ŠIŠENSKO GOSPODARSTVO
Kako iz izgub?!
Rezultati so iz polletja v polletje vsc slabši. Z izgubo zdaj posluje 30 or-ganizacij v višini 134.999 tisoč kon-vertibilnih din. Zaskrbljujoče ob tcm je, da je v teh podjctjih zaposle-nih preko 12 tisoč dclavcev. Med njimi so dcnimo LITOSTROJ, USLUGA, INTEGRAL, DONIT, ISKRIN KOMPLEKS, AVTO-MONTAŽA itd. Rcsda so ti rezul-tati rclativni, saj sta bila osnovna zakona, ki urejata način izkazovanja osnovnih podatkov in pokrivanja iz-gub, v letu 1989 večkrat poprav-Ijcna.
Pa vendar, rezultati opozarjajo na nckaterc konstantc, ki vplivajo na občutno poslabšanjc, kot so denimo preccnjcn tcčaj dinarja do tujih va-lut (zaradi tega sc zaostruje likvid-nost aktivnih izvoznikov, del kupne moči pa se usmerja preko državnc mcje); preobremenjenost gospodar-stva, odprava jugomcnic, njihovc vlogc pa prave mcnicc niso nadomc-stilc; finančna nedisciplina in ogromnc medsebojnc tcrjatvc; dej-stvo, da ob registraciji bank ni bila opravljena sanacija podjetij za kon-taminiranc kredite; srbska blokada našega gospodarstva; neuspešnost investicij; učinki prckritih izgub iz
prctcklih let in dolgoletnc neeko-noraskc ccne v infrastrukturi.
V komitcju za družbeno planira-njc v občini Šiška oz. v Izvršnem svctu so mncnja, da bi z nckatcrimi ukrepi lahko hitro zajczili izgubc.
UKREPI
Najprcj morajo podjetja povcčati kontrolo stroškov, zaostriti izterjavo terjatcv, izvršiti sclekcijo kupccv, iskati možnosti za mcdsebojno po-ravnavo terjatcv in obveznosti, opraviti akcijske prodajc in razpro-dajc, ponovno uveljaviti pravnc me-nicc, akreditivc in bančne garancije v mcdscbojnih fmančnih razmcrjih, uvcsti zbiranje sredstev na osnovi vrcdnostnih papirjev, organizirati hranilno-kreditne službc v podjctjih za zbiranjc prihrankov od zaposlc-nih, pritegniti tuji kapital tcr odpro-dati prcmalo izkoriščena osnovna sredstva in stanovanja.
Za mcdsebojno poravnavo terja-tcv in obveznosti pravnih subjektov jc že ustanovljen Ccmcr za posredo-vanjc in pospeševanje blagovnih in finančnih tokov pri ITEO Ljub-ljana, kateremu lahko podjetja pri-javljajo terjatvc.
Potrcbno je radikalno zmanjšati dajatve za zvczne, rcpubliške in ob-činskc proračunc.
Poleg finančnih obremenitev jc potrebno proučiti zmanjšanje vsch oblik nefinančnih obrcmcnitcv, ki prcko št:vilnih predpisov zahtevajo v podjetjih številnc intcrne aktc in ncsprejemljiv obseg ncproduktinega dcla.
Skupščina Slovenijc pa ne sme dati soglasja na nobcn zakon ali drug ukrcp, ki pomeni dodatno nd-livanje sredstev iz republike. Čim-prcjc naj sc rcalizira skupna akcija poslovnih bank in GZ za dokapitali-zacijo tržno uspcšnih podjctij za kar naj sc omogoči tudi možnost zadol-ževanja v tujini.
Skupščina Slovenijc pa naj nc bi dala nobencga soglasja na zadolžitev federacije v tujini, če ne bo isto-časno določeno, za kaj bodo sred-stva porabljena in kdo jih bo vrnil.
Nelikvidnost podjctij, ki nimajo plačanih zapadlih tcrjatev zaradi blokade srbskih podjctij, nc sme imeti za posledico uvedbc stečajncga postopka.
Na domačem trgu je treba takoj vzpostaviti pravni red. Sodišča pa naj pričnejo tekoče obravnavati tožbe podjetij. Preko delovanja pravnega sistema moraio biti gospo-darski subjekti prisiljcni spoštovati pogodbene dogovorjene obveznosti.
Za izboljšanje položaja izvozncga dela gospodarstva je potrebno, da ZIS prouči možnosti povečanja li-mita za devizna zadolževanja bank oz. izvoznikov na račun deviznih depozitov z istočasno bcnificirano obrestno mero za izvoznikc;
- nadaljnje zmanjšanje uvoznih dajatcv, posebcj za izvozno proiz-vodnjo ob istočasni opredelitvi zaš-čitne politike in uvedbo potrebnih stimulacij za aktivnc izvoznikc. Re-publiška stimulacija izvoznikov ob scdanjcm načinu razpolaganja z dc-vizami ni racionalna rešitcv, kar po-meni zgolj dodatno prelivanje sred-stev.