Naši dopisi. V Gorici 3. avg. — Naša „Sloga" je res sloga. Dne 24. julija (v občnem zboru) je šlo vse — wie ge-schmoizen: jagnje je mirno sedelo zraven risa. Jez sem bil dober prerok, ko sem trdil, da so se agitacij ski va-valovi ulegli. Novega predsednika in nov odbor ima »Sloga"; v tem odboru so nekateri stari in nekateri novi udje in predsednik dr. Ton ki i. List „Soča" je zagotovljen; dež pada na pravične in krivične, solnce vstaja za Mrzavcem in zahaja za Kalvarijo, in^tako je vse spet v pravem kolovozu na Goriškem. Čudno se mi zdi samo to, da, kedar jez trdim, da je vse prav, in da, če se ta pa ta kuja, je to nepomenljivo — že kedo vstane trdeč, da sem njega —da prav njega — napadel!! V „Slov. Narodu" od 30. julija se namreč nekedo spotika nad tem, da sem rekel, da se zoabiti le „kak Tone, Janko ali Mihajiko — kak agitator" — po volitvi od 30. junija t. i. kuja itd. Te moje besede so veliko nedolžniše, ko neznani mi gospod dopisnik meni. Navedel sem na primer navlašč taka imena, katera niso prava imena meni znanih agitatorjev. Imena so izmišljena in imajo le tisti pomen, kakor latinska imena, ki se navadno za zgled navajajo: Cajus in Titius, Sempronius inSimpli-cius. Da sem pa pisal „Tone, Janko itd.", v tem je nekak dovtip, ki pa nima nič opraviti z volitvijo indo-tično agitacijo, ampak nekam drugam meri, pa ne na osebnosti. Ali to bom o drugi priliki razlagal; za zdaj naj povem le toliko, da „Narodovega" dopisnika že zato nisem razžaliti hotel in mogel, ker ga ne poznam, tedaj tudi ne vem, je li bil on agitator ali ne, in ker tudi sploh zaslug njegovih za slovenstvo ne poznam in tedaj tudi vedeti ne morem, s čem, kedaj in kako on na narodni gorkomer na Goriškem upliva. In da tega ne vem, ne bode mi zameril; saj človek, ki za pečj6 sedi, ne more vedeti, kaj se po širokem svetu godi. S tem pojasnilom bodi tedaj sloga zapečatena. — Naše mestno posojilo je vse oddano, nekaj ?>al pari", nekaj še čez „pari". — Obe srednji šoli in obe državni ljudski šoli ste leto končali. Gimnazij je imel konec leta 311 učencev, Italijanov 129, Slovencev 144, Nemcev (pravih in umetnih) 38. — Izmed 16 maturantov je opravilo preskušnjo dobro 12, odlično 2, padel 1 za eno leto, 1 za 2 meseca. Z gimnazijem združena pripravijavnica je štela 51 slovenskih učencev. Na visi realki je 6 sedmošolcev opravilo zrelostno preskušnjo; od teh je 1 odličnik, 4 zreli, 1 255 savrnen za 1 leto. Vseh dijakov skup (s pripravljavnico vred) je imela realka 263. Po narodnosti je Italijanov 185, Slovencev 34, Nemcev 44. — Italijanska priprav-ijavnica z realko združena je imela v 2 oddelkih 86 učencev. — Na ženskem izobraževališči so imelo maturitatno preskušnjo najpoprej Slovenke , katerih je 12. Italijanke bodo brž ko ne še celi ta teden izpraše-vali. — Dne 26. julija so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora 4 tukajšnji politiški vjetniki (med njimi tudi „Isonzo"v urednik gosp. Jurettig). Prišlo je dotično povelje z Dunaja. — Pisal sem uže večkrat, da Gorica je v marsičem podobna kakemu glavnemu mestu. Lejte nov dokaz. V enem tednu dvoje jako interesantnih samomorov. Na sv. Ane dan zjutraj se je z revolverjem dvakrat v srčno stran ustrelil (v tem listu že pohvaljeni) umetnik