pomočjo političnih prevar in napačnim tolmačenjem pravnih vpiašanj. Predsednik se zopet zanaša na svojo srečo in na dolar, ako ga pa prva in drugi ostavita, potem mu je odzvonilo. Le še kak deček iz otročjega vrtca za-more verovati, da je Monroe doktrina orodje, s kterim je danes mogoče raz-dejati prosto državo, jutri gojiti bodočo politiko na Pacifiku in pojutra-njem dobiti komad Kitajske — ne da bi se nam upirala druga ljudstva. Vladajoča stranka vara naše ljudstvo s tem, da prikriva s frazami evangelij svoje sebičnosti, kar pa ne more vedno trajati. Prizadevanja za sporaz-umljenje med Čehi in Nemci. $o zopet postala intenzivneja. Znamenja kažejo, da tudi na najvišjem mestu žele, da bi prišlo do kakega pomirjenja. O tem priča tudi razgovor na dvornem plesu med cesarjem in drugim podpredsednikom zbornice poslancev drom. Začekom. Cesar se je kazal j ako milostnega in je razgovor začel z ozirom na dejstvo, da se je zopet sešel permanentni deželnozbor-ski odbor, takozvani "spravni odbor", sestojeei iz 21 članov deželnega zbora. Cesar je menil, da bi bil to lep Izgled, ako bi prišlo do sprave na Moravskem. Cesarju se dozdeva, da bi to laglje šlo na Moravskem. nego li na Češkem. Dr. Žaček pa je zatrdil nasprotno: da so sedaj razmere na Moravskem težavneje, nego na Češkem. Na vprašanje cesarjevo o vzroku temu je pojasnil dr. Žaček, da radi vseučiliščnega vprašanja in radi vedenja Nemcev nasproti temu vprašanju. Razmere so se jako poojstrile in strasti povečale. Na vprašanje cesarjevo, kaj bi bilo stoi^fci, je odgovoril dr. Žaček, da bi bil'kakov odlok cesarja samega hvaležno vspreiet od obeh narodov in da bi to dovelo do kakega sporazumljenja. Na to pa je liesar izustil velekarakteristične besede, ki najbolje ilustrirajo sedanji položaj: "Da, ako bi le hoteli ubogati, ali dandanes se ne uboga nikdo več". Iz Brna — kjer se je sestal gori rečeni "spravni odbor" — poročajo, da so v prvi seji izvolili referente in ko-referente za vse stvari, ki se imajo razpravljati. Izvolili so tudi tri pod-odseke: za volilno reformo, za kurije In za šolstvo. Razprave ne bodo tajne in bode tudi vlada vabljena v seje. Na svojem posebnem posvetovanju je Idub čeških poslancev v deželnem ^boru moravskem sklenil, da morajo '•eški člani v spravnem odboru siliti aa to, da se dela čem možno povspe-djo. Oni deli akcije, ki so bili rešeni '.e v prejšnjem zasedanju "spravnega ♦dbora", naj se dovrše tako, da bodo teželnemu zboru že o njega prihodnjem zasedanju predložene dotične oredloge. Glede vseučiliščnega vprašanja je klub izrekel, da rešitev tega vprašanja ne sme biti odvisna od pri-trjenja Nemcev. — Končno je klub izjavil, da stališče Čehov v "spravnem odboru" nikakor ne prejudicira vedenju Cehov v deželnem in državnem zboru. Tudi iz nemškega tabora ne hrešči več tako grozilno. Morda jih je osup-lilo nekoliko, ker utegnejo biti naj-noveje bdredbe vojne uprave v jezi kovnem pogledu znak, da je tudi v visokih krogih jelo prodirati spoznanje,da bi moglo priti do katastrofalnega izida, ako bi bili v vsem na uslugo nemškemu šovinizmu, odreka-iočemu večini prebivalstva pravico do lastnega nacijoaalnega življenja. Morda postane mehkeji marsikdo ined Nemci, čim jih začno dejstva poučevati, da so minoli tisti časi, ko je trebalo Nemcem se zarežati, pa so jim bili vsi činitelji državnega življenja na slepo uslugo. Med tem pa, ko se vse, kar umeva nevarnost sedanjega položaja, prizadeva, da bi se duhovi pomirili in bi se zboljšale dispozicije za pogajanja v dosego kakega sporazumljenja, je bil ravno naš ministerski predsednik in nikdo drugi, ki je izvolil ravno v tem hipu nastop nasproti češkim agrar-eem, oziroma češki državnozborski delegaciji, ki ogorčil vso češko javnost in bi mogel v kali udušiti ravno to, za kar se je v razgovoru z drom. Žačkom zavzel — sam cesar: ponovne poskuse za dosego sporazumljenja. "Ed." Prošnja 10,000 žensk. St. Louis, Mo., 19. febr. Deset tisoč tukajšnjih žensk vložilo je prošnjo, da ukaže mesto ob nedeljah vse saloone zapreti in tudi prepovedati prodajo opojnih pijač v kočah Forest Parka. Članice Women's Christian Tem perance Union so zborovale in pri tem molile za "vslisanje" prošnje. Molitve se bodo ponavljale vsake dan tekom prihodnjega tedna. Končajte m 2c ni« Brutalna politika Nemcev proti Poljakom. Nešteta nasilja in milijone denarja so že porabili Prusi, da bi udušili Poljake, in da bi poljsko vprašanje v Prusiji stavili definitivno z dnevnega reda za vse večne čase. Ali to prusko nasilje ne le da se ni približalo svojemu cilju ni za en sam las. ampak še oddaljilo se je tako, da so že trezneji Nemci sami začeli uvidevati, da se takozvani "pruski poljski politiki" ne posreči nikdar uničenje Poljakov. Ali pruski ofieijelni krogi so slepi v svojem fanatizmu in sovražtvu proti Poljakom. V pruskem deželnem zboru, v razpravi o proračunu, so mi Tnstri izjavili eden za drugim, da vlada nikakor ne odjenja od svoje "poljske politike". In da je temu res tako, priča vest, da pripravlja vlada nov zakon proti poljskim bankam. Toda, kakor rečeno, vsa nadaljnja nasilstva ne-bodo mogla popraviti fiaska, ki ga je doživela protipoljska politika* pruske vlade. To so jim povedali v lice poljski poslanci v deželnem zboru. Novoizvoljeni poslanec Koryanti je z ozirom na dejstvo, da je državni kancelar Buelow sam v deželnem zboru zasramoval Poljake z "Wasserpolaken", zasramoval, da je kancelar surovo insultiral pruske državljane. Ali s tem je napravil le uslogo proti-poijski agitaciji. Tiste "poljske ovce", tisti "voli poljski", tisti "prešiči poljski" mu že dado od-govpr. Poljaki poslanci preski be, da o teh zasramovanjih iz\edo v v^aki poljski hiši, v najborneji koči, da bo vedel narod, kako postopajo ž njim Prusi, da bo vedel, da so moderni teutonski vitezi tisti vampirji, ki sesajo kri njegovih sinov. Če je politika teh vitezev podpirana od vi* kih krogov, ne morem