|» KEMIČNA TOVARNA MOSTE — PROTEKTOR PRED VELIKO ODLOČITVIJO Uo 30. jtinqa letos morajo v Kemični tovarni Moste — Protektor napraviti razvojni načrt delovne organizarije, ki naj bi prispeval k uspešnejšemu poslo-vanju v prihodnjih letih. V njem naj bi predvideli, kjedobili denar xa posodobi-lev in rarširitev proizvodnje ter za gradnjo novih poslopij, ponovno iiaj bi pre-gledali organiziranost vseh Ireh temeljnih organizadj in izoblikovali dohod-kovno povezanost med proizvajalci surovin, predelovald in končnimi porabni-ki. Akumulativna sposobnost je v vseh tozdih delovne organizacije (Protektiranje, Gumenotehnični iz-delki in Aluminijev sulfat) nižja od poprečne akumulativne sposobnosti v industriji. Tudi čisti osebni doho-dek na zaposlenega ni višji od po-prečja v industriji. V najslabšem po-ložaju je tozd Projektiranje, ki sicer nikoli ni imel izgub po zaključnem računu. vendar so rezultati njego-yega poslovanja med letom slabi. Vzrok za tako stanie je predvsem v nihanju prodaje obnovljenih avto-mobilskih plaščev glede na letni čas ter premajhna razlika med ceno pro-tektiranih in ceno novih avtomobil-skih plaščev. Zaradi stroškov zbira-nja in prevoza gum ter visokih cen reprodukcijskega materiala plača kupec za obnovljeno gumo skoraj to-liko kot za novo in se seveda raje od-loči za nakup slednje. V prvem pol-letju lani pa so se pojavili še dodatni, notranji vzroki, ki so prispevali, da je bil devetmesečni rezultat poslovanja slab. Poslabšala se je kakovost izdel-kov, povečali so se materialni stroški, zmanjšala se je delovna storilnost, kar je bila deloma tudi poslcdica sla-bih medsebojnih odnosov. Svoje pa so prispevali tudi prepozno dobav-Ijeni novi kalupi. Predračunska vrednost za predvi-dene naložbe v vseh treh tozdih znaša 122.300.000 dinarjev. S tein denar-jem naj bi posodobili tehnološki po-stopek, razširili proizvodnjo in zgra-dili nove upravne prostore. Seveda bo ta načrt težko uresničiti, saj v de-lovni organizaciji ne morejo zbrati niti obveznega dela denarja za na-ložbo, kaj šele, da bi gradili brez po-sojil. Lani jim po poravnavi vseh ob-veznosti ni ostalo niti dinarja za raz-širjeno reprodukcijo. Največja te-žava pri uresničevanju razvojnega načrta bo torej pomanjkanje denar-ja. Neustrezen pa je tudi sedanji se-stav delavcev glede na izobrazbo. Po-trebovali bi namreč le 11 nckvalifici-ranih delavcev, imajo pa jih kar 108, medtem ko bi jih z visoko izobrazbo morali imeti 14, zaposlenih pa jih je Ie6. Pritlične in enonadstropne biti prostor zgradbe proizvodnih in pisarniških bi morali prostorovKemičnetovarneMoste— zgradbe in Protektor so bile zgrajene že pred lezniški tir letom 1945. Novejše je le poslopje bili stroški ob Pokopališki cesti, v katerem sta gradnje na pralnica in montirnica protektiranih razmisliti, gum. ki pa ju nameravajo preseliti na boljša. Smartinsko cesto. Če bi hoteli izra- , ki jim je sedaj na voljo, porušiti vse obstoječe prestaviti industrijski že-proti vzhodu. Vendar bi obnove enaki stroškom novih površinah in kaže katera možnost bi bila D. J.