na gosli g. T........i iz znanih ali neznanih vzrokov — kakor hočemo. Umetnost in telesna lepota ste včasih nevarni zanjki Človeku. Taka je bila s T—iom. Sicer pa T. še živi in želi živeti in se je koj po nesreči z Bogom spravil. Nekaj cel6 nenavadnega pasta naredila 30. jul. brata Alojzij in Franc Bregant, sloveča urarja — stara firma — v Gorici na Travniku. Spravivsi v štacuni vse v red gresta — kakor se zdi — na železnični Sočki most in z zvezanima rokama skočita v Sočo. Našli so trupla pri Gradišči. Bila sta ta dva brata vedno skup, kakor Eisele in Beisele. Kar ju je pa v Sočo gnalo, ni bila le bratovska ljubezen, ampak -— dolgovi, in to je Čista proza. Nesrečnikov trupla so pripeljali na tukajšnje pokopališče, kjer jima je „ginuasticaa *) — katere ustanovnika sta Breganta bila — napravila nekak „ci-vilni pogreb". Factotum v tej zadevi je bil znani fac-totum našega municipija. Pa ne, da bi bil on ukazal zvoniti pokopališčni zvon?!! Svobodna cerkev v svobodnem mestu! — tako lahko pojemo v Gorici. — Dne 28. jul. je imel glavni odbor naše kmetijske družbe občen zbor, katerega se je udeležilo 16 odbornikov. Pred meseci sem povedal „Novicam", da se je centralni odbor posvetoval, kaj bi bilo kmetijski družbi glede na kmetijsko šolo storiti, potem ko je deželni zbor lansko jesen šolo na dvoje razcepil tako, da ima biti slovenski oddelek sam za se pod posebnim vo-diteljatvom. Spušča se pa km. družba v take razprave zato, ker je ona prepustila deželni šoli (oziroma deželnemu zboru) svoja polja za poakušoje, in ker je kuratorij (to je, oskrbovalni odbor), ki šolo nadzoruje, sestavljen bil iz udov kmetijske družbe in enega deželn. odbornika. Merodajnim Lahom v kmetijski družbi novi šolski dualizem ni po volji; zato bi menda radi svoja posestva šoli (oziroma — deželi) vzeli. Odsek, kateremu je bilo pred meseci naročeno, da naj preišče in presodi razmere med kmetijsko družbo in deželnim zastopom ali kmetijsko šolo, podal je 28. jul. svoje dolgo poročilo, ki ga je sestavil neavstrijski Lah conteMantica iz Vidma. Nakopičenih je v tem poročilu vse polno tožeb in pritožeb zoper deželni zbor in odbor, zoper voditeljstvo slovenskega oddelka kmetijske šole, zoper kmetijske družbe predsednika g. grofa Coronini-a in druge. Jedro obširnega poročila pa je tole: a) Sklep deželn. zbora od 5. okt. 1878., s katerim je kmetijsko šolo preustrojil, ne vjema se z interessi in pravicami kmetijske družbe; b) ker je deželni zbor tudi kuratorij v tem zmislu prenaredil, da ima deželni odbor zdaj dva uda v njem, ne kaže družbi, da bi se kuratorij a še dalje udeležila. (O družbi-Dem posestvu poročilo menda molči). — Razloge ome- *) To je telovadsko društvo, katero samo sebe imenuje „la simpatica societa'. Hudobni ljudje menijo , da diši enomalo po irredentarstvu. Pis. njenega poročila so pobijali in tožbe zavračali: predsednik, gosp. Gasser, kot poslanec deželnega odbora, in sosebno dr. Ton ki i, — toda vse zastonj: od-sekovi nasveti so sprejeti. Brž po seji, katera je trajala čez 3 ure časa, odpovedal se je grof C o-ronini predsedništvu in sta tudi 2 odbornika iz centralnega odbora izstopila. Radovedni smo, kak konec bode imela ta kriza. *) — H koncu še nekaj druzega, kar