reči druzega. nego, da takov sistem je prava sramota; Tem besedam so burno pritrjevali Poljaki in socijalisti. Vojna poročila. John Dobernidge poroča c naj-novšej japonski vojni ladij i. Postni čas in business. — <4The Lent and the balls." New York, Februeri the tventiseknd. t. m. Voice of the People, Lower Manhattan Island. Mister Editer:— Končno smo vendarle srečno dočakali Lent, ali najsvetejši postni čas; ali Lama Taruru Budistov, ali Juen Si Fu Konfucija, ali Ras a Šona Židov, ali Kurban Bajram Moslemov itd. itd. — in kamor se človek ozre, povsodi se vrše še maskerade in slič-ni festivels ter zabave, ktere ne spadajo niti v Lent, niti v Kurban Bajram. Prav zaprav. jaz Vam moram odkrito povedati, da bi za post ne dal niti piškavesra oreha, niti a dam penny, ako bi mi Lent že iz grla ne gledal. kajti moja stara reče ob vsakej priliki, kadar kaj izpregovorim: "In tako se obnašaš še celo sedaj v Len-tu." Toda da govorim about the business. Izvršiti imam namreč razne Ri-jel Istet Transekšns-Ajze, kar vse bi bilo lahko že davno settled down, toda — you know, v carnevals-sizen, Mister Editer, sploh ne moremo talk about the business, ako se ne gre pri tem za kak Meskerued Fojrnišing biznes ali kaj sličnega, kar je v zvezi s kako neumno zabavo. Tako sem imel tudi v minolem tednu obilo taeega biznesa. Na j preje sem ustregel Vašej želji in sem odšel v Carnegie Hall kot lokalni r i porter za Vaš njuspejper. Tamkaj, v Carnegie "Holl". so slavili Japonci svoje viktaris nad Ruašiens, kteri so samo pri Port Arthuru in Čemulpo ali Lumšepo zgubili v par dnevih kar :i00 Warships. — Vstopnina je bila prosta in tako smo prišli srečno v avditorij. kjer sem dobil zajedno z ostalimi slavenik riporters par sedežev in the rear. In evo, kaj smo mi videli. V imenovanem IIoll so se zbrali newyorški Japs in new.vorški Sinis ter Finns. Sejo je otvoril naravno japonski minister, Mr. Takahira, kteri je zglasom topov vojne ladije "Ao-niuri Maru" zahteval vse dosleee, da otvorijo miting z japonsko bojno molitvijo. The Sinis in Finns s tem niso bili zadovoljni, toda ker se je šlo za Japs-business, so slednič otvorili sejo s petjem bojne molitve, ktero smo vsi jednoglasno peli like that: ''Ivimi ga yo wa Chiyo ni yachio ni , Iwao to narite Ivoke no musu made." Neki Japonec, kteri je sedel kraj mene, mi je molitev raztolmačil in povedal, what it means, namreč: "Naj živi naš vladar na tisoče in de-settisoče let, dokler se tudi majhni pesek ne spremeni v z mahovjem pokrito skalovje." By Jingo! — takoj sem postal srečen, kakor ILoligan the happy, kajti mislil sem, da sem med jednokrvnimi rojaki, kteri tudi otvorijo vsak miting z obligatnim očenašem in črnimi ter belimi "kuglieami". Nato je Mr. Takahira zagotavljal navzoče Japs in Sinis, da morajo zmagati, kajti — the American Šinis and Polaks nameravajo kupiti za cesarja Mutsuhito povsem moderni Warship imenom "Ivišinev". Japonci so na to živahno ploskali in zopet zapeli svoj "lvimi ga yo wa". Kar pa nas je bilo riporterjev, smo odgovorili za rifrejn z našo najnovejšo con-tra-himno: "Now unleash the dogs of war. Sic 'em — to vse roski! Do not bluff. Mikado, or Yours will be the losski!" Ker smo pa bili v manjšini, morali smo bežati baš tako, kakor japonski konji iz Nagasakija, o kterih trdi naš tovariš od "Heralda". da niso niti za šintarja sposobni. Se je li imenovani miting zaključil z obligatnim "Kimi ga yo wa", ali očenašem, mi ni znano, kajti jaz sem moral bežati, na kar sem odšel za svojim biznesom. Pri tem pa nisem mislil, da je bil te dni Velentajn, kteri je bil vzrok, da so me povsodi slabo sprejeli. V nekterih aficeh sem našel ljudi pokrite s fesom, drugod zopet s turbanom, kar znači, da so dotični edino pravoverni Mozlemi, kteri se za neumne Velentajnovce dolzih las in kratke pameti niti ne zmenijo. Vendar so pa sedanji časi zelo slabi za biznes. Ako pridem kacega bosa rano zjutraj obiskati v njegov afis, ga običaj- no še ni, ker je bil prejšnji večer na Maskered bali. Ako pridem kasneje, potem je sicer v uradu, toda odšel je ravnokar on the corner, da poje par pickets. Popoludne ga ni. ker mora ebsolutli par ur spati in ako pridem zvečer v njegov afis, potem je že odšel ker ima njegova sosajeti slavnost, ali ker je odšel na kak ball v Williamsburg. kteri traja do druzega jutra. Najbolj čudno je pa, da se pri nas sv. pust še le potem prične, ko je že minol in posledica temu je, da je z biznesom zelo slabo, dokler ni pust popolnoma končan, ali dokler ne nastane spring. V tem času so pa ljudje, s kterimi bi bilo napraviti biznes, običajno tako kaput, da odpotujejo za par tednov na deželo. Ko pa pridejo nazaj, potem so še bolj kaput in morajo potovati v kako kopališče ali toplice, da si tamkaj skuhajo kosti. V ostalem pa, Mr. Editer, saj veste, da po letu ni čas za biznes. Prvič radi vročine in drugič, ker pri nas ni ljudi. Ljudje, s kterimi bi bilo kaj napraviti, so običajno v Jurop ali pa na kontri. In kadar so zopet tukaj, potem zopet ni biznesa, ker so ali na Coney Island, ali na Ročka way Beach ali na Long Branch itd. V jeseni, Mr. "Rditer, tiidi ni ugodno za biznes. lil potem pride najslabši čas, namreč čas pred Božičem. Saj veste, da v tem času ni dobiti denarja iz ljudi. Med Krizmesom in Nju Jir — well, o tem ni niti jus to talk. In potem pridejo zope slabi časi, namreč takoj po praznikih. Ljudje so ves svoj denar izdali za križnica presents. In potem pride carneval in potem Lent in well — potem se zopet vse znova prične. In vendar. Mr. Editer. kamorkoli pridete, povsodi so ljudje. Kadar pridem v salun, tam je vse polno pipelna in ako grem na ba!, tam trošijo ljudje denar, kakor Carnegie, in kadar ni bala. potem gredo v "apera" in potem na goo-goo eyes Avenue in še kam. In kljub temu jim Še preostaja denar za vojno ladijo "Kišinev" in za vesti z buletini "Japonske torpedov-ske ladije so pogreznile ruske ladije'' ter "Rusi nabili Japonce na — suhem". Toda to spada že v Cleveland, a jaz sem danes postno in nrwyorško dolgočasen. So long, yours. John Dobernidge Esq. Kranjsko slovensko katoiiško pij. frostro svete Bartee v Forest City, Penna. Inkorporirano dn6 31. januarja 1902 v Pennsylrantfi. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Fa. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 6<>7, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhi* P. O, Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Citv, Pa. Karol, Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda". Evropejske in druge vesti. Dunaj, 23. febr. Rusija, Avstrija in Nemčija so sklenile pogodbo in načrt, po kterein se ne bodo uinesavale, ako pride do vojske med Turčijo in Bolgarijo. Imenovane tri vlasti su se tudi domenile, da vojno meti Turčijo in Bolgarijo ne bodo smatrale kot vojno, temveč kot zatiranje vstaje od strani Turčije, ktera je gospodar Boljrarije. Vendar pa no bodo pustili Turčiji prilastiti si komad Bolgarije.! Avstrija bode izvrševala v Al.icedo- j ni ji policijsko službo. Dunaj, 23. febr. Pri veerajšnjej i seji ogrskih delegacij, je "grof" Sze-j chenyi vprašal ministra inostranih del. bi li ne bilo umestno izposlovati • mednarodnim potom vporabo panamskega prekopa. Berlin, 23. febr. Ob rekah Reni in! Wesri nastala je povoden j, kajti obe reki, kakor tudi njuni pritoki izsto- i pili so iz svojih strug. Najveš ;kode' je napravila voda v kolinskem okraju Bremen. 23. febr. Tukajšnja trgovinska tvrdka Ivan Lahnsen ji> napovedala bankerot. Dolgovi znašajo $250,000, premoženje pa K* $.~»0,oi>0. Rim, 23. febr. Povodom praznika Washingtonovo rojstvo, vršil se je včeraj v ameriškem poslaništvu sprejem. Tientsin, Kitajska. 23, febr. Tz Tsinanfu Shantung se brzojavlja. da se je ob reki Koangho podrl jez. Na stotine ljudi je utonilo in več. vasi je razdejanih. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IliRSTNA VINA. RudeCe vino po 50 ct. ji.al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri gaJone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo m Illinois plačam prevozne stroške in dani posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom jo priložiti denar. MTlflLivltlh-;lllr„nfl Jl^-SA-A.A,^,,^,.....ife......a Zakaj trpite? Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti? Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne"dopušča, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, daje prof E. Collins najboljši zdravnik. n Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem Zahvalna pisma : Gospa Anna Obešter piie: Velecenjeni prof. Collins: — Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te meje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz ^j7"5- hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St. Pottstown, Pa- Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizu i" leta' na bolezni v grlu. šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštovanjem Mato Zugežič, Box 123 Bellefonte, Pa. Vsakdo mora pripoznati da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalna pisma od bolnikov, in baš bolniki se imajo zahraliti g. prof. dr. E. C. Col-linsu, da SO sedaj idraTi ia srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno leČena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi. Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih. Njegov način ozdraviti reumatizem je neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen. Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. J dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: I Prof. dr. E. C. Collins | 14Q West, 34 St., New York Glty. J Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^etek do 8. ure zvečer. p-- Jugoslovanska Katol. Mita. --j Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, AUINIVESOTA. TW URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Elv, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Bos 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: ''GLAS NARODA". Drobnosti. Včasih s 111 o vendarle t u-(1 i mi Sloe n c i prvi! V "Slovenskem Gospodarju" čitamo, ua, v slučaju, ako avstrijska vojska vojska pojde v Macedonijo, bode graški kor prvi. ki odide. To pa je ravno kor. kterega sestavljajo slovenski rojaki, ker obeza Štajersko, Kranjsko, Ivu-ro-ko in Primorje. Vidite toraj, dragi Slovenci, vi večni nezadovoljneži, ter prvi LTodrnjači. da ste tudi vi včasih "N a d o b 11 d 11 a"' m I a d i n a p r c d sodi š č e 111. Te dni je stala pred okrožnim sodiščem v Celju in-teresantna družba —- tatov. Enemu jt* bilo is. drugemu 17. tretjemu 13 in četrtemu celo 12 let. Bila je to orga-nizovana tatinska družba, ki je z neverjetno prebrisanostjo in spretnostjo kradla po mestu celjskem. A duša tej slavni mladi družbi je bil oni — 12-letni deček. Izvršili so veliko vrsto tatvin in vse jim je prihajalo prav. Stareja dva sta dobila po 4 mesece težke ječe, mlajša pa dva — ker nimata še 14 let — po 2 meseca zapora v prostoru, odločenem za to. Vsi pojdejo potem v prisilno delavnico, oziroma v kak poboljševalni zavod. Še nekaj naj povd,trimo. Vsi štirje mladi obtoženci so ponosno povdarjali. da -o hodili v nemško šolo. Nam 410 prihaja na misel, da bi izvajali iz tega kake zaključke, neugodne ali nečastne za celjske nemške šole. Stavimo pa, da bi nemški listi vse drugače postopali, ako bi bili dečki obiskovali slovensko šolo! To bi se usuvalo za-sramovanj in sumničenj ne le na >kodo dotične šole, ampak tudi na slovensko stranko in nje voditelje in tudi na slov. živelj sploh. Neugodna slika o n r a v-s t v e 11 o s t i v nektrrih krajih na Koroškem se kaže v teh-le par številkah: V Logavasi je bilo v minolem letu rojenih 12 otrok, a od teh -o bili 4 nezakonski. V Škofičah je bilo rojenih 28 otrok, med njimi 9 nezakonskih. V obeh krajih je bila tretjino otrok nezakonska. Samomor. Te dni je bil poklican telefoničnim potom zdravnik se zdravniške postaje v ulico Acquedot-to št. 00 v Trstu. Došedši na označeno mesto, je zdravnik našel mrtvega 5'21etnega Jakoba Barnaba iz Roman-sa v Furlaniji. Barnaba je bil zapalil v svoji sobi kun oglja ter sobo od vseh strani zaprl. Puh oglja ga ie zadušil. Seveda je Barnaba storil to namenoma. Zdravniku ni prestajalo dru-zega, nego konstatovati smrt nesrečnika. Barnaba ima v Romansu ženo in otroke; pri.