Amerikanski
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
&TEVJLKA 4.
J0L1ET, ILL1K0IS, 10. DECEMBRA 1915
LETNIK XXY,
Avstrijski uspehi
v Jadranskem morju.
Avstrijska flotilja z "Novaro" na čelu razdejala petnajst zavezniških ladij. Laika križarka torpedirana. Anglo-francoske čete na Balkanu ogrožene z zajetjem. Bolgarske zmage. Črnogorci poraženi. Ogromni vojni pleni.
Laški napadi ob Soči še brez uspeha. Hindenburg o položaju.
i
Rim, 6. dec. — Danes izdano naznanilo vojnega urada pravi:
"Topniški boji so se vršili ob celi fronti vkljub neugodnim vzdušnim razmeram. Naše topništvo je razdejalo sovražne zaklone v volajskem pasu Karnskih planin in razkropilo oddelek vojakov v Jezerniški dolini (Seebach).
"Sovražno topništvo je bombardiralo Paulorao ob zgornjem Chavizu in Tržič (Monfalcone) ter napravilo nekaj škode. Sovražni oddelki, podpirali po megli, so poskušali prodreti v "aše linije na raznih točkah, a so bih Povsod odbiti in v globelskem pasu srednje Soče so bili protinapadeni in pognani v beg (?).
"Kratki a drzni sunki naše pehote so nam donesli nekaj pridobitev v Kraškem okrožju."
General Trombi je bil usmrčen pred Gorico, kakor pravi neuradno poročilo.
Avstrijski uspehi v Adriji.
Dunaj, 7. dec. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Avstrijska križarka 'Novara', ki se je nahajala z nekaterimi rušivci dne S. dec. na razgledni vožnji, je pogreznila pri Sv, Ivanu Meduanskem tri velike in dva manjša sovražna parnika ter pet velikih in več manjših ladij jadrnic, ko so odkladale vojne zaloge. En parnik ' je bi! razstreljen. Naše malo brodov-je je bilo prav močno obstreljevano Po kakih dvajsetih topovih na suhem, a brez uspeha.
"Naše vojne ladje so razdejale nadalje francoski podmorski čoln 'Fres-nel' ter ujele poveljnika, drugega častnika in 25 mož.
'V noči 23. nov. je pogreznila, kakor sele sedaj poročajo, druga flotilja s tremi topovi oborožen italijanski parnik in motorno ladjo jadrnico liapol-- nJeno z vojnimi zalogami in jadrajočo Iz Brindisija v Drač. Preživelci par-n'ka, vštevši štiri mornarje, so bili uje-Moštvo motorne ladje jadrnice se je rešilo v svojih čolnih."
(Sv. Ivan Meduanski leži na albanski brežini ob Adriji južno od črnogorske meje in 35 milj severno od
Drača. Navzočnost avstrijske vojne ladje v tem vodovju utegne kazati, da poskušajo Avstrijci na morju prekrižati zavezniške načrte za dovažanje pomočnih čet Srbom in Črnogorcem potom Črne gore in Albanije.)
Laški napadi odbiti.
Dunaj, čez London, 8. dec. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"Na fronti ob Soči je sovražnik napadel severni del Doberdobske gorske proge. Severno od Gore sv. Mihaela je prodrl v nekatere naše zakope, a je bil pozneje izgnan. V odseku Sv. Martina so se njegove prizadeve tudi izjalovile.
"Sistiano (ob tržaškem zalivu) so italijanske torpedovke bombardirale."
Laška križarka torpedirana.
Dunaj, 8. dec. (Čez London, 9. dec., 12:15 zj.) — Pomorski odsek državnega vojnega ministrstva je nocoj naznanil :
"Eden naših podmorskih čolnov je v rano jutro 5. dec. na višini Valone ob albanski brežini pogreznil malo italijansko križarko z dvema dimnikoma."

PAPEŽ ZA MIR.
Med sesterimi ameriškimi imenovan« nadškof Mundelein.
Z balkanskega bojišča.
Pariz, 6. dec. — Albanska krdela, organizirana v sobojevanje ž Avstrijci na srbskem \bojnem torišču, strahujejo civilne prebivavce, plenijo njih domove in koljejo kristjane. Dostikrat tudi napadajo srbske in črnogorske oborožene čete.
Tako brzojavlja iz Cetinja poroče-vavec Havasove agencije za novice, ki pravi, da je eno teh krdel napadlo samostan v Dečanih, Srbija, dne 1. dec. in poskušalo požgati poslopje. To namero je preprečil prihod srbskih čet.
Srbi sc družijo s Francozi.
Atenski poročevavec Havasove a-gencije pošilja sledeče pod nedeljskim datumom:
"Po brzojavki iz Soluna so srbske čete na umiku iz Bitolja (Monastira) dospele v Givgeli včeraj in se bodo bojevale pod poveljstvom generala Sarai-
la, vrhovnega poveljnika francoske armade na vzhodu, v zvezi s francoskimi četami.
"Krdelo turških in bolgarskih četa-šev je baje med Bitoljem in Kavada-rom, poskušajoč utruditi Francoze v Kavadaru.
^Avstrijski monitorji.
Da se osrednji velevlasti bojita ruskega navala na Bolgarijo, kaže brzojavka "Tempsovega" poročevavca iz Bukarešta, ki pravi:
"Štirje avstrijski monitorji so pripravljeni, da odjadrajo iz Rusčuka bombardirat Reni, donavsko luko v Besarabiji, kjer se je zbrala ruska armada.
"Tozadevno poročilo je bilo prejeto tukaj danes in vsled tega je rumunska vlada -klenila, zabraniti vse tuje bro-darjenje v delu Donave, ki teče skozi rumunsko ozemlje."
Berlin poroča zmage.
Berlin, 6. dec., brezžično v Sayville. — Avsti;o-nemške čete, ki nadaljujejo svoje vojskovanje proti Srbom čez tr-nogorsko mejo, so porazile srbske oddelke južno od Sienice in severovzhodno od Ipeka na vzhodnem Črnogorskem, kakor je naznanil danes nemški vojni glavni stan.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 7. dec. (Čez London.) — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana opisuje vojskovanje na Balkanu:
"Južno od Plevlja smo odbili črnogorske napade. V mejnem odseku severno od Berau napadajo naše čete črnogorske glavne postojanke. Včeraj opoldne mo naskočili okope severno od Suhega dola. Južno od Novega pazara smo ujeli nadaljnjih 1,800 mož.
"Okrožje vzhodno od Ipeka je bilo prizorišče včeraj nadaljnjega hudega bojevanja. Sovražnik je bil povsod odbit in je izgubil šest topov. Davi smo vkorakali v Ipek in Bolgari so o$yoji)i . Djakovo._	v
Bolgarski napad odbit,
Pariz, 7. dec. — Poraz Bolgarov v napadih na francosko linijo pri točkah Abozarki, Demir-Kapu in Costmorino poročajo brzojavke iz Aten danes Ila-vasovi agenciji za novice. Spopadi so se vršili dne 5. dec.
Srbsko umikanje v Albanijo, pravi brzojavka, je težavno Vsled mrzlega vremena in slabih cest ter tudi ovirano po navzočnosti v srbskih vrstah več nego 40,000 avstrijskih ujetnikov.
Sedaj je 100,000 srbskih vojakov in 20,000 ubežnikov zbranih v Albaniji, kakor brzojavljajo iz Aten.
Anglo-Francozi ogroženi.
London, 8. dec. — Nemške in bol garske čete, ki so dospele v Kenali ob grški meji, 10 milj južno od Bitolja,
Rim, 6. dec. — Danes se je vršil prvi t;iini konzistorij sedanjega papeža Benedikta, ki je imenoval svoje prve kardinale,' sedem po številu, imena šesteri.h so bila objavljena. Ime sedmega kardinala je bilo pridržano "in peetore", da se objavi pozneje, kadar bo papeža volja.
Nagovor na kardinale je obsegal presunljiv poziv za skorajšnji mir.
Zrtaiio je bilo pred otvoritvijo konzi-storija, da bo sv. oče opominjal kardinale k ponovnim prizadevam za mir in oj^al na dolgo vojne grozote.
O vojnih grozotah.
Po italijanskih in drugih kardinalih je vatikan spoznal mišljenje glavnih narodpv v vojni, predno je bil papežev nagovor izdelan. Konzistorija so se udeležili po večini italijanski kardinali, ker >e kardinali tujih dežel niso mogli udeležiti vsled vojne.
Glavne vojskujoče se dežele pa so bile zastopane. Kardinala Bourne in Gascluet sta dospela iz Anglije, kardinal pabrieres iz Francije in kardinal Hartmann iz Nemčije. Za gotovo je bilo smatrano, da je vsak izmed teh priuesel s seboj mirovne nazore svoje vlade.
Šest n°vih kardinalov.
Dane< imenovani šesteri novi kardinal ki so bila njih imena objavljena, so:
Mgr. Ginlio Tonti, nuncij v Lizboni. Mgr. Alfonso Maria Mistrangelo, nadškof v Florenci.
Mgr. Giovanni Cagliero, nuncij za osrednje-ameriške države.
Mgr. Andreas Furwirth, rojen Avstrijec, nuncij v Monakovem.
Mgr. Kaffaele Scapinelli, nuncij na Dunaju.
Mgr. Giorgio Gusmini, nadškof v Bologni.
Ta imenovanja zmanjšujejo brezpri-merno večino tujih kardinalov v svetem zboru, kajti zdaj je zastopanih 29 Italijanov in 31 tujcev.