je naši nadškofiji in deželi na čast. Mladi naš doktor bogoslovja g. Ant. Gregorčič (s Tomin-skega) je dobil v znamenje posebne odlike eden tistih stipendijev, ki so bili ustanovljeni o času, ko je imelo dunajsko vseučilišče svoj poslednji jubilej, v ta namen, da obhodi štipendist odkazana mu vnanja vseučilišča. Naš vrli dr. Gregorčič pojde v Mona-kovo in Vircburg. Naloga mu je v posebni, natančni instrukciji odkazana. Kar je sosebno častno za dr. Gregorčiča, je pa to, da so mu dveletni štipendijski znesek (dvakrat 600 gold.) nakazali. (Dr. Gregorčič je že nekaj mesecev v Gorici — kot začasni kaplan pri sv. Ignaciji. Ob enem je tudi bogoslovcem nekaj predaval.) Iz Notranjske Bistrice 1. avg. B. {Dr. Kraus. Cesarjev dar. Zelo star zvon v Tominjah. Letina.) Novica o roparskem napadu na dr. Krausa in o njegovi smrti je tudi posebno pri nas živo sočutje obudila. Bil je namreč rajnki nekaj mesecev namestni sodnik ter si je v tem kratkem času kot marljiv in v obče ljudstvu prijazen uradnik splošno spoštovanje pridobil. Le nekaterim, katerim je on zavoljo njih presebičnega, ne po vse poštenega obnašanja ovire stavil, ter jim na pete stopal, ni bil priljubljen. S tem pa nikakor nočemo rajncega o narodnem obziru zagovarjati, če je res, da je iz narodnega Pavla postal Savel. **) Namen teh vrstic zato ni, opirati narodno-politični značaj dr. Krausa, le kazati hočejo njega hvalevredno stran in sklepati s starodavnim izrekom: „de mortuis nil nisi bene". Eaa-kih misli v tej zadevi je mnogo tukajšnjih domorodcev. — Presvitli cesar so milostljivo darovali za zidanje zvonika in napravo novih zvonov v Tominjah — podružnici trnovske fare — 100 gold. iz svoje lastne blagajne. In tako bo imela v kratkem mala in uboga vas ono, česar veča in bolj premožna Bistrica še vedno pogreša. Starinsko-znamenit je sedanji ze!6 poškodovani zvon one podružnice, kajti letna številka na njem kaže, da je star 460 let. Kolikokrat je pač starec v pol tisučletju zapel; koliko ljudem je zapel k večnemu počitku, koliko bi nam vedel povedati, da more govoriti! Malo je menda na Kranjskem starejših zvonov in res škoda bi ga bilo zvonarju dati, da ga prelije. Zaslužil bi starec kotiček v kakem muzeju. — Letina bo letos pri nas sploh prav slaba: sadja nič, vina malo, slaba žetev. Pozni pridelek nam pa silna suša, katera je jela pritiskati, žuga pokončati. Po takem nadloge kmetijstvu čedalje huje! Iz Bleda 3. avgusta. — Naš Bled je zdaj ves poln tujih gostov, zastopani so skor vsi narodi božjega sveti, največ pa je Duoajčanov med njimi. Vsem se na obrazu bere, da so veseli našega lepega kraja, le to jim *) Veselega gotovo ne, vsaj je preocitno, da ljutost lahonska dela na to, da spodrinejo obstanek slovenskega oddelka kmetijske šole, kateremu zaslužni vodja je prof. P o v š e. Tako Slovenci nikjer nimamo mini, preganjanje je osoda naša! - Vred. **) Zalibog, da res nekdaj iskreni in pri volitvah za narodno stran neutrudljivi dr. Kraus je uže zadnja leta, posebna pa v Škofji Loki bil pri volitvah glavni agitator nam nasprotne stranke in na vse kriplje delal zoper volitev našega kandidata dr. Poklukarja. Vred. ___ 256 ___ ___ 257 — ni prav po všeči, da od 10. ure dopoldne do 6. ure popoldne morajo