-el je bil v Trst, da si najde delo. Dolgo časa je iskal, a našel ni nič, slednjič ga je beda posilila v smrt. se je na Hrvatskem konfisciralo vse na zapoved. No, gospodu Šumanovi-ču na čast je sporočil dotični list, da je novi g. sekcijski načelnik odgovoril kratko in ne voljno: "Kaj vprašujete to mene, to je vaša stvar!" Žalostno in za pravno stanje na Hrvatskem je pač o. ako treba državnemu pravdniku dajati še lc lekcijo, da na vrtenju cenzure nima slušati nikogar nego zakon in svojo vest. Vzlic tej lekciji pa je konfiskacijska praksa v Zagrebu dalje ostala bolj ali manje — liedervarvjska! Te dni je bil zaplenjen "Obzor". Uredništvo je priredilo — izpustivši, seveda, inkriminirana mesta — drugo izdanje. Potem pa je bilo zaplenjeno tudi to, ker se je g. državnemu pravdniku posrečilo najti novih inkriminiranih mest, kteri je. bil v prvem izdanju pustil pasirati. Tretjega izdan ja pa uredništvo ni moglo prirediti. LTrcd-ništvo niti v sanjah ni moglo pričakovati taeega postopanja in je v tr-kem svojem umevanju državnopravd-niške ljubezni do — tiskovne svobode dalo razmetati stavek. O, še straši Khuen po Hrvatskem! Srbsko glasbeno družtvo "Sveto-savska Beseda*' v Zagrebu je imelo svoj običajni vsakoletni koncert v proslavo dne sv. .Save. Tradicija je že, da je ta koncert ena najlepših pri-reditev sezone, a letos ej še posebno pridobila na pomenu, ker se je obenem slavila petindvajsetletnica re-<" enega glasbenega družtva. Udeležba je bila velika iz najboljših krogov srbskih in — hrvatskih. Na programu -o bile izključno hrvatske točke. — Poniževalno za učite- 1 i i e e. V nekem zagrebškem listu smo čitali inserat: "Išče se izprašana učiteljica k dvema otrokoma. Mesečna plača 30 kron s prosto oskrbo. Pogoji: Nemško pogovarjanje, hrvatski pouk, postrežba pri obedu." Značilno je, kako sodbo imajo v gotovih "inteligentnih" krogih o izprašanih učiteljicah. Dopoludne naj predstavlja otrokom zvišeno bitje vzgoje in omike, opoludne pa naj istim otrokom polni krožnike ter pazi na njihove ekscentrične želje. Upamo, da kljub '.JOOučiteljicam, ki so brez službe in plače na Hrvatskem, se ne bode nobena našla, ki bi na ta način sramotila učiteljski stan. —- Smrt najstarejšega avstrijskega generala. V Badenu je umrl te dni umirovljeni general-major Avgust Mueller pi. Wand a u v 93. letu svoje dobe. Umirovljen je bil že 20 let. Kretanje parnikoT. V New York so dospeli: iz Hamburga Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne: more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. — Aritmetična naloga. Kmetici A in B se odpravljati v se- J men j. Vsaka ima po 150 orehov v ko-' šariA hoče Prodati po dva oreha za Patricia 20. febr. iz Hamburga z O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere en novcic*. skupila bi toraj ,-> novci-, ll5& pot mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdravi cev po Tr.1 orehe 2a en Cedri«- 20. febr. iz Liverpoola z 695 Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da novcic, skupila bi toraj 5U novčičev. potniki. zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. Vse skupilo obeh kmetic bi znašalo Campania 20. febr. iz Liverpoola z - Po vseh Telicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na novčičev. Potem pa zaprosila 535 pot 1 čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. kmetica A kmetico B. naj ta posled- Chemnitz" 21. febr. iz Bremena z 591 T,TnSk° je n?stai NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-nja da prvi tudi svoje orehe in naj p0{. jih vse skupaj proda po pet orehov za Halifax. Philadelphia 21. febr. iz Southamp- tona z 322 pot. La louraine 21. febr. iz Havre. 125 stica A kmetico B. naj ta poslet da prvi tudi svoje orehe in na o p n ni x 1 ■ ■ [•""J*"-** piatuuia, fi-ajii siromase, sianuj dva novčiča, daj to bode istotako, kaV T^fSl ' ^ 12 Hambur*a ™ čajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi kor da bi vsaka za-se prodali orehe. Kmetica B je zadovoljna s^tem pred- — Drobne hrvatske in srbske vesti. V noči med 27. in 28. jan. so vlomili tatovi (ali tat) v prostore akademičnega podpornega družtva v Zrgrcbu. Na večer dne 27. jan. je bilo izročenih blagajniku 4000 kron na prispevkih vseučiliščnikov. Ker je bilo že prekasno, da bi denar oddali v banko, shranil ga je bil blagajnik v železno ročno blagajno, ktero je bil potem zaklenil z miznico pisalne mize. Naslednje jutro pa so našli v pisarni akademičnega družtva, ki se nahaja v prvem nadstropju vseučilišča, pisalno mizo razbito, a železna ročna blagajna je zginola z denarjem vred. Sum radi tega vloma je padel na pravnika Jariča. kterega so tudi zaprli. O državnem pravdniku Gjuričiču, ki se v pravdi Potočnjak-Korač ni ravno — proslavil, smo čitali te dni v enem hrvatskih listov, kako je prvi dan, ko je zač£l poslovati novi sekcijski načelnik Sumanovič, vprašal tega poslednjega: "Kaj želite, da zaplenim danes?" To vprašanje razodeva, kako — Vlak ga je ubil. Dne 20. jan. se je dogodila huda nesreča na železniškem tiru iz Vrbanje proti Gunji (okraj Gradačac, Bosna). Rečem ga dne zvečer okoli 0. ure je šel po rečeni železnici delavec Gjoko Gjaič. Naslednjega dne so ga našli na tiru ubitega. Oni večer je namreč bril oster veter-severnjak. Zato si je < Ijaič — po bosanskem običaju — zamotal glavo in jo pripognil predse. Tako je sel dalje po tiru, ne da bi bil videl in čul, da se bliža vlak. Tako se je moglo zgoditi, da ga je lokomotiva butnila v glavo s tako silo, da je ostal mrtev na mestu. logom. Dobila pa je le 120 novčičev za 300 orehov, ker 300 je enako 00x5 orehov, a GOkrat po 2 novčiča znaša 120 novčičev. Odkodi izguba 5 novčičev ?! Dospeti [majea . TUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opa-[ zujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki oslepi*"*" -----1---L- -- -1- *-* se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute nS?