Šest ameriških imenovancev.
}■'< rmalno naznanjena so bila tudi v k^fci&riju dane« sledeča imenovanja Američanov:
Škof Joseph Glass, poprej v Leadu, S. D., odslej v St. Cloudu, Minn.; škof George William Mundelein iz Brook-lyna za nadškofa v Chicagu; monsig-nor Brossant za škofa v Covingtonu, Ky.; monsignor Dougherty, sedaj na Filipinih, za škofa v Buffalu; monsignor Giuseppe Petrelli za apostolskega delegata na Filipinih, in monsignor E. Patrixio Rogue za upravitelja metro-politanske škofije v St. Johnsu, New Foundland.
i
p L
Predsednikova poslanica kongresu.
Wilson poziva zakonodavce k delu za obrano dežele proti domačim in tujim sovražnikom.
ZA POMNOŽITEV BOJNE MOČI.
Otvoritev 64. kongresa. Clark govornik. Mann vodja rep. manjšine.
Washington, D. C., 6. dec. — V šti-riurnem delu se je danes 64. kongres organiziral za svoje pravo delo, ki se ima pričeti takoj po prečitanju predsednikove poslanice. V poslanski zbornici je poslanec Clark zopet prevzel govorniško službo in poslanec Mann, Illinois, vodstvo republikanske manjšine. Predloženih je bilo nad dvatisoč načrtov zakonov in resolucij, od katerih se veliko število bavi z vladnim programom deželne brambe. Delovanje senatovo je bilo omejeno na izvolitev začasnega predsednika. Podpredsednik Marschall je bil zaradi težkega obolenja njegove žene odsoten. Obe zbornici sta se potem odgodili do jutri opoldne, ko se ima prečitati predsednikova poslanica. Bržko se to zgodi, se prične organiziranje odsekov v senatu in poslanski zbornici. Demokrati v zbornici so glede sestave odsekov še dosti zedinjeni, tako da se morajo izbrati samo republikanski člani. Njih imena utegnejo biti objavljena koncem tega tedna.
Zbornična pravila neizpremenjena.
V zbornici je pokazalo prvo klicanje imen, da je bilo navzočih 427 članov in jih je nedostajalo samo osem (en poslanec umrl). Izza poslednjih volitev nekoliko skrčena demokratska večina je z 221 proti 194 glasom priborila izvolitev Clarka za govorniško službo. Pri prvem spopadu o predlogu poslanca Manna, pregledati zbornična pravila, je bil vodja republikanske manjšine z 209 proti 192 glasom poražen.
Predsednikova poslanica.
Washington, D. C., 7. dec. — Poziv za sprejetje zakonov v deželno obrano proti domačim in tujim sovražnikom je bil glavni predmet poslanici predsednika Wilsona, ki je bila prečitana danes v obeh zbornicah kongresa.
Obsojajoč v krepkih izrgzih Američane "z vezajem" (hyphenated Americans) in njih vojno propagando (—ta obsodba je naperjena proti mnogim ameriškim Nemcem, ki v svojem navdušenju za Nemčijo zabavljajo čez ameriško vlado —) ter nenevtralno delovanje mnogih rojenih Američanov, je predsednik žel ploskanje od republikanske in demokratske strani v poslanski zbornici, v kateri je bilo skupno zborovanje.
Nagovor je bil v resnici "vojna" poslanica, kajti oziral se je skoro docela na naredbe, ki naj bi se po mnenju predsednikovem izvršile v zaščito dežele pred nevarnostmi in gospodar-stvenimi motenji vsled evropske vojne.
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 6. dec. — Danes izdano naznanilo nemškega vojnega glavnega stana se glasi:
"Topniški boji, razstreljevanje min in spopadi z ročnimi granatami so se vršili v raznih krajih. V Bapaumskem okrožju sta bila dva angleška zrakoplova zbita med bitko v zraku in njuni zrakoplovci usmrčeni."
Francozi vzeli zakope nazaj. London, 8. dec. r- Pariz poroča, da so francoske čete zopet pridobile nekaj zemlje na Griču 193, severno od Souaina v
Ameriška ladja pogreznjena.
Rim, 7. dec. — Ameriški parnik za olje' "Communipaw" je bil pogreznjen po nekem podmorskem čolnu v Sredozemskem morju, blizu Tobruka, Tripoli. Čegav je bil podmorski čoln, ni naznanjeno.
Ženske hočejo volilno pravico.
Washington, D. C., 6. dec. — Gibanje za volilno pravico ženskam se širi čimdalje bolj in je doseglo danes svoj višek z izročitvijo nič manj nego 100,-000 imen obsegajoče prošnje na kon-Champagni, kjer so Nemci gres> naj doda ustav; združenih Držav
v torek zavzeli 500 yardov zakopov. Severno od Arrasa je francosko topništvo včeraj zaustavilo sovražno ofenzivno kretanje.
ogrožajo z zajetjem anglo-francoske čete v Srbiji. Desno krilo zaveznikov blizu Strumnice je bilo tudi napadeno London priznava, da so tako ogroženi zavezniki opustili važno točko pri Kri-volaku in se umeknili v Demirkapon, 20 milj od grške meje. Črnogorci so obnovili ofenzivo in nekoliko pridobili proti Avstrijcem.
Avstrijci zmagujejo.
Dunaj, 8. deč. (čez London.) — No coj objavljeno uradno naznanilo poroča:
"Napadi na črnogorske postojanke vzhodno od Beran so bili uspešni. Odsek okrog Ipeka je bil popolnoma očiščen sovražnika. Naše čete so uplenile 80 topov, 160 vozov za strelivo, 40 avtomobilov, 12 prenosnih bojnih peči, več tisoč pušk in mnogo drugih vojnih potrebščin.
"Armada Koevessova je včeraj ujela nad 2,000 mož, med njimi 300 Črnogorcev.
"Povsod so se Albanci udeleževali bojev proti ostankom srbske armade.
.GETTING CAVALRY HQftSE ASHOBE AT SALON I Kl- FRENCH SOLDIERS AT SALQH\K1 -
hv Imurloox Ptua 4««nrlw>lnn
l2KRCA VANJE ZAVEZNIŠKIH VOJAŠKIH KONJ V SOLUNU. — FRANCOSKI VOJAKI V SOLUNU.
Z ryskega bojišča.
Petrograd, 6. dec. — Carski ukaz, izdan danes, odreja sklic razredov 1917 in 1916. Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"V okrožju Dvinska so snoči .Nemci četrt ure hudo bombardirali naše zakope ob fronti od Borskega do Iljuk-sta, a brez uspeha.
"Južno od mesta Rafalowke ob Sty-ru so Nemci zopet podjeli ofenzivo na pokopališču blizu Kozliničev, a so bili zaustavljeni po našem topniškem streljanju."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 6. dec. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo:
"Ob svitu se je včeraj ruski napad jugozapadno od Babitskega jezera, za-padno od Rige, izjalovil pred našimi linijami s težkimi izgubami za sovražnika. Nemški zrakoplov, ki je bil zadet po ruskem topniškem streljanju v smeri od morja, je pristal blizu Mark grafena ob kurlandski brežini, a je bil rešen pred zapleno."
Hindenburg o ^ojnem položaju.
Dunaj, čez London. 6. dec. — "Neue Freie Presse" objavlja interview svojega vojnega poročevavca na vzhodni fronti z nemškim maršalom von Hin-denburkom, čigar glavni stan je danes "v eni najvažnejših toček obrambne linije, ki jo je Rusija postavila proti Nemčiji".
"Zazdaj sovražnik še noče skleniti miru," je rekel. "Še ni dovolj oslabljen. Zato moramo vojno nadaljevati."
Maršal von Hindenburg je kritiziral francoske zahteve, zlasti glede Alzaci-je-Lotaringije.
"Če jo hočejo," je rekel, "naj pridejo in jo vzamejo.
"Angleži so na videz tudi sklenili, nadaljevati vojno. Res je, da prihajajo iz Indije poročila, ki naj bi angleško bojaželjnost nekoliko ohladila, a počakati moramo in videti, ali bodo ta poročila potrjena. Anglija ima svojo Achillovo peto; to ne velja le za Indijo.
Bojujejo se le za Anglijo.
"Tudi na Ruskem želita car in vlada nadaljevati vojno. Najčudnejša reč pri tem je, da ti narodi ne uvidijo, da se žrtvujejo samo za Anglijo. Ni videti kakor mir, zato Nemčija ne more svojega meča vtekniti v nožnico."
Maršal je rekel, da bi se vsak Nemec razveselil, če bi se strašno krvo-litje končalo, a da ipora Nemčija nadaljevati vojno, ki ji je bila vsiljena(?).
Vojni še ne bo konca.
O vojaškem položaju je rekel: "Naš taktični položaj je izvrsten. Posebno na vzhodu so nemške armade dosegle najugodnejše strategične postojanke, ki si jih moremo misliti."
"Zlasti bi se razveseli! nad popolnim porazom Italijanov. Ta vojna se ne sme končati, ne da bi trij^ glavni grešniki — Anglija, Srbija in Italija — prejeli svojo pravično kazen."
Francoski mirovni pogoji.
Pariz, 6. dec. — "Francija noče skleniti miru poprej, nego bode Alzacija-l.otaringija pridobljena, Belgija in Srbija obnovljeni ter 'nemški imperializem in pruski militarizem' tako temeljito uničena, da bo njun preporod nemogoč," tako je izjavil včeraj vojni podtajnik Albert Thomas. Ta izjava je vzbudila splošno zanimanje, ker jo je izrekel odgovoren član francoske vlade.
popravek, ki podeljuje ženskam politično enakopravnost.