tičati doma, ker o veliki vročini, katero sedaj imamo, zavoljo malo sence ne morejo pod milo neb6. S cesto okoli jezera se je Bled zelč olepšal, al — dreves, dreves, ki bi senco delali, še je nujno potrebno. Tudi gosp. Rikli, znani hidropat, je aopet tukaj, in zdravlja bolnike z mrzlo^ vodo, vročim solncem in gorenjskim čistim zrakom. Ca tudi od leta do leta zahaja več tujcev sem in posebno nemcev, ki lepe denarce tukaj puščajo in jih imamo zato radi, se Vam ni treba bati, da bi naši gorenjski korenjaki in vrle naše Gorenjke nemškutariti začeli. Ne, ne, pravi Gorenjec ostane verni sin matere Slave; njega ne pre-sukne nobena tuja sapa, — to je sijajno kazal pri vseh volitvah. Naj Vam še to naznanim, da smo ravnokar tu dobili novo knjigo gosp. pl. Radicsa, kina drobno popisuje naš Bled z bližnjimi in daljimi kraji. Kakor slišim, jo močno hvalijo vsi, ki so se jo kupili pri g. Malnarju. Iz Kranja 3. avgusta. — Ker je na Gorenjskem še malo mlatilnic in druzega novejšega kmetijskega orodja razširjenega, je g. Pour sklenil, tu zalogo praktičnih kmetijskih mašin, pa tudi različnih semen napraviti. Znana poštena fabrika „Umrath & Comp." v Pragi mu je prodajo svojih mlatilnic, škoporeznic itd. za gorenjsko stran za prodaj v komisijon izročila. Gorenjski gospodarji imajo po takem priliko, v bližnici dobiti dobro kmetijsko orodje pa tudi mnogovrstna nova semena, ki so drugej od kmetovalcev potrjena. Z Vrknifee 5. avg. {Javna zahvala.) Dopis si. mini-sterstva, po katerem se zopet dovoljuje, da se smejo pridni in lepovedni učenci koncem šolskega leta ali pa o druzih prilikah obdarovati s primernimi knjigami, razveselil je srčno gotovo vsacega prijatelja šolske mladine. Tudi pri nas pozdravili smo ta ministerski razglas z velikim zadovoljstvom. In kdo bi tudi ne privoščil pridnim otrokom nedolžnega veselja! Našel se je tu pa uže tudi blag dobrotnik, ki je tukajšni šolski mladini omislil prelepe premije. Naš prečastiti in ob-čespoštovani ter za šolo vneti c. k. okrajni sodnik gosp. Karol P lesk o, podaril je namreč šoli v ta namen 21 lepo vezanih, pozlačenih in z letno štev. 1879 kinčanih knjižic raznega zapopadka. Koliko veselja pridnim šolarjem! Želeli bi bili, da bi bil blagi gospod tudi sam mogel biti priča nedolžnemu veselju, ki ga je s tem blagodušnim činom napravil naši nadepolni šol. mladini. Podpisani krajni šolski svet pa si šteje v svojo dolžnost, da izreka blagemu gospodu za ta lep dar javno zahvalo % dostavkom: Bog plačaj! Krajni šolski svet 29. jul. 1879. Ig. A. Jelovšek, prvomestnik. Iz Ljubljane. (Iz odborove seje družbe kmetijske 3. dne t. m.), kateri je predsedoval baron Wurzbach, je „Novicam" došio sledeče poročilo. Gališka družba kmetijska vabi našo družbo v skupni shod vseh kmetijskih družeb na Dunaj, v katerem naj bi se svetovalo in določilo: kaj naj bi družbe kmetijske skupno prihodnjemu državnemu zboru na srce položile o zlajšanji težav, ki tarejo kmetijstvo, — katere postave naj bi se prenaredile, katere na novo osnovale; odbor je sklenil, naznaniti družbi gališki, da se družba naša rada udeleži nasvetovanega shoda, ako bo med zborovanjem državnega zbora, in je pritrdil vsem 5 nasvetom gališke družbe, pa tudi predlogom dr, Bleiweisovim, naj družba naša tudi povdari nujno potrebo, da se 1) gozdna postava preanuje tako, da bode pravična živinoreji a ne enostransko sami lesoreji, 2) da nemudoma dobimc postavo zoper oderuhe, ki oderajo tudi kmeta. — Gosp. M urnik je poročal o premembi pravil (statut družbe kmetijske, po kateri se ima pravilom njenim privzeti poseben odsek za konjerejo v ta namen, da vprihodnje tudi družba kmetijska prevzame opravila razpuščene c. k. deželne komisije konjerejske; — sklenjeno je med .drugim bilo, da še ta mesec se samo za ta prestroj družbiuih pravil skliče izredni občni zbor družbe kmetijske. — Gosp. Tomažu Hitzu, ki je jako marljivo in umno poleg tominskih sir arij vodil tudi napravo naših bohinjskih, ki pa koncem letošnjega leta zapusti Kranjsko in Goriško, se d& toplo zahvalno pismo za njega vspešno delovanje, po katerem je bohinjski sir dobil dobro ime po daljnem svetu. — Gospodarskemu društvu hrvatskemu se vstreže z naznanilom krajev, kjer se nakupujejo goveda žlah-nega muriškega in belanskega plemena po izkušnjah g. odoornika Seuniga in g. Lasnika. — Na dopis vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu gosp. R. Dolenca, katerega je si. deželni odbor napotil, naj se v razgovor spusti z družbo kmetijsko a) zaradi krajev na Dolenjskem, ki jih bode v drugi polovici tega meseca in v prihodnjem mesecu s popotnim poduče-v a nje m obiska val, in b) zaradi naukov, ki naj jih ondi predava, je odbor pritrdil gosp. Dolenčevim predlogom, da^gre v Trebno, Novomesto, Metliko, Semič, Črnomelj, Kostanjevico, Krško in Rateče, pa še morebiti tudi v Vinico in kak drug kraj po nasvetu ondašnjih predstojnikov kmetijskih podružnic; glavni predmeti podučevanja pa naj so vino-reja in Kletarstvo, — o sadjereji naj poduk pa sega le v umno sušenje češpeij tam, fcjer Dolenjci za kupčijo veliko češpeij pridelujejo, pa jih na škodo dobri ceni preveč v dimu zakajajo. — Po želji gosp. M. Lakote v Dovjem, ki je iznašel v „Novicah" uže omenjeni gonjač, s katerim se ročne mlatilnice lahko gonijo, in je tako gonitev nedavno naredil gosp. Anton Globočnik v Stražišu, se naprosi gosp. Pire, predstojnik podružnice kranjske, da ogleda to napravo in potem o njej poroča družbi kmetijski. — Ravnateljstvu ljudske šole v P red osi ji h se je dovolilo za posebno pridno lovenje in pokončevanje škodljivega mrčesa po šolski mladini 10 gold. nagrade. — Za poskušnjo si naroči družba naša nekoliko hvaljene nove pšenice „pedigre - pšenice" od grajščine Stokernske v dolnji Avstriji. — Gosp. Skale, začasni oskrbnik družbenega vrta, je poslal odboru.na ogled nekoliko letos pridelane sibirske rži. 1. sušca je na vrtu vsejal 2 kilograma te rži in pridelal zrnja 39 kilogramov, slame pa, ki preseže v velikosti največega mož&, 112 kilogramov. Seme se dobi pri njem na družbinem vrtu. — {Iz seje deželnega odbora 2. avgusta). Deželni odbor je sklenil: da se 6 blaznih iz Kranjskega prevzame iz Stajarske blagajnice v tukajšnjo, ker so v tukajšni manjši stroški — da g. Jož.Braune, župan kočevski, zastopa deželni odbor oziroma deželni zaklad pri okrajnem cestnem odboru kočevskem — da se Vrhniškem pogorelcem da 1200 gl. podpore iz deželnega zaklada. — [Mestni odbor) je v seji 1. dne t. m. med drugim