*"" Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Cassel iz Bremena. Sloterdyek iz Rotterdam a. 0 . , , . Moltke iz Hamburga. Snidenje med materjo in Zeeland iz Antwerpena. hčerjo s smrtnim izidom. V nekem re- Carpathia iz Genove, nomiranem parižkem zavodu za mod- Princess Irene iz Genove, ne stvari se ,e odigral te dni ta-le Majestic iz Liverpoola. veledramaticen dogodek: ^eka Alice Rhein iz Bremena. Delcy, ena tistih žensk iz sveta lihko- Xumidian iz Glasgowa. živcev m lahkozivk, je dosla v salon Amsterdam iz Rotterdama. recenega zavoda. A tu je naletela na — svojo mater, s kteio se nisti videli že 10 let. Mati, ki ni nič vedela o nespodobnem življenju svoje hčere, se je hotela tej poslednji, zbog veli-cega veselja, vreči v naročje. Hče pa je ogorčeno pahnila mater oc "'be, izjavivši slovesno, da ne po* Le ženske. Žalost matere videče sv^ega otroka tako sprijenega, je bila tolika, da je starko zadela kap na srce in je uboga mati ostala mrtva na licu mesta. — N e k a j o s m e h u. Smeli je svojstvo človeka, ali vsi ljudje se ne smejejo enako. "Revue Mondiale" razlikuje pet vrsti smejanja, ki odgovarjajo petorici vokalov. Govoriti moremo toraj o smehu v A. E. 1, O, U. Vsaka vrst smejanja odgovarja posebnemu dušnemu stanju in posebnemu značaju človeka. Ljudje, ki se smejejo v A. so odkriti in prijazni. Občevanje ž njimi pa vendar 111 priporočljivo, ker ljubijo šum in gibanje ter so včasih nestalni in spremenljivi. — Smejanje v E znači flegmati-čen temperament, ki je navadno miren, ki na često nngiblje k melanholiji. tako. da to smejanje lahko postaja grenko in žalosino. — Smejanje v I je nesimpatično, saj to je smejanje otrok in naivnih, poslužnih in udanili duš. Ima le to pogreško, da zveni pre-ojstro in prebistro, ter da hrošči v visokih registrih. Občevanje z ljudmi, ki se smejejo v I, deluje utrudljivo. Izlasti odrastli ljudje postajajo po preveliki udanosti nadležni in njihova zvestosrčnost jih dela omamljive in neodločne. — V O se smejejo vele-dušne in srčne naravi, v L' pa črnogledi in sovražniki ljudij. Kteri vrsti smejanja bi dali prednost? Nobeni tu navedenih, ampak šesti vrsti, ki se ne smeje v vokalih, ampak se le tiho smehlja pred-se. Tako molčeče smejanje se opaža le redko. Ljudje, ki se tako smejejo, so je-dini, kterih smejanje je laskavo, ker oni se smejejo le tedaj, če je vredno. Nikdar se ne silijo v smeh, zato pa njihovo smejanje občutljivim naravam pomneja več, nego pa glasno smejanje v vokalih. Nekdo pa pripominja k tem izvaja-njam: Ako naj bode to morda — znanost, potem se pa že sme k temu smejati v vseh petih vokalih! St. Louis iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. La Champagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Odpljuli so: Statendam 23. febr. v Rotterdam. Odpljuli kod« z Cedric 24. febr. v Liverpool. La Touraine 25. febr. v Havre, Princess Irene, 27. febr. v Genovo. Philadelphia 27. febr. v Southampton. Zeeland, 27. febr. v Antwerpen. Patricia 27. febr. v Hambure. Campania 27. febr. v Liverpool. Furnesia 27. febr. v Glasgow. Amsterdam 1. marca v Rotterdam. Majestic 2. marca v Liverpool. La Champagne 3. marca v Havre. Neekar 3. marca v Bremen. Moltke 3. marca v Hamburg. Numidian 3. marca v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 5. marca v Bremen. Etruria 5. marca v Liverpool. St. Louis 5. marca v Southampton. Finland 5. marca v Antwerpen. Ako ste bolni. Ako^so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo. — Ako o \am i.uvesci zdravniki odvzeli stotine in stotine do- iarjcv m vam kij ud temu niso povrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vai* bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišsts svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uri-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam boderno z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma taksj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pe-močjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli ' se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuŠe, preskrbi se nova moč iana-čenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČKE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO— BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU. VRATU, ALI NA PRSIH. — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROiDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE. — NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical^ Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu vam je naš naslov : UNIVERSAL ME-/ICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. Kurz. Za f00 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu Še 15 cen- landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 Frank Sakserjeva pisarna v GLeve- tov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. V Rudolf o vem na Dolenjskem se proda iz proste roke HIŠO, — Reforme v Macedoniji in Stari Srbiji. Glasilo radikalne stranke v kraljevini Srbiji, "Samouprava", pravi, da zdaj je čas tu, da reformna akcija, ki naj zboljša stanje v Macedoniji in Stari Srbiji, preide iz faze diplomatskih pogajanj na polje praktičnih izvajanj odredeb, obseženih v nadi, ki se javlja kakor rezultat obstanka avstrijskega cesarja in ruskega carja v Muerzstegu. Čim bolj se bode odlašalo, tem manja bode vera v vspeh. Xarod, tolikrat že prevar-jen v svojih nadah, je itak že skeptičen nasproti tej akeiji. Ivo je v hiši ogenj, treba gasiti, da se isti ne razširi na okolico. Turki in oni, ki jim pomagajo, pravijo, da je bila letošnja vstaja kriva, da se reforme niso mogle izvajati. Resnica pa je ta, da so Turki načelni nasprotniki reform. Poleg tega pa prihajajo ovire še od drugih strani, to je-" od zavisti med velikimi državami. Kako bode leto 1904. V začetku vsakega ieta je prvo in najvažnejše vprašanje, kako bo vreme v tem letu ? Xekteri listajo po pratiki drugi zopet prebirajo Falbov vremenski koledar. Tudi za leto 1904 je zaznamoval umrli več kritičnih. duii. Razdeljeni so sledeče: Prvi red: 2. marec, 9. september, 9. oktober, 31. marec, 1. februarij. 