Gospa Sara Berd Field in gdč. Frances Joliffe iz Californije sta korakali na čelu velikanske parade, ki je sklenila osebno izročiti kongresu 400,000 prošenj.
NAZNANILO.
Mi pošiljamo denar v staro domovino po pravi dnevni ceni.
Skoro stopetdeset tisoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše posredovanje.
V stari domovini izplača denar c. kr„ pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * * *
BOŽIČNA DARILA
v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske.
5 kron pošljemo zdaj za.......$ .75
50
7.50
too
KRON
-ZA--
814.75
500 kron pa za.................$73.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.

j IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
~ i"
Joliet, 111., 8. dec. — Danes je praznik Brezmadežnega Spočetja Marije Device. Drevi bo v naši cerkvi lepa slovesnost sprejema novih članic v ©ekliško Marijino Družbo, ki bodo vanjo sprejete najstarejše deklice Društva sv. Neže. Ta slovesnost je za naša dekleta velikega pomena, kajti v D. M. D. se sprejemajo samo dekleta, ki živijo v vsakem oziru zgledno in vzorno.
—	Božični prazniki so pred nami. O Božiču je v tej deželi lep običaj, da se ljudje obdarjajo z božičnimi darili. S tem kažejo svojo ljubezen do obdaro-vancev. Za izkazovanje ljubezni do bližnjega ni primernejšega časa, nego je čas božičnih praznikov, ko obhajamo spomin na rojstvo Njega, ki je Vzor ljubezni do bližnjega. Z božičnimi darili so bogato založene vse trgovine. Priporočati je, da kupite božičnih daril pri trgovcih, ki čutijo z ^vami, in to so kajpada naši slovenski trgovci. V prvi vrsti vam priporočamo tvrdke, ki imajo oglase v Am. Slovencu.
—	Smrtna kosa. Rojakinja Barbara Ottowitz, stara 65 let, je umrla včeraj (torek) zjutraj po desettedenski -feolezni v hiši svojega sina Johna, 1704 Highland avenue. Pokojnica zapušča dva sina, Johna in Matthew Ottowitz, ter eno hčer, ženo g. Josipa Ivetza, tjolgoletnega tajnega policista joliet-skega. Pogreb se bo vršil jutri (četr-
—t^k) dopoldne; ob poidevetih bo črna sy, maša v naši cerkvi sv. Jožefa, nakar odpeljejo truplo na slovensko pokopališče. Sorodnikom naše sožalje, a pokojnici svetila večna luč!
—	Na potu okrevanja. Žrtve požara, ki je predzadnji torek uničil John D. Strutzlovo garažo, se nahajajo na potu okrevanja. Tudi naša mlada rojaka Andrew Strutzel in Harry Bahor, ki sta bila najhuje opečena, sta srečno prestala nevarnost pohabljenja vsled zadobljenih poškodeb.
—	G. Jerry Lavrič, gostilničar na Ruby St., je v torek padel raz voz in si zlomil roko, ko se mu je splašil konj.
—	Mestni zdravstveni department je zasledil studenec, ki je nedavno povzročil deset slučajev vročinske bolezni. Dotični studenec izvira iz votline starega kamenoloma baš severno od Ruby streeta blizu Bluff streeta. Voda, curljajoča skozi kamenje, pomešano z odpadki in smetmi, se je nabirala v žlebu iz starega pleha, zarjavelega in umazanega. Analiza ali raz-krojba vode je pokazala, da je tista voda polna bakterij. Policija bo gledala na to, da v prihodnje ljudje ne bodo zajemali vode iz dotičnega studenca, ki je povzročil zadnjih deset slučajev vročinske bolezni, kakor poroča mestni zdravstveni department.
—	Plavž št. 3 v jolietski tovarni Illinois Steel-družbe, ki zadnje tri tedne ni bil v obratu zaradi potrebnih poprav, bode zopet zaposloval tekom tega tedna. Nepravočasna doposlatev j>ezgorljive opeke za plavževo notranjost je zakesnila začetek zopetne de-lovršbe v plavžu, ki ga popravlja nad petdeset mož.
—	Kongresnik Ira C. Copley je naznanil v nedeljo v Washingtonu, da se pridruži zopet republikanski stranki v kongresu. Izvoljen je bil kot nomini-ranec progresivne stranke.
—	Država Illinois mora plačati stroške za pravdo proti črncu "Joe Chicken" Campbellu, ki je bil predzadnji ponedeljek obsojen k smrti na vislicah zaradi umora gospe Odette Allen, soproge bivšega ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu. Neki državni zakon z dne 29. jun. 1885 predpisuje, da "mora država plačati vse pristojbine in stroške, nastale iz sodnega postopanja proti kaznjencem za zločine, izvršene v kaznilnici", ki jih je imel dotedaj plačevati okraj (county) v enakih slučajih. Stroški pravde proti Campbellu znašajo $1,467.80.
—	Jolietska požarna izguba za leto 1915. bo presegla vse rekorde. Požarna .škoda, precenjena na $200,000 v J. D. Strutzlovi garaži in Bert Stephenovih blagovnih skladiščih, je povišala skupno letošnjo požarno škodo na $375,37a. Ta vsota presega rekord prejšnjih let za $125,000.
—	Častni sistem" (Honor System), ki sta ga uvedla v državni kaznilnici v Jolietu guverner Dunne in bivši warden Edmund M. Allen, bode odpravljen, ker se ni obnesel, ker je "zastarel in poguben", kakor pravi sedanji warden Zimmer.
Eveleth, Minn., 6. dec. — Slavno u-redništvo A. S.! Zopet nekaj iz tukaj-
• šnje okolice. Adventni čas je zopet tu, in z adventom je priromala nepriljubljena starka zima s snežnobelo o-bleko. Mraza pa ni še hudega, kar je nekako čudo v tem kraju mrzle Min-nesote. — Z delom je srednja reč; zasluži se pa bore malo, za sproti. — Naši lovci v tem kraju imajo tudi srečo; marsikateri "moose", srnjak, dol-gouhi zajec, ali zmiraj gladni volk mora pustiti nikdar varno življenje, v veliko veselje lovčevo in njegove malhe. — Nekaj častivrednih žensk oziroma
mater z veliko vnemo pobira novce za nov sv. križev pot in gredo od hiše do hiše in se ne ustrašijo, ko morajo požreti marsikatero britko besedo iz ust kake zanikrne osebe. Kakor bučelice letajo od cveta do sveta in nabirajo med, tako delajo naše bogoljubne žene. Vsa čast jim! Bog bode njih plačnik. K sklepu mojega dopisa že lim in voščim vsem katoličanom in na ročnikom A. S. vesele božične praznike in srečno novo leto 1916, in tebi, dragi mi list A. S., v novem letu veliko naročnikov in predplačnikov. — Stari naročnik
Avgust Gregorič, Ložan.
Slovenkam v Ameriki, in v starem kraju ljubljeni mir drugo leto! Po zdravim še vse čitatelje in čitateljice tega lista. Tebi, list, pa veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Eden iz So. Chicane
SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ.
(Iz "Domoljuba".)
Minneapolis, Minn., 5. dec. — Dragi g. urednik Am. Slov.! Sporočiti Vam imam prav žalostno novico. Neizprosna bela žena je iz naše srede utrgala nit življenja Mariji Clemenz zadnji četrtek ob 5. zjutraj po hudi bolezni. Samo nekaj dni je bila bolna; so ji doktorja prec poklicali, pa ni bilo pomoči, tako da je reva mirno zaspala za večno v najlepši dobi svojega življenja, v 33. letu starosti. Sprevod je bil 4. dec. Njeni starši so ji jako lep sprevod naredili, kateri se je pomikal iz hiše žalosti v cerkev sv. Bonafacija, kamor spada cela družina. Domači župnik je daroval črno sv. mašo za pokojnico. Po sv. maši se je sprevod naprej pomikal na St. Mary's cemetery. Starši so ji jako lep sprevod n^ redili, sta rekla, da to ji je dota. Pokojna Marija se je rodila tukaj v Minneapolis« in tudi izšolala tukaj v katoliški šoli. Tukaj zapušča žalujoče stariše, katere je jako ljubila, in 4 brate, enega ni zdaj doma, in 3 sestre, kateri žalujejo. Pokojnici svetila večna luč in bodi ji lahko žemljica, počivaj v miru! Ostalim pa naše iskreno sožalje.
Vreme imamo prav lepo, da bi le še kaj dlje časa tako bilo, zakaj premog je tukaj drag. Z delom gre tudi še dobro, da bi le bilo kaj boljše, saj je že čas. Tukaj je tudi neka kompani-ja naredila eno fabriko, da bo izdelovala orožje za Angleže in Francoze. Ke-daj bo tega nečloveškega klanja konec?
K sklepu pozdravljam čitatelje in listu dosti novih naročnikov, da bi vsaj v 26. letu začel izhajati dnevno.
John Straus.