obravnaval vprašanje: ali naj bi se onih 18drevčs (kostanjev), ki še stojijo ua desni strani poleg ceste, ki iz mesta pelje v Latermanov drevored, posekalo ali pustilo. To vprašanje je sicer niže rešeno, kajti c. k. deželna vlada, kot zastopnica ces. cestva, je uže ustregla želji tukajšnje stavbene družbe, da se nasproti hišam, ki jih je na Franc-Jožefovi cesti zidala, stoječa drevesa posekajo, a vendar to dovolila, da začasno smejo ta drevesa še ostati. Zoper to nezgodo je kakih 100 ljubljanskih gospej mostnemu magistratu vložila prošnjo, naj se mestni odbor potegne za obstanek teh dreves, kateri ob hudi vročini zaželeno senco delajo meščanom, ki hodijo na sprehod v priljubljeni drevored, katera pa ___ 258 90 tudi zavetje rodovinam, ki z otroci potujejo gori in doli, pred vozovi, katerih jo tu zmirom dosti. Ta go-apejska vloga bila je tedaj povod, da so prišla navedena drevesa 1. dne t. m. v odborovo obravnavo. — Odbornik Ziegler je v imenu odsekovem stavil predlog, naj se c. kr. deželna vlada prosi, da dovoli takrat, ko se bodo imela zdaj stoječa drevesa posekati, se namesti njih sadijo manjša. Odbornika dr. K. Bleiweis in J. Regali sta s temeljitimi razlogi zagovarjala obstanek uže stoječih dreves, ki lepšajo cesto, branijo pri-peku solnca, niso nikomur na škodo, marveč le na mar-sikako korist. Vendar večina odbornikov je pritrdila odsekovemu predlogu, ki je »šviga švaga čez dva praga", kajti c. k. deželni vladi ah še bolj stavbeni družbi seji bal nasprotovati, da ne bi se posekala drevesa, — pro-siteljicam gospem pa se je bal zameriti, če bi vsaj za to ne bil, da se namesti sedanjih velikih bi vsadila nova manjša!! — zato oni „Salomonov predlog". — 20.000 Ljubljančanov si ubija glavo, zakaj da bi morala lepa drevesca iz poti? Stavbina družba, ki nam je uže zeld pokvarila Latermanov drevored z zastavo hiš, neki z dotičnimi hišnimi lastniki trdi, da drevesa ondašnje hiše vlažne (mokre) delajo, — a drugi vemo, da so one hiše, če so vlažne, le zato vlažne, ker še niso bile suhe, ko so gostači uže va-nje silili. Ce jjStrasaenarar" trdi, da je zarad dreves cesta preozka, naj da nemudoma posekati tudi drevesa v „zvezdinem drevoredu" nasproti hiši nekdanje banke „Slovenije" itd., kjer cesta ni nič širja. In je li gostačem novih hiš na Franc-Jožefovi cesti ljubše, da gledajo v podrto zi-dovje „verpflegaamta", kakor pa v lepa zelena drevesa? Ko je rajnki župan g. Ambrož tu drevesa zasadil, pela mu je vsa Ljubljana javno hvalo in zahvalo, — zdaj naj bi zapadla nemili sekiri! Ce so vam prevelika, o breza vaj te jih, kar se je zgodilo uže ene-krati Latermanovim. Fo vseh večih mesuh zasajajo danes drevesa po ulicah, Ljubljana pa posekuje krasno drevje! Ko je pred več leti župan Hradecky zasadil „Sternallee", so kričali nekateri in ga grdili, da hoče ,,boršt v mestu narediti", — zdaj mu je menda vsa Ljubljana hvaležna, da imamo ta „boršt" v mestu. — Dolžnost nam je bila to malo, a vendar za Ljubljano zel6 važno stvar nekoliko obširneje razpravljati, da bi se odvrnil nameravani vandalizem. — -J- Zopet žaluje domovina naša na grobu odličnega rodoljuba, čegar značajnosti ni mogla nikakorsna sila nasprotnikov naših pregniti. — Dr. Žiga Bučar, do 1873. leta bivši