11. avgust, 7. november, 3. januarij, 29. april, 13. julij. Drugi red: 7. december, 13. junij, 29. maj. 22. december, 15. april, 15. maj, 17. marec, 23. november 24. september, 24. oktober, 16. februarij, 26. avgust. Tretji red: 27. junij, 27. julij. Vreme bo po Falbovi trditvi v prvi polovici leta 1904 sledeče: Februarij: toplota normalna in mnogo padavine. Le v začetku in proti koncu meseca bode suho vreme. Marec: Toplota do 10. tega meseca stalna, potem do 22. zelo izpremen-ljiva ter pade pod ničlo. Tudi bode padlo mnogo snega. 2. marec se bode odlikoval najbolj, kar se tiče padnin. April: Vreme suho. Toplota v prvi polovici stalna, nato izpremenljiva. Maj: Toplota v začetku normalna, toda pade pozneje in ostane potem ves ostali del meseca pod normr.lom, torej bode maj zelo mrzel. Junij: Tb-plota v prvi polovici normalna, v drugi polovici pod normalom. Mnogo dežja, posebno okolu 13. junija, ki je kritičen dan druzega reda. v kterej je tudi gostilna. V hiši sta dve veliki sobi za gostilno, 1 soba za osobje, velika kuhinja in 2 kleti. Pri liši je senčnat vrt z kegljiščem in mala lopa za pivce. Gostilna je stara že nad 40 let in je na zelo dobrem glasu Cena 13,500 gld. Do 5000 gld. se lahko pusti na hiši proti in-tabulaciji. Xatančneje se izve pri: Maksu Brunerju, Rudolfovo. Kranjska. Avstrija. (8-15-22 2) St. Clair St Pošilja denar v stare domovino, prodajajo «e paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glaa Naroda" in to vse na mojo odgovornost. HOTEL MUCHITZ, FOREST CITY, PA. JOHN KRACKER 1190 St. Clair St.. Cleveland, 0. KJE JTEI AXTOX PESKAR; zanj bi rad zvedel njegov brat: Fran Peskar, P. O. Box 299, Leadville, Colo. (23-26 2) _ ___ Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera v kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudece vino prodajam, po 50c. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC galone za $12, STAR IZBORF.N DROŽMK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiral brinje iz Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino je najboljše vrste ker je pridelana kapljica v lastnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljše vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam.. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0 VARUJTE PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA. MARTIN MUCHITZ, LASTNIK. W POZOR ROJAKI! '^.ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »JriglaviT, 5i7 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno nležan« -.ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, xiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (poc1 table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej "rsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo v2Čkrat. počastiti s svojim obiskom ! Moh&r Mladic, i!7 So. Center Ay., blizo 19. nL, CHICAGO, ILLINOIS. Telephones 1729 Morssa. Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, Ind. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsrk Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc) se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji t i k e t o v, Fr. Sakskr, 109 Greenwich Str. v New Yorku, zato se le vedno k njemu zateči. Telephone 2 kupi tiket ** parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje telefoniraj z Številko 3795 Cortland t, pa se slovensko zmeniš ž njim. Cilji našega hrepenjeoja. OMk) Često In eestokrat — posebno tako ob večerih in v nočeh biez spanja — so mi vstajale pred duhom mračne senee — kakor bi se iz večnosti vračali maščevalni duhovi zavratno ubitih prijateljev. To so bili nekdanji dnevi In spomini na nje. Pogled na te sence mi je vsakikrat pretresel ^se dušne globočine; ne samo obup, ampak mrzla, bleda blaznost se mi je porajala v duši. Da... Da sem se je obranil, sem se opijanjal. Včasih pa sem se spet zazibal v življenje sanjarstva in fantazij. A to niso bile nekdanje solnčne sanje; to niso bili nekdanji izprehodi po lepih, belih potih, ki so se ob njih zibale čaše pravljičnih cvetek kakor srebrnp kadilnice pred odgrnjenim Najsvetejšim, kakor zlate svetilke v mističnih kapelicah molčečih katedral. To so bili žalostni poti po mračnih deželah, ki plaka v njih večna žalost, ki v njih neskončnih pustinjah ždi pekoč kes brez upanja na odpuščenje. Teh stez morda nisi nikdar videl, častiti oče — ker si ti svet mož. Čo pa si jih zrl kdaj — in bodisi le od daleč — si oledenel od strahu in groze. In z obupnim krikom si zavpil v nebesa, naj ti usmiljeno prizanesejo ter te naj rajši umore, kakoT pa te preženejo v one dežele obupa in solza, na one pote brezplodne pokore. Drugekrati so spet prišli trenotki. ko mi je v srcu vzplamtela divja jeza.! Kakor hudournik se je razlila sirom črez vse moje misli, da je vse druge preplavila, jih potisnila v stran ali jih potopila v sebi. Tedaj sem si zaželel gigantske moči: dvignil bi roko ter vse p^drl, vse uničil z enim samim mahljajem. In črez te razvaline, črez to morišče bi stopal s krepko, samozavestno nogo — veruj, niti najmanj se mi ne bi tresla, ne omahovala. In sredi vsega tega razdejanja bi zapel mogočno, vzneseno himno zmagoslavja, da bi trepetala zemlja in bi se tresla nebesa... To bi bilo božanstveno, brate, veruj! A ti s* smehljaš, ti me pomiluješ V* Silvester je stresel z glavo, kakoi bi se hotel obraniti neprijetnih sanj, z roko pa si je potegnil črez celo. Začutil je, da je ro3no." "Vem, to je oni prekucijski duh v meni, ki se včasih loti vsakogar — duh nadčloveka.'' "Ali veruješ v nadčloveka?" Silvester je malo pomolčal, kakor bi ne vedel odgovora hipnemu vpra šanju sopotnikovemu. "Včasih sem si v mislih oživil nje govo sliko, njegovo suvereno moe.. "Le v mislih? Zakaj to? Molčiš? — G-lej, ker ga v življenju iii! — V njegovi veličini si ga slikal in v njegovi moči ožaril si ga z gloriulo. A s kako gleriolo? Velikih strasti in brezobzirne brutalnosti. Kako gnusno in kako smešno 1 Človek je velik le v svojem hrepenenju po dobtem in močan le, če dobro dela in dobremu ter plemenitemu živi. V vsem drugem je majhen, neznaten, kos zemlje in blata ki ga tako ljubi... Ti siromaki" Silvester je povesil glavo. "Isto sem mislil večkrat tudi jaz. A glej, tako težko je biti plemenit in dober in posten in v tem velik in mo čan" "Težko za slabe ljudi, za ljudi rojene iz zemlje in ljubeče zemske ni žave. A nadaljuj!" 10. "Mati je med tem bolehala ter se opotekala grobu naproti. Vem, tudi moja nesreča ji je krajšala dneve njenega življenja. A bodi! Saj so potekali ti dnevi v grenkosti. kakor teče v grenkosti solza po licu trpinovem: nikdar se ne zablesti v solncu radosti, ker jo je izplakal v trpljenju in bedi. Tako je bilo z mojo materjo. Trpljenje je bil začetek vsakega novega dne v njenem življenju, bolest in ža lost konec. Isto jo je zazibavalo v sen, isto oj budilo iz njega, isto ji je govorilo težke sanje, isto jo nanaglo-ma dramilo sredi mračnih noči: žalost ... Njeno bol in gorje je povečevalo še moje trpljenje, ker nit njenega življenja je bila tesno zapletena z nitjo mojega. In zato je vsako čuvstvo mojega srca našlo trepetajoč odmev v njenem. Spominjam Be, kako je trepetala in trpela, ko sem po več dni živel le svoji žalosti in se nisem za nič menil, ničesar izpregovoril. Ali ako sem v svojem obupu kakor besen tekal po sobi, kako se je na nizkem stolu ob oknu stisnila v dve gubi in kako preplašeno zrla v me. Videl sem, da ji vsak nov izbruh mojega neodoljivega trpljenja stresal od bolezni izsušeno telo kakor močan udarec. Vsaka beseda, ki sem z njo preklel svoje življenje in svojo osodo, jo je morila; preblede-vala je, se bolestno grabila za prsi, vzdihovala in ilitela. Nekega dne sem ji v polblaznosti povedal brez ovinkov, da mi je življenje brez Olge butara; in zato vidim pred seboj le en pot, ki -sodi k pozab-jiosti in miru. Nekaj časa me je gledala plašno in zavzeto, kakor bi slišala nekaj, česar ne umeva. Hipoma pa ji je vzdrhtslo vse telo, kakor ob smrtnem vzdiha. _ Padla je na tla pred mene, se mi oklenila nog, jih poljubila ter zapla-kala z obupnim glasom. Začutil sem, kako kruto sem ravnal, da sem ji zavdal tako bolesten udarec. Sklonil sem se k njej ter ji pogladil osivele lase. Polagoma je dvignila glavo ter uprla rosne oči v me. Vsa bol in ves obup njene duše sta sevala iz njih, in vsa ljubezen njenega materinega srca mi je govorila s pretresujočim molkom. In spet sem se zavedel, da je to moja mati, da je njeno življenje tesno navezano na moje in da moje ne sme ugasniti pred njenim... Prišli so trenotki, ko je po noči ; vstala, ker je slišala moje ječanje.' Tiho je prišla k moji postelji. Kakor bolnemu detetu mi je gladila vroča lica in lase ter me tolažila z besedami, kakoršne more govoriti le od ljubezni plamteče in smrtno ranjeno sr-; ce materino. Tedaj mi je v duši postalo . mehko: prijel sem njeno velo roko ter jo pritisnil k ustom, in žgoče moje solze so spadale na to roko... Z gospo Strmškovo in z Olgo nisva več občevala. Od neke ženice v sosed-sčini sem izvedel, da je mati pač še hodila tja, ko že jaz nisem več zahajal k njima. Najbrž je hotela spor poravnati ter nas zbližati, A ker z menoj nikdar ni govorila o teh obiskih, sem vedel, da so bili brezuspešni. Olgo sem videl le malokdaj in navadno ne iz bližipe. A večkrat sem slišal sosede govoriti o njej, da je podedovala bolezen od matere, ki je umrla za jetiko. In kakor sem videl, je njeno telo postajalo res še nežnejše, njena lica še bledejša in obliko obraza ostrejše. Z materjo sva o Olgi govorila malokdaj. Videla pač. da me njene besede ne potolažijo, ampak mi rano le obnavljajo in večajo. Zato je molčala in trpela z menoj ter v vdanem molku pričakovala konca svojega trpljenja. In res je prišel: tri mesece pc moji nesreči je umrla... In bilo je dobro za njo, da je umrla, ker njeno trpljenje je bilo neizmerno, kakor je neizmerna ljubezen materinega srca; pomnoženo pa je bilo še s trpljenjem bede in pomanjkanja. Še poslednji trenotek, ko ji je že smrtni pot rosil čelo, se je njeno oko upiralo v me — polno ljubezni, obenem pa polno bolesti in strahu zavo ljo moje nadaljnje osode. Ko je njen pogled ugasnil, sem se oddehnil, ker sem vedel, da več ne trpi — zavoljo mene. Ko je ležala tiha in mirna pred menoj, sem sedel ob njej ter zahrepenel, da bi istotako kakor ona ničesar več ne mislil. Zapreti oči, zasnuti, vse pozabiti, nikdar več se ničesar domisl" ti... Da bi se vse pogreznilo ^ brez dno večnosti, v temo pozabnosti, v neizmernost nirvane... To je bilo hrepenenje obupane duše___ Lepe želje, a nemogoče, neizvedljive. Ne samo, da nisem pozabil starih misli in želja, da jih nisem mogel potopiti v oceanu minljivosti in pozabnosti, še nove so se mi rodile, mi vznemirjale dušo, mi pretresale srce. Da, brate, nemirno, v veke nemirno je naše srce... (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI ti SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUM ATl'ZEM, POEOSTNICC, FODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAHOi 25cL in 5Oct. v vseh lekarnah ali prt P. AL Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja i« New York a, kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m Importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za TOLMAČA, ako keio ponesreči in se poškoduje t tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam v tem že večletne aknfinje in postopam z rojaki polteno ter jih varujem brez-restnežev. GAŠPER KORČE, 1776 Bt Clair St., Cleveland, Ohio. gg: -5ZD ££ US ss- 89 E. Madison Street. - - Chicago, 111. | Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Si;e Screw B navijak. ^ # ,, tf ^ Lena uram : Nikel ura........