Poplar Bluff, Mo., 6. dec. — Tukaj ji* bila letos precej dobra letina, iz-vzemši pri velikih vodah, kjer jim je voda poplavila pridelke. Prejšnja 3 leta je bila pa suša, osobito lani se je skoro vse posušilo. Ni čuda, da se je marsikateri farmar posušil in ga je veter odnesel, kakor iz Montane. Po mojem mnenju so pa največ vzrok lahki obroki, kakor se čita v inseratih. Zatorej opozarjam rojake: ne dajte se ujeti na limanice! Kateri nima sredstev, da bi plačal farmo v gotovini, je pametnejše, vzeti® v najem. Za mal denar si komaj kupi konje, voz in potrebno orodje, in kar se pridela, ima najemnik dve tretjini, lastnik pa eno. Za take, ki pa nimajo še družine, jim pa svetujem, da grejo prej vsaj eno leto delat h kakemu farmarju, da se priuče in potem sami začnejo, ker šola veliko stane, in šolati se mora vsaki, čeprav je kmečki sin iz starega kraja, kot jaz. H koncu želim vsem rojakom in rojakinjam to- in onostrari vode vesele božične praznike in srečno novo leto. Želim, da bi vsaj o Božiču lahko zapeli: Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji! Spoštovanjem vaš	F. Božič.
So. Chicago, 111., 7. dec. — Cenjeno uredništvo A. S.! 2e dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine gotovo bo že kdo mislil, da smo že .vsi pomrli; sem se pa jaz namenil, sporočiti par besed.
Z delom je tako srednje, tako da ni preveč brezposelnih, a ne svetujem pa nobenemu sem hoditi za delom. Zdaj govorijo, da bo zopet ladjedelnica začela obratovati. Zdaj imajo veliko daljši "dock", kot je bil poprej, tako da bojo delali veliko večje ladje, kot so popred. In vsako ladjo bojo zdaj lahko popravljali, ki je popred niso mogli. Ako se bo to uresničilo, bo zopet za So. Chicago nekaj dobrega.
Naznanim tudi, da smo imeli v novembru mesecu cerkveni "fair", ki se je še precej dobro obnesel, vkljub slabemu času. Kontest sta vzela g. Frank Videč in g. Jožef Kompare. G. Frank Videč je dobil kontest. Res lepa jima hvala obema, da bi se še veliko let trudila za hišo božjo. Čistega dobička je bilo $625.14. Torej še enkrat lepa hvala vsem, ki so.se udeleževali "faira" in pripomogli k tej vsoti.
Kakor-se vidi, je pokojna Liga vzela konec. "Ta večja glava" se je odpovedala, ko vidi, da ni nič. Ni toliko neumnih Slovencev, kp ste vi mislili. Kaj pa A. B.? Morda je šel on v stari kraj -s Fordom mir delat? Saj so zmerom rekli, da bojo poslali enega na mirovno konvencijo. Ali mislim, da tem ligašem so vsem tla prevroča tam.
Naj zadostuje zazdaj, zakaj se bojim, da bi se urednik usmilil in ta dopis v koš poslal.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in
Trpljenje slovenskega ranjer.ca.
Budimpešta, 17. sept 1915.
Draga sestra!
Tvojo karto sem dobil. KniMia je, in vedno lepša se mi zdi pese" oči. Danes nadaljujem popis svo-nega življenja. Zdaj Ti tole opišem; ustmeno bom poved;-.
19.	junij. Zjutraj ob štirih
vojne bolnišnice. Hodili sm< -Jo dopoldne; med potjo smo pa ta prosili po hišah, kot na Kranjskem berači <> Vseh Svetih. Kar po 10 jih je le;do v eno hišo. Lačni smo bili zelo; ljudje so nam radi dajali, ako so le imeli. Ko bi Ti vedela, kakšen kruh so imeli to leto v Galiciji, se razjokaš. Oh eni uri pridemo na kolodvor v Obertin. Kar nas je peš hodilo, nas je b;io nad 300; z vozovi so jih pa več piipeljati, tako da je bil poln vlak. To -ib bili samo ranjenci od enega dne- Vlak nas je hitro potegnil proti Koloincji. V vsakem vozu nas je bilo 35; tako smo bili natlačeni, kot žvepienke. Kaj bo, sem si mislil, če se bom moral en dan takole voziti. No, na mojo srečo pa pride v Kolomeji v voz polkovni zdravnik in mene, ki sem .-»ajbo'.i ranjen, vzame s seboj. Sa> .tj-i e spravijo na voz, da se peljei. ' b' nico. Na vozu sva se vozila cr.'.. . de je ležal; jaz sem pa spredaj sedel. Ljudi je bilo povsod v vsaki ulici vse polno, ki so prišli gledat najnovejše ra-njencet Posebno čudno se mi je zdelo, da je vsaka ženska, ki sem jo pogledal, takoj zajokala. Tako so me gledali in drug drugemu kazali, da me je postalo že kar sram in si nisen ■ pal nikamor pogledati. Bil sem pa tudi usmiljenja vreden; roko sem imel vso golo in krvavo; toliko je bilo krvi na njej, da se ni nikjer koža videla, do komolca je bila strašno zatekl i. i hlačah in čevlju zopet polno strji ie krvi, na obrazu pa blata, da sem komaj gledal. Brada poraščena, shujšan pa tako, da bi mi skozi srajco rebra prer štel. Takega me pripeljejo v bolnico. Tu me očedijo in peljejo na posteljo. Oh, kako sem se jaz oddahnil, ko sem se viegel na mehko poste g o; bil sem truden do smrti.
20.	junij. Ta dan sem pa pre tal najhujše bolečine. Eno uro sem moral poslušati zdihovanje in srle lati hude o-peracije; pri tem sem se pa -.<. b&l, kdaj bo mene kdo zagrabil. K ar pride k meni 16ietno dekle in mi yn.ive z nekim žebljem suvati po rani. Tako me je že jezilo, ker se je neka' o igrala z mojo rano. Ko pa prikipi moja jeza do vrhunca, pride tudi zdravnik. Roko mi denejo v mavec (gips). Kaj sem pa takrat prestal, Ti pa ne moreni popisati. Dva sta me držala, da nisem iz stola padel. Deset rok je pa gips ovijalo okrog roke. To so bile bolečine. Potem sta me dve sestri peljali na posteljo. En- je bila ves dan in ce.lo noč pri meni; najbrž so mislili, da bom umrl. kakor ie naredil marsikateri. Vro čine sem imel 39.9, a se je naslednje dni znižala. Kadar sem pozneje zaslišal glas zdravnika, sem se kar stresel. Pride šesti dan. Zopet naš naložijo na vozove, in hajdi na kolodvor. O, da bi se nikdar več ne vozil }ak na tem vozu! Raje bi šel peš še tako daleč. Mesto je bilo vse v zastavah, ker so naši tiste dni osvojili Lvov. Na železnici sem se to pot vozil prav lepo; samo osem nas je bilo v vozu. Drugi dan ob 10. uri zvečer pridemo v Szat-mar Nemeti. V vojni bolnišnici tam je vedno do deset tisoč ranjencev. Tukaj sem pa zopet veliko prestal. Da niso ravno preveč usmiljeni, ve tisti, ki je bil tam. Osem dni smo bili v tej puščavi. Deveti dan se odpeljemo v Budimpešto, kamor pridemo ravno o polnoči. Na kolodvoru nam takoj dajo čaja, kruha in cigaret; potem gremo na električno železnico, ki nas potegne do Miscarnoki Kadikorhaz. V tej bolnišnici sem bil osem tednov, štiri tedne me je obvezovala mlada grofica, ki je prav zelo skrbela zame. Ako nisem prišel v sobo za obvezovanje, me je prišla k postelji iskat. In ko je š[a proč v drugo bolnišnico, me je izročila drugi strežnici. Kakor hitro trie pa ta dobi v roke, je bila rana v 14 dheh za-celjena. Potem so me dali v Kobanjo. Tam nas je bilo samo 40 in smo živeli prav prijetno samostansko življenje. Ker pa niso mogli pri roki nič opraviti, so me prestavili zopet drugam. Tukaj so poklicali na pomoč elektriko. Ako mi ta moč ne iztegne desnice, potem je tudi druga ne bo. Da bi bil že vsaj enkrat rešen teh bolnic. Več kot četrt leta se že valjani po madjarskih bolnišnicah in nič ne vem, kd,aj bom mogel iti k svojemu polku, kamor grem rad, bom vsaj tovariše do|)il. Kadar bo prilika, Ti bom opisal, kako sem kroglo slutil. Moj dnevnik bo kmalu strgan. Težko se bere, kaj ne; pa ne morem lepše pisati, ker se mi tako roka trese.
Na zdar! Te najsrčnejše pozdravlja Tvoj brat Tone Mrak, (načelnik šentviškega "Orla").
Slutnja...
Jernej Vombergar pri 17. pp. naznanja svojemu prijatelju, kako je bil rešen:
Dragi prijatelji Danes smo imeli vesel dan — tukaj na polju groze in smr-
ti. Sešli smo se nekdanji prijatelji: jaz, Peter in Majčev. Pošiljali smo skupne pozdrave na vse strani. Bili smo jako veseli, kajti ravno danes je leto, ko smo bili vsi skupaj v Zalogu in do danes se nismo več videli. Mnogo smo si imeli povedati; vsak je pripovedoval, kaj je vse izkusil: seveda več hudega kot dobrega. Ugibali smo, kje da bomo danes leto. Težko da bi bili vsi skupaj zdravi tako, kakor danes. Včeraj so nas Moskali zelo obstreljevali z artiljerijo.