c. kr. okrajni zdravnik v Novomestu, potem pa prognan za c. k. okrajnega zdravnika v Kočevje 9 je P° dolgem bolehanji umrl v Smartnu blizo Kranja in 3. dne v Ljubljani v grob položen bil. Sprevod na pokopališče je bil sijajin. A tudi Novomesto se je hvaležno spominjalo mož&, ki je veliko delal in veliko trudil se za pravično domačo reč: ne le, da je v farni cerkvi zvon naznanil Novomeščanom smrt ne-pozabijivega rodoljuba, ampak zvonilo mu je tu oba dni, kakor da bi bil tu na mrtvaškem odru ležal in na pokopališče spremljan bil. Rodoljubi novomeški so s tem spominom res tudi sami sebe slavili. Bodi mu žemljica lahka! — (Muzikalna veselica citalniska) v nedeljo zvečer je bila zopet tako lepa, da jo po pravici smemo vpisati med najlepše v kroniko narodno. Vsa zasluga za to pa gr6 našim mojstrom pevcem in njih izvrstnemu voditelju gosp. V. Val en ti. Vse točke bile so sprejete z živahnim ploskom, poseben entuzijazem pa so prebudili: krasni Hajdrihov čveterospev „o tihi noči", — Eisenhutov zbor z bariton-samospevom „Bura", — Vogeln o vi „Cigani" s tenor-samospevom in Zajce v a „Lovačka" in „Davoria", v katerih sta se poleg zbora odlikovala gospoda Meden in Pucihar. Ker je tudi vreme veselici jako ugodno bilo, in gostilničarjeva postrežba vse hvale vredna, se samo po sebi razume velika veselost zbranega občinstva, med katerim smo videli tudi take gospode pesmam navdušeno ploskati, ki niso „naše gore listi"* — V nedeljo zjutraj gredo naši čitalnični pevci v Litijo, kjer bodo pri sv. maši peli, ter se od tam po-dado na zgodovinsko imenitni grad Bogensperg. Gotovo jih spremlja velika množica narodnih rodovin* — 150 gold. dobi darila od vlade, kdor pomaga, da se dobi hudodelec, ki je biagajnico sodnije škofjeloške oropal in dr. Krausa ubil. — Iz Zagreba se nam piše, da je nadvojvoda Wurtemberg prosil gosp. bana, naj bi iz Hrvaškega v Bosno poslal dva strokovnjaka, katerih naloga bi bila, ogledati tamošnje gospodarstvo in potem dati nasvete, kako bi se moglo gospodarstvo ondi zboljšati. Za to odločena sta naš rojak gosp. Franjo K ur al t, poprej učitelj na goriški kmetijski šoli in zdaj tajnik gospodarskega društva hrvatskega, in pa včliki župan pl. Vu-kotinovič. 4. dne t, m. prišla jima je uže depeša, da se morata precej podati na pot in naravnost v Sarajevo. Jutri se podasta na pot s c. k. dvornim svetovalcem g. Badovincem. — Radostni pričakujemo, da nam bode častiti g. Kuralt mnogo zanimivega iz svojega potovanja opisal v „Novicah". — {Požar za požarom) na deželi blizo Ljubljane je zdaj na dnevnem redu. Kmalu potem, ko je ogenj pokončal velik stari kos Vrhnike in škode naredil nad 32.000 gold., je nastal velik požar na Igu in uničil 65> poslopij do farovža, kateremu je zgorel skedenj z vsa mrvo, in zopet kmalu potem je gorelo v Kožarjih za Vi čem, kjer je pogorelo 6 poslopij. Včeraj je v Trzini 16 gospodarjem pogorelo 26 poslopij, tedaj škoda zopet velika. Pri sv. Lorencu poleg Krškega so 26. dne u. m, popolnoma pogorela poslopja 6 gospodarjev. Naša požarna straža je res velika pomočnica tudi našim bliž-nim deželanom. — (Cecilijno društvo) ima, kakor so „Novice" uže poročale, svoj občni zbor, ki se prične s slovesno mašo ob 8. ari dopoldne v stolni cerkvi.