$ 6.00 mura Srebrna ura...... Screw navijak.....$1*2.00 Srebrn: \ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena „Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 I*»t: 16 Size 7 kamnov $15.00 /mv 10 "15 " $18.00 f«®^** 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 0 Size ura za da-u-1 5 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in VValtham ter jamčene . . - glede kakovosti. ? — " Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, $) 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. $ RIBI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k F k. Safserjtj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. 1 new OompagnlB Generale TransaMqw. Francoska parobrodna družba »t-.---*ESetsSB: -jji.mfc -HfcSKcv-- . r Vi;':-- "li? . ,- Sr V; - 77I.FA - ' • - 1 AČn "V-r A—i , li-*. _ Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj % 109 Greenwich St., New York, v k tereni točim vedno sveže pivo, dobra Vtna in whiskey; prodajam dobre smodke in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč stanovanje in hrano proti nizki c<-ni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, New York. ft "M Si 5, $30 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razločno. Pišite^po brezplačne cenike 53, v kterih so oznainenjeni glasbeni-in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street, New York Citv. International lunufacturing Company Box 948, New York City, N. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk y Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS •(varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavct ui in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljafc od fz.oo dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenib inštrumentov, ktere tadi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v yseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPLY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Matija Pogorele, prodajalec V UE, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište pon^ Cene uram so nasleduje: ZS'ikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Walt h am §9.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje. Boss case 20 let garancije: 16 Sizr 7 Jewels $15.— v 1818.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— jy » It »> 830.— DIREKTNA CRTA DO HAyRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO t ,,La Lorraine", a* dva vijaka__________________ 12.000 ton, 2$.000 konjtkih moii. "j ,La S-Toie", „ ,, „ ................. ia.000 „ 25.000 „ „ f.La Touraine1', ,, ,, ,, ................. 10.000 ,, »3.000 ,, ,, p,L'Aquitaine", ,, ,, „ ................. 10.000 ,, u.000 „ „ „La Bretagne",................................ 8.000 9.000 „ „ ,,La Champagne"............................... 8.000 , 9.000 „ ,, „ La Gascogne",............................... 8.000 ,, 9.000 ,, „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. ari dopoludne. Parniki odpljujejo li priitaniJfta itr 42 North Rirer, ob Morton Btre*t: *La Touraine La Champagne *La Lorraine La Bretagne *La Savoie 25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904. La Gascogne *La Touraine *La Lorraine La Bretafjne *La Savoie 31. marca 1904. 7. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. to^ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. tiltTii ggeieh'«: 3i BROADWAY. NEW YORK. Holland-America Line (H0LLAND-A M E MIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zji:dinje:. n držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. NOGRDAM parnib z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYN0AM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,o00 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.'INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Parni ki odpl j u j ejo: Iz ROTTERDAM A vsak cetitek in iz NEW YORK A vsako sredo ------ . ----- . .——- 0k m.j zjutraj. - - — _____ ., ■ .; Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem, rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo kujig je napravici: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-žiljajo pod naslj rom: ■Q_ Care of B. Schuette, . rogoreic^ 52 StaU St<> Chicago, W. . 3 hI ■ HOLLAND-AMERICA LINE, i9 Broadway, NEW TOKK. 90-2 Dearborn Si., CHICAGO, ILL. t ED STAR LINE (Pivkotnorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redbo vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ^ + + + + + * + + ** * * Philadelphia in Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva v"jaka 11899 ton. ZEELANB............UOO^ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAN0............ 12760 ton. Tri cenah za medkrovje so vpoštete vse notrebžeinp dnhi-« hrana, najboljša postrežba. poneostme, dobra Rot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike ,z a i v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primork HrvaLGko, Dalmacijo m aruge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola sfev. U ob vznožju Fulton Street — Iz PHIL 4 DELPniJE vsako drugo sTedo od pomola ob vznožju Washington St Glede vprašanj ^li kupovanja vožnjih listkov s« je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. D^born & W^hmgton Sts., CHICAGO. - Cor. 3rd & Pine Sts„ ST. LOUTS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO ^ ali na njene zastopnika. ' . _____,______.................. _______ _ _ . .-V-:,.,- - m _________:________■• • ■____