Povedati moram čudovit dogodek, ki se mi je pripetil. Bili smo v kritju trije skupaj in se pogovarjali ter skrivali, da nas ne zadene kaka granata ali šrapnel. Padala je ta šara spred in zad. Kar me nekaj vzdigne in pravi, naj grem ven. Res se hitro odpravim, druga dva sta pa ostala tam. Jaz se splazim v drugo kritje, kjer je bil bru-ški Štrukelj. Komaj se vsedem, že prileti granata in sicer prav v tisto kritje, kjer sem bil poprej. Črn dim se pokadi iz nje. Eden je bil mrtev in ves razmesarjen, drugi je bil sicer še živ, a poln ran in ves osmojen. Hudo je zavpil in me klical na pomoč. Jaz pa, ki sem ostal zdrav, sem poklical sanitejca, da sva ga obvezala in storila, kar je bilo mogoče. Zares čudno! Ko bi bil ostal na prejšnjem mestu, bi bil zdaj tam, kjer jih je že mnogo. Zahvalil sem se Bogu, da me je obvaroval take nesreče.
Drugače se mi godi ponavadi...
Tako-le pojo naši fantje na fronti...
1.	Luna sije, klad'vo bije trudne, pozne ure že. Prej neznani Lahi zbrani • meni spati ne puste.
2.	Vi ste krivi Lahi všivi — grda banda roparska.
Ti b' me ran'la, če b' ne branla mene ljuba "dekenga".
3.	Venkaj pridi, da se vidi kje da zlodej te drži! Se prikaži ropar vražji, če 'maš kaj korajže ti.
4.	Mal' se vzdigni, z roko migni, če namen 'maš semkaj prit'. Ura bije, Lah se skrije;
jaz bom moral nadenj it'.
5.	K njim poglejte in povejte zvezde, kaj počne Taljan? Če ne skuša, grešna duša, da bi Janez bil pognan.
6.	Če pa spava banda rjava, Bog prav lahko noč ji daj! Če mogoče v vas prit' hoče — dobro — le poskusi naj!
"Kako sem bil ranjen..."
Dunaj, 7. oktobra 1915. ,
Ivan Grad popisuje staršem svoje doživljaje:
"Ljubi starši! Sedaj imam lepo priložnost da Vam malo razložim, kako je na bojišču iu kako je bilo v začetku septembra do časa, ko sem bil ranjen.
V noči zadnjega avgusta sem stal na straži pri naših žičnih ograjah. Šilo je že precej hladno. Kar pridejo naši pionirji in razrežejo žice. Takoj sem vedel, da bo treba zapustiti zakope, kjer smo čepeli in čemeli kakih 6 tednov. Imeli smo vsak svoj brlog v zemlji. Proti jutru, ko se vzbudi Kor-; bčov Ivan, mu povem, da bomo napadli sovražnika. Rekel mi je: "Spet ga bomo nakresali!" In res. Zjutraj pride naš narednik in zakliče: "Fantje! Danes bomo Rusu zopet pokazali, kaj znamo." Mi gremo na to nekoliko nazaj, da napravimo prostor nekemu o-jgrskemu bfataljonu. Ob devetih je vname boj. Začela je naša artiljerija, ki je obsipala Ruse s težkimi granatami in šrapneli, tako da se je kar zemlja tresla. Tudi ruski šrapneli so pokali, pa bolj redko. Sodni dan je tukaj, sem si mislil. Kmalu pa začne tudi infanterija. Naš prapor je bil za rezervo. Prvi dan Rusov nismo pognali iz zakopov; ponoči se je malo umaknil. Drugi dan smo se zopet začeli plaziti naprej. Padale so granate in šrapneli. Marsikdo je tukaj obležal. Proti noči pridemo do ruskih zakopov. Bilo je vse razbito: tuintam so ležala mrtva trupla Rusov. Narednik nam pove, da ostanemo to noč v ruskih jarkih, Ponoči se je tam daleč slišalo vpitje "hura!" Zjutraj okoli 9. ure se je vdalo precej Rusov. Povelje se je glasilo: "Naprej!" Pred nami je bil velik hrastov gozd, kjer je bilo vse razbito in polomljeno. Padale so granate. Ko proderemo do nekega griča, smo bili zopet v ognju šrapne-lov; več mož je obležalo. V neki koruzi smo se spustili na tla ter grebli jarke. Pa pribrenči šrapnel, se razpo-či.. . nehal sem kopati. "Ranjen sem," pravim tovarišu, ki me je takoj obvezal in peljal na bližnje, obvezovališče, kje-r je bilo že veliko ranjencev. Odpeljali so nas z vlakom v Debrecin. Tukaj sem bil 9 dni. Sedaj sem na Dunaju, kjer so mi vzeli kroglo iz rane."
Vojakova oporoka pred bojem.
Vojak Anton Knafl, gostilničar v Velikivasi na Koroškem, se pismeno poslavlja od svoje družinice:
Draga žena! Predvsem Vas vse skupaj lepo pozdravim: otročiče in posebno Tebe, draga žena! Naznanjam Ti, da danes zopet gremo dalje v B. na bojišče, da se bomo borili za domovino. Žalosten dan imam danes, ker ne veni, če se bomo še kdaj videli. — Draga moja! Skrbi za dom in za mladino; uči prav pridno moje ljube otročiče. Vi otročiči pa ubogajte skrbno in ljubo mamico in nikar je ne žalite. Bodite pridni in pobožni! Te nauke Vam pošiljam. Draga žena! Drži jih ostro, da bodo hodili v cerkev in molili
tudi zame; pridno prejemajte sv. zakramente. Prosim Te, ako bi se primerilo, da bi se ne videli, ostani sama, kakor sem tudi jaz Tebi obljubil in imej otročiče za ljubo; uči jih lepo. Če ne pridem več domov, je vse premoženje Tvoje, samo da skrbiš za o-troke. Zdaj Vas pa vse lepo pozdravim ...
Koliko zaslužijo "naravna čudesa"?
V Londonu je znanih že zopet več slučajev, da plačujejo ravnatelji raznih zabavišč zelo visoke plače "naravnim čudesom", ki vstopijo v njih službo. Tako je vžival zadnje tedne visoko plačo Johnny Trundley, znani "debeluhar". Tega otroka edina zasluga je, da tehta v tarosti 6 let 80 klg. ter meri čez prsa 44 palcev in je tako močan, da vzdigne vsakega odraslega človeka. Temu dečku so plačevali v londonskem predmestju 200 mark na teden, sedaj mu pa plačuje Moss že 800 mark. Tako dobi otrok letno 40,-000 mark. torej več, ko vsak minister. Nič slabše niso plačani drugi umetniki take vrste. Tako ima nekdo tedensko 6000 mark plače.
Po bolezni.
Nedavno smo prejeli sledeče pismo h "Kakor veste, vas sem vprašala, kje bi lahko kupila Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Baš tedaj ga je prejel g. J. Hrabak in sedaj ga kupujem od njega. To je res prav do-» bro zdravilo. Dvomim, ali bi po tako resni želodčni bolezni, kakor je bi!^ moja, še mogla danes hoditi, kajti sla-j botna sem bila kakor novorojenček. Mrs. Agnes Dobias, Maynard, Ohio.';
V	slabosti po resni bolezni je bilo Tri? nerjevo ameriško zdravilno grenko vi| no vedno uspešno kot najboljše kre pilo. Prepreča zapeko droba ter gl krepi in čisti. Pri boleznih v zvezi £ zapeko ali telesno slabostjo se lahk<| zanesete na ta pripravek. Cena $1.0«
V	lekarnah. Jos. Triner, izdelovatetji 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. ]
Če potrebujete zdravila za nadrg-njenje telesa pri revmatičnih ali ne« ralgičnih bolečinah, pri oteklinah in izvinkih, pri mišični slabosti, izberite Triner's Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
BEi BB BB BB
BB BB BB BB BB BB
Kašelj in hripavost
prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila.
SEVERAS
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) se rab! pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim —mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 60 centov.
"Imel sem hudi kaSelj, piše g. Frank Vacha, iz Elk River. Minn., *"ter sem kupil steklenico Severovega Balzama za PljuJa in predno sem ga porabil celo steklenico, je kaSelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega počutim."
9
BB
aal os s a,
BB
Kupite
SEVEROVE PRIPRAVKE
od vaSega lekarnarja.
Zavrnite nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas.
7APFTC A medla glavobol, o-ajivi-k, motica, jetrne pritožbe, zlatenica in žolčnica se vdajo zdravljenju, ako so rabijo kakor navedeno v navodilu
SEVERAS
Liver Pills
(Severove Jetrne Krogljice). Cena 25c.
W F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa, g
QBOOBanBBBOB
vmstiMAšSBBBSBBBtmjrjMma^^
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezerva} tiJ-«u! $400,000(00.
ROBT. T. KELLY, prodi.
CHAS. G. PEARCE, luiir

SLWNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
IZ STARE DOMOVINE.
11
U.
KRANJSKO.
J
—	Tečaj za učenje bolgarskega jezika namerava otvoriti v kratkem S. K. S Z. v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. V Škofji Loki je l:nirl 8. novembra č. g. Janez Karlin, župnik v pok. Zadnje službovanje njegovo je bilo v Smledniku, kjer je žup-5)ikoval dolgo vrsto let: očesna bolezen ga je bila prisilila, da je moral zaprositi pokojnino. Rajni je bil brat mil. g. škofa tržaškega dr. A. Karlina.
■— Laški ujetniki. Dne~5. novembra popoldne so pripeljali v Ljubljano 630 italijanskih ujetnikov. Za zimo so bili oblečeni preslabo. Tudi sicer ne napravijo ti bledi in upali obrazi dobrega "■■'tisa.
■— Božično obdarovanje čet. "Domoljub" z dne 11. nov. piše: Zopet kaze, da naših vojakov o Božiču še ne bo doma. Vojno ministrstvo se obratu s posebnim razpisom do vsega avstrijskega prebivalstva, naj bi vsakdo = skromnim darom olepšal božične praznike našim vojakom. Skrbelo se bo, da dospejo božična darila pravočasno k našim četam. Božično obdarovanje vseh čet domačega 3. kora bodo izvedle podružnice vojnega oskrbovalnega urada. — Darila v blagu za fete 3. kora naj se oddajajo pri nabi-Fftlnici daril: Ljubljana, Simon Gregorčičeva ul. 20, pritličje, desno — do 28. Novembra. Od zunaj se lahko pošiljajo poštnine prosto potom županstev ali šolskih vodstev. — Daril, ki se kvarijo ■n. pr. meso, slanina, klobase, sadje) kakor tudi daril za določene osebe, ni moč sprejemati. Darila v denarju sprejemajo: vsa glavarstva in ravnateljstvo pomožnih uradov c. kr. dež. vla-■jt v Ljubljani.
—	Vpoklic črnovojnikov. "Domoljub" z dne 11. nov. poroča: C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredi-!o, da morajo v letih 1875, 1876, 1877, i891 in 1895 rojeni črnovojniki avstrijskega in ogrskega državljanstva, ki so bili pri ponovnem prebiranju rojstnih
letnikov 1873 do vštevši 1877, 1891, 1895 in 1896 kakor tudi pri do 16. novembra 1915 izvršenih naknadnih prebiranjih sposobnim spoznani, v kolikor it niso pritegnjeni k službovanju z orožjem ali pa niso od tega službova-' ;)ja na določeno ali nedoločeno dobo •■proščeni iz ozirov javne službe ali interesov, odriniti in priti dne 16. novembra 1915 k v svojih črnovojniških ?egitimacijskih listih označenemu c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ozir. c. kr. domobranskemu (de-ielnostrelskemu) dopolnilnemu okr. poveljstvu. Oni, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po tem terminu sposobnim spoznani, morajo tekom 48 ur po svojem prebiranju odriniti. Črnovojniki morajo ta dan v splošnem do morebitna manjša prekoračenja te ure £o le tedaj dopustna, če so v promet-n'h razmerah utemeljena. Ravnotako morajo v navedenih letih rojeni, pri prebiranju za službo z orožjem sposobnim spoznani bosansko-hercego-"vinski službi zavezani v evidenci druge rezerve odriniti in priti ob zgoraj navedenem roku k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, kamor spada kraj njihovega bivališča.
—	Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko o izpremembi najvišjih cen za nadrobno prodajo mesa in špeha v deželnem glavnem mestu Ljubljana. Z dne 11. nov. poročajo: Za nadrobno prodajo mesa, nadalje svinjskega špeha in svinjske masti veljajo sedaj naslednje najvišje cene za en kilogram: a) Goveje meso, in sicer: volovsko meso, sprednje, s priklado 3 K 80 v.; volovsko meso, zadnje, s priklado 4 K H) v.; volovsko meso, zadnje, brez pri-klade 5 K; meso krav in bikov, sprednje, s priklado 3 K 20 v.; meso krav in bikov, zadnje, s priklado 3 K 70 v. rostboeuf 5 K; pljučna pečenka, tilet 5 K; bržola 5 K; vampi (očiščeni in o-parjeni) 1 K; pljuča 80 v. Na zahtevo kupca se mora prodati meso s priklado Po za to določeni ceni. b) Telečje meso, in sicer: sprednje 3 K 30 v.; zadnje 3 K 60 v.; zrezek 4 K. c) Svinj sko meso, in sicer: sprednje, domačih prašičev, sveže 4 K 10 v.; sprednje, do-iiačih prašičev, prekajeno 4 K 50 v.; zadnje, domačih prašičev, sveže 4 K ^ v.; zadnje, domačih prašičev, presajeno 4 K 90 v.; meso ogrskih praši-Cfv, brez razlike, sveže 3 K 70 v.; me-s° ogrskih prašičev, brez razlike, presajeno 4 K 10 v.; svinjska glava (domačih in ogrskih prašičev), sveža 1 ^ 60 v.; svinjska glava (domačih in ogrskih prašičev( prekajeno 2 K 20 v.; svmjski parkeljci (domačih in ogrskih Prašičev), sveži 1 K; svinjski parkelj-
(domačih in ogrskih prašičev), presajeni 1 K 20 v.; svinjska pljuča (domačih in ogrskih prašičev) 2 K 40 v. / Svinjski Špeli in svinjska mast, in špeh domačih pragičev, svež 3 v.; špeh domačih prašičev, presajen 4 K 10 v.; svinjska mast doma-Clh prašičev 4 K 10 v. Ako se vrši *rodaja tega blaga v prodajalnah ali
stojnicah, morajo imeti obrniti na-najvišje cene v svojih prodajalkah, ozir. na stojnicah. Kdor se ne av»a po teh predpisih, bo najstrožje
kaznovan po določilih obrtnega reda za vsak posamezen primer z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev.
—	Darovi. Za vojake so darovali dobri ljudje iz župnije Šmihel, in sicer z Vel. Slatneka in Potovrha, kakih 26 mernikov jabolk in nekoliko suhih krh-ljev; pa tudi nekatere druge žene so jih nekaj prinesle.
—	Kdo je pa to vsejal? V začetku tedna je kar naenkrat zašumelo, da od 16. nov. naprej ne bo smel noben kmet več kakega prešiča zaklati. Ali je hotel kdo s to lumparijo kaj doseči?! — Nekateri ljudje so pa res hudobni, drugi pa nespametni, da vsako čenčo verjamejo.
-— Tretjega vojnega posojila je podpisalo v hranilnici v Kandiji 113 strank skupaj za 114,550 kron.
i
—	V ruskem ujetništvu. Nadporoč-nik Henrik Majcen je bil dne 13. septembra t. 1. na severnem bojišču težko ranjen v desno koleno in se nahaja sedaj v bolnišnici v Moskvi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil pekovski mojster iz Kranja Fran Megušar. U-jet je bil dne 11. maja. Sedaj je pomočnik pri nekem pekovskem mojstru. Zdrav je, godi se mu dobro ter želi vsem znancem in prijateljem, da bi se še srečno videli.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je 5. novembra umrl Vaso Petričič, star 79 let. V mladih letih je prišel pokojnik v Ljubljano in je tu ustanovil trgovino, ki spada med največje in najbolj u-gledne na Kranjskem ter je priča izredne marljivosti in vztrajnosti pokojnika. Mnogo let je igral Vaso Petričič tudi odlično ulogo v javnem življenju. Me4 možmi, ki so ustvarili v ljubljanskem občinskem svetu narodno večino, je bil tudi Vaso Petričič. Bil je dolgo let član občinskega sveta in dolgo časa tudi podžupan. Posvečeval je vsem občinskim zadevam največjo skrb in zlasti uspešno sodeloval pri ustanovitvi Mestne hranilnice ljubljanske, kateri je bil dolgo let neumorno in požrtvovalno delaven predsednik ter ima največje zasluge na tem, da se je Mestna hranilnica v kratkih letih tako znamenito razvila. To delo mu je omogočalo njegovo temeljito narodnogospodarsko znanje, ki ga je usposobilo, da je celo o tako velikem in ležkeni problefmi, kakor je bila. uredba avstrijske valute, priobčil v "Slovenskem Narodu" nekaj člankov, za katere se je zanimal sam finančni minister Plener. Vestno in uspešno je Vaso Petričič deloval tudi kot član trgovske in obrtniške zbornice, kateri je bil od leta 1889. do 1890. tudi predsednik. Nešteto let in prav do zadnjega je bil pokojnik tudi cenzor avstro-ogr-ske banke. Za njegove zasluge za občino ljubljansko je mestni svet izvolil pokojnika za častnega meščana, cesar pa mu je že pred leti podelil vitežki križec Franc-Jožefovega reda. V tiho in srečno rodbinsko življenje pokojni-kajnika je posegla smrt že pred leti. Edini sin je pokojniku že pred leti u-mrl in te izgube ni mogel oče nikdar preboleti in nikdar pozabiti. Ostala pa mu je hči, soproga odvetnika dr. Suyerja, ter mu bila tolažnica in skrbnica, posebno odkar mu je pred pol-tretjim letom umrla tudi soproga. Svojo trgovino je pokojnik oddal pred nekaj leti svojemu dolgoletnemu poslovodji Ivanu Samcu in je od tedaj živel v rodbinskem krogu svoje hčere. Dne 5. novembra je umrl v ljubljanski parni kopeli pisarniški ravnatelj Josip Hočevar, odličen uradnik, ki je bil za svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Na Dunaju je 4. novembra po kratki bolezni pmrl Robert Pollak, družabnik ljubljanske tvrdke "Brata Pollak", v starosti 40 let. Pokopan je bil tam dne 7. novembra. — V Kamni gorici je po težki bolezni umrl občeznani sloviti orgljarski mojster Ignacij Zupan.
—	Morilec Zupet pod ključem. Dne 5. novembra so orožniki blizu Žum-berka ob hrvaški meji obstrelili moril ca Martina Zupet, ko je hotel pobegniti na Hrvaško. Pripeljali so ga v Ljubljano. Sodilo ga bo vojaško sodišče. Pri njem so našli 400 K, več zlatnine in dva samokresa.
—	Iz Harij. Vrle Harijske žene so nabrale med seboj vsoto 50 K 70 v. in poslale od tega 25 K ženskemu kron skemu zakladu, 25 K 70 v. pa za slovenske ranjence v Ljubljano.
—	Dobrova. Dne 25. oktobra 1915 dopoldne je umrl Josip Zore, tukajšnji posestnik, mlinar in žagar, podomače Malnarjev oče — Dolinar, h. št. 33. Bil je vzor-mož stare, poštene slovenske korenine. Pokojni se je odlikoval po izredni milosrčnosti: storil je vsakemu z veseljem dobro, kadarkoli je le mogel. Nad 40 let je bil cerkveni ključar.
—	Izpred sodišča. Anton Kastelic, 18 let star, posestnikov sni iz Sela pri Grosupljem, je bil osumljen, da je na cesti, nekaj minut proč od Kolovi-čeve gostilne v Cikavi proti Sapu z dvovprežnim vozom domov se vrača-jočega posestnika Frana Jamnika iz Lanišč roparsko napadel, ga z neko
trdo rečjo po glavi udaril tako, da je ta v znak padel in nezavesten obležal, nakar mu je vzel iz notranjega žepa listnico, v kateri je bilo približno 164 K denarja in njegov bič, kateri je storilca izdal. Kmalu po tem dogodku je prišel Kastelic v spremstvu nekega mladega črnovojniškega voznika Alija Djaniča v Kolovičevo gostilno, kjer sta spila pol litra vina. Vprašan po navzočih, kje je dobil bič, je rekel, da ga je kupil. Čez par dni po tem dogodku je tudi Jamnik zvedel o storilcu, katerega je pozval k sebi in ga naravnost obdolžil dejanja, katerega je pa obdolženec odločno tajil. Šele ko je Jamnik nameraval oditi orožnikom zadevo objavit, mu je Kastelic izročil 100 K s pristavkom, da jih je našel na cesti, da je ostali denar dal Aliju Dja-niču ter da ne more vsega vrniti, ker sta že nekaj na pijači potrošila. V preiskavi in pri razpravi je Ali Djano-vič odločno tajil, da bi mu bil dal obdolženec kak denar, kar je kasneje Kastelic tudi sam priznal ter z obdolžencem soglasno izpovedal, da sta našla Jamnika nezavestnega na cesti ležati. Obdolženec trdi, da lahka poškodba, katero je dobil Jamnik na glavi, izvira najbrže vsled padca, kajti tisti večer je on prodal posestniku Janezu Skubi-ču žrebčka, za katerega mu je dal 150 K predplačila, nakar se je pil likof, vsled česar je postal nekoliko vinjen. Sodni dvor se ni mogel iz raznih o-kolnosti zediniti o krivdi obdolženca glede ropa, pač pa ga je krivega spo-, znal prestopka tatvine ter ga obsodil na tri mesece strogega zapora.
—• Rekvizicija fižola. Kranjski deželni odbor je brzojavno prosil ministrstvo, da se naj vsaj najmanjšim posestnikom pusti fižol, ki so ga pridelali, za lastno potrebo. Deželni glavar dr. Šusteršič je dobil obvestilo, da je ministrstvo notranjih zadev ukazalo, da tistim pridelovalcem, ki fižola ali drugih stročnic nimajo več kot ga rabijo za lastno potrebo, nič ne odvzame. Sele ko se bo izvršilo ugotovitev zalog, se bodo tozadevno izdale morebitne nadaljne odredbe. Komisijonar-ji in nakupovalne podružnice vojno-žitnega zavoda so vsled ministrskega ukaza dobila potrebna navodila, kako in kaj storiti.
ŠTAJARSKO	""I
—	Invalidov se vedno več oglaša. Za štajerske vojake, ki so pohabljeni vsled na bojišču pridobljenih ran, so se uredile v deželi zares prav blagodejne in nad vse koristne uprave. Dose-daj je v deželi le devet živečih vojakov, ki so popolnoma slepi. Ti so o-skrbljeni v Gradcu v zavodu za slepce in se učijo primernega dela. Umetnih udov je dobilo v deželi dosedaj okrog 200 štajerskih vojakov. Kuratorij o-skrbuje tudi za te siromake, da se učijo raznega posla, kakor je za vsakega primerno. Ta kuratorij oskrbuje tudi jetične vojake, katerih je dosedaj že skoro do 2000 Štajercev v raznih zavodih. Invalidi, ki še niso popolnoma ozdraveli in so že doma, se imajo o-brniti na deželnega odbornika dr. Ver-stovšeka.
—	Ovseni kruh. Kakor se >e izvedelo v Mariboru, dovoljujejo politične oblasti za kraje, kjer pečejo kruh iz ovsene moke, da se sme oves v to svr-ho zmleti. Občine ali pa posamezniki se morajo v tem oziru obrniti s posebno vlogo na okrajno glavarstvo, ki potem naroči pristojnim mlinarjem, da morajo prevzeti oves za mletje.
—	Izpred vojnega sodišča. Pred gra-škim sodiščem je bila dne 6. novembra gdč. Antonija Ježovnik, učiteljica iz Braslovč, po daljši razpravi, pri kateri je interveniral kot njen zagovornik dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, popolnoma oproščena obtožbe radi hudodelstva po par. 65. a) kaz. zak.
—	V ruskem ujetništvu. Mirko Grudne, iz znane rodbine Gruden iz Spodnje Hudinje pri Celju, enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku in absolvent državne realke v Trstu, kateri se je pred kratkim pogrešal, se nahaja od 13. septembra ranjen in ujet v Čerkasu.
—	Umrl je v Gradcu v bolnišnici u-smiljenih bratov Srečko Dogša, usnjarski mojster in posestnik v Središču, bivši dolgoletni načelnik središke skupne obrtne zadruge ter soustanovnik in starosta središkega Sokola.
—	Zaradi navijanja cen je obsodilo konjiško okrajno sodišče gostilničarja Sutterja na 0 K in gostilničarja Mer; kuha na 20 K globe.
—	Otvoritev otroškega vrtca za begunske otroke. Dne 3. novembra so otvorili v Vagni pri Lipnici, kjer se nahaja na tisoče beguncev iz Primor-ja, v navzočnosti goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija otroški vrtec, ob kateri priliki se je obdarovalo 4000 otrok z razno zimsko obleko. Nadzorstvo nad otroškim vrtcem ima profesor Pellis iz Gorice.
itd., Karel Wilde, po dolgem boleha-nju. Podlegel je bolezni, ki se je je nalezel pred letom dni na srbskem bojišču. Na izrecno njegovo željo se je vršil pogreb na celovškem pokopališču čisto tiho.
—	Promocija. Na graški univerzi je bil dne 27. oktobra promoviran za doktorja bogoslovja Valentin Moertl, župnik na Strmcu.
—	Na vseh svetih dan se je kljub slabemu, deževnemu vremenu podal takorekoč ves Celovec na pokopališče v Trnjivasi. Največ ljudstva je bilo pri vojaških grobovih, kjer ležijo avstrijski in ruski vojaki, drug ob drugem, v novejšem času po dva in dva v enem grobu. Vojaški grobovi so bili lepo ovenčani in razsvetljeni.
—	Odlikovanje. Rezervni poročnik dr. Jožko Požar je dobil za junaško zadržanje v bojih v Galiciji signum laudis in je imenovan za vojaškega av ditorja.
'r	\
—	Cerkvene vesti. Na župnijo Gre binj je bil imenovan Fran Holec, župnik v Naborjetu. — Premeščeni so: Ignacij Malej, kaplan pri Devici Mariji na jezeru v Železno Kaplo. Ljudo-vit Viternik, provizor v Vetrinju; kot upravitelj na Jezersko; Ivan Horn-boeck z Jezerskega k Devici Mariji na jezeru.
PRIMORSKO.	J
_ KORO^n
—	72 zvonov so oddali v krški škofiji za vojne namene, še preden je bilo odrejeno oblastveno pobiranje.
—	Umrl je v Celovcu 1. nov. polkovnik v pokoju, bivši poveljnik 73, peš-polka, vitez Franc-Jožefovega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca
—	Skoraj vsi doma. Velika vas Solkan pri Gorici ima skoraj 3400 duš. Večinoma vsi prebivalci so doma, dasi stoje v območju italijanskega ognja. Doslej je bilo ubitih samo 10 oseb, med njimi orači, ki smo o njih zadnjič pisali.
•— Bombe v Rihenbergu, Ob času tretje soške bitke so se nad Rihenber-gom sukali vsak dan francoski letalci. Seveda so jo morali vselej hitro odku-riti čez laško mejo pred našimi o-brambnimi topovi. V nedeljo dne 1. novembra popoldne so padale celo granate iz aeroplana, a brez- škode.
—	Maršal nadvojvoda Friderik se je na povratku iz Belgrada podal tudi na južnozahodno bojišče. Z lastnimi očmi se je prepričal, kako so čete generala pl. Boroeviča kljub najljutejšemu obstreljevanju vse artiljerije odbile vse naskoke. Prav tako ugoden vtis je dobil nadvojvoda tudi pri armadi generala kavalerije Rohra.
—	O ljutih bojih pri Gorici so došla sledeča prežalostna poročila: Prve požare so povzročile dne 25. oktobra ita-}ij;'u>.ske granate, v Gorici. Zadete so bile tri hiše ob pokopališčni cesti, tam kjer se nahaja krčma "Alia Stadione". Ob 7. uri zjutraj so začele skoro vse tri hkrati goreti. Velikanski stebri dima so se vzdigovali proti nebu. Požarna bramba je došla in požar omejila; a dim se je še vedno vzdigoval o-poldne in dalje. Škoda je občutna; enemu posestniku je zgorela tudi vsa premičnina, ki jo je imel v hiši. Tudi na samostan in cerkev na Kostanjevici so prišle sedaj granate. Padale so pred cerkvijo in za cerkvijo ter okrog cerkve in v cerkev samo. 'Ena granata se je tudi zagrizla v korenike visoke mogočne lipe prav tam, kjer pričenjajo stopnice med potjo na Kostanjevico. Kakor da bi bila smrtno zadeta, se je nagnila preko ceste in se naslonila na vejevje ogromnega hrasta, ki se nahaja takoj ob početku stopnic. V samostanski grobnici v Kostanjevici se nahaja grobišče francoskih kraljev: Karla X. (umrl 1836), vojvode angu-lemskega (umrl 1844) in njegove soproge (umrl 1851) ter grofa Chambor-da (Henrika V.), ki je umrl 1. 1883. In Sv. Gora! Padale so granate pred svetišče in za svetiščem ter krog njega in širile grozno razdejanje. Padale so tudi na svetišče samo; zrušila se je streha nad vsemi ladijami, zrušil se je zid na južni strani, zrušili so se veliki stebri ob stopnicah v cerkvi. Razrušile in razbile so granate ves kor z orgijami vred za njo; vse leži na tleh. Drtige so divjale na prostoru pred cerkvijo in v samostanu. Svetišče na Sv. Gori je velika razvalina. Le presbite-rij stoji še in tudi že od strela grozno ranjeni zvonik moli še proti nebu. Srce se ti krči, ko gledaš na mrtve, na razrušene hiše, na uboge begunce, ki tavajo iz kraja v kraj. In bolj kot vse ti pravi ta pogled in bol, ki ti ob njem prešinja srce, kako je vojna nekaj groznega in strašnega!
—	Umrl v italijanskem ujetništvu. Kojščanski župnik Fran Marinič je bil interniran z drugimi duhovniki iz Brd in Furlanije v Cremoni. Tam je umrl na legarju. Rojen je bil Marinič leta 1893. — Vikar Alfonz Blažko iz Ko-zane je poklican v Turin, da bo tam vršil duhovsko službo med slovenskimi interniranci.
—	Umrl v Belgradu. Robert Slavik, brat dr. Edvarda Slavika v Trstu, po poklicu zasebni uradnik, je preminul v vojaški bolnišnici v Belgradu, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil miren in blag človek, zato je štel mnogo znancev in prijateljev v Trstu, na Goriškem in v Istri.
—	Vojno posojilo. Podpisovanje tretjega vojnega posojila v Trstu je doseglo svoto 65,000,000 kron. Iz Malega Lošinja v Istri poročajo, da je doseglo podpisovanje 3- vojnega posojila v lošinjskem okraju nad en milijon kron.
L
HRVATSKO.
—	Za častna doktorja je pravna fakulteta zagrebškega vseučilišča izvolila generalnega polkovnika nadvojvodo Evgena in generala infanterije Boroeviča.
—	Hrvatsko vseučilišče je štelo v poletnem semestru 1914-15 le 522 slušateljev, in sicer 97 teologov, 281 juri-stov, 86 filozofov, 29 gozdnih tehnikov, 5 geometrov in 24 farmacevtov. 371 slušateljev je bilo iz Hrvatske in Slavonije, 3 z Reke, 25 iz Ogrske, 62 iz Dalmacije in Primorske, 48 iz Bosne, 10 iz Bolgarije, 1 iz Srbije in 2 iz ostalega inozemstva.
S C hi. Tel.: Office 658, Res. 1441R
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
šili
Vojaška zvestoba.
Angleški general Horsford je bil velik nasprotnik vojaških zakonov. Ko je bil še komandant nekega strelskega polka, ga prosi nekega dne vojak za dovoljenje, da se sme oženiti. Podpre pa svojo prošnjo z razlogom, da je bil že dvakrat odlikovan zaradi lepega obnašanja in da si je bil par sto kron prihranil. "Čez leto zopet pridi," pravi Horsford. "Če boš čez leto še vedno takih misli, potem se boš smel oženiti." Točno na dan obletnice tega pogovora vojak zopet pride in ponovi svojo prošnjo. "Ali res še vedno želiš stopiti v zakon?" "Res, gospod general." "No, pa se oženi! Celo poročni dar 20 K ti hočem dati, ker bi jaz nikdar ne mislil, da se pri kakem vojaku nahaja toliko zvestobe." Vojak veselo vtakne denar v žep, gre proti vratom, a se še enkrat obrne in pravi: "Lepa hvala, gospod general,— pa ta, ki jo bom sedaj vzel, je druga!"
DR. A. AWTIACA
slovenski elektro. in osteop.
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Zdravim vse kronične in zastarele bolezni z električnimi, osteopatični-mi n drugimi naravnimi sredstvi.
Uradne' ure dnevno od 9. do 12; ob pondeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 2. do 5., in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Chicago telefon 986.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
John Grahek
... Gostilničar...

Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILI.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
* CHARLES D. DIBELLf
ADVOKAT—LAWYER
Soba 503*Woodruff Bldg , Joliet fe
-:CHICAGO PHONE 24.r,:--
suu"ilft ®
obruite se k metli.
^ Kadar imate kaj opravite s sodnijo
g Govorimo slovenski jezik.
p Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
B M, J. TERDICH. 1106 CMcap St-
Finančni oglas za tretje avstrijsko vojno posojilo
Vpisovanje za tretje avstrijsko vojno posojilo se vrši v Ameriki od
10. NOVEMBRA DO 30. DECEMBRA.
Tretje avstrijsko vojno posojilo se izda v VREDNOSTNIH DRŽAVNIH LISTINAH, opremljenimi s KUPONI ZA OBRESTI začenši z dne 1. maja in 1. decembra, in sicer po odstotkov.
Vpisi se pošljejo dunajskemu bančnemu društvu (Wiener Bankverein), ki vrednostne liste ZASTONJ drži eno leto in z njimi upravlja. Vsak vpisatelj dobi potrdilo od Wiener Bankvereina.
Na željo se lahko vrednostne listine pošljejo komurkoli v Avstro-Ogr-ski ali Nemčiji.
Slovencem v Ameriki se posebno priporoča, da se vpišejo v to posojilo. Ker se jim ni mogoče s svojimi hrabrimi brati boriti za domovino, naj ji na ta način pomorejo do zmage.
Domovina ne prosi milosti, ona želi le posojilo za katero bo plačevala po 5M: odstotkov obresti.
Za nadaljna pojasnila pišite na:
ALEX, von FEST,
17 BATTERY PLACE, ROOM C, NEW YORK CITY, NEW YORK. Zastopnik "Wiener Bankvereina".
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. ' VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00* ' KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
O
breas vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO>r TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA K vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM< KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj nm
šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki do* Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se poštene državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.

Amefikanski Slovenec
Ustanovljen 1: 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N, Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
^Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
12.	dec. Nedelja	Sinezij. muč.
13.	Pondeljek Lucija, dev. muc.	
14.	Torek	Spiridon, škof.
15.	" Sreda	Jarnej, škof.
16.	Četrtek	Alb. m.; Adel.
17.	" Petek	Lazar, škof.
IS.	Sobota	Gracijan, škof.
podlaga vsaki državi. Mnogo je tedaj lepih besed, ki so pa le zgolj besede, ki so naizvedljive in ne mogoče.
Mej take in enake nauke se razlega glas: "Jaz sem glas vpijočega v pušča v i.'' To je glas sv. cerkve, ki opominja in svari. Puščava je dvajseto stoletje, ki prezira in se ne zmeni za ta glas. Sv. cerkev nam kaže Jezusa Kristusa kot edino pravega prijatelja, ki more se svojimi nauki in se svojimi načeli ozdraviti človeštvo. Jezus in njegova cerkev ne priporočata golega materijalizma, ki se ne zmeni za nič drugega nego za to, da se ima dosti jesti, piti in dosti denarja za po-četno vživanje, marveč priporoča tudi skrb za dušo, ki je važnejša od telesa. Mi nimamo stalnega bivališča tukaj, zato ne smemo pozabiti pri skrbi za časni obstanek tega, kar je stalnega, neminljivega. Pri tem pa cerkev ne pozabi tudi telesnega blagostanja. Ona nalaga onim, ki imajo vsega v obilju, vestno dolžnost, da dajejo in delijo od svoje obilnosti z siromaki. — Kakor se v človeškem telesu podpirajo posamezni udje mej seboj, tako uči Leon XIII., naj se podpirajo v človeški družbi posamezni stanovi eden druze-ga. Delavec naj ne skuša goljufati in oškodovati svojega gospodarja, on naj si ne pomaga s krivičnimi sredstvi, služi in dela naj zvesto. Gospodar pa naj bo blagohoten in vesten v plačevanju svojih podložnih, v katerih mora spoštovati človeško dostojanstvo. Zavedati se mora, da je delavec njegov so-trudnik, ne pa njegov suženj. To je nauk cerkve, nauk Kristusov, ki po-vdarja pravičnost in ljubezen, ker smo vsi otroci enega očeta, ki je v nebesih. Kako ojstre besede ima usmiljeni Jezus, za neusmiljenega bogatina, ki se ne zmeni za ubogega, lačnega Lazarja! Mej tem, ko se je takratno modroslov-je pečalo z nauki, da delavec, ali suženj nima enake duše kakor gospodar, kateremu je dajala država vse pravice nad sužnji, postane Jezus, božji Sin, sam delavec in posveti delavski stan.z delom svojih rok! In ako nas njegovi nauki spominjajo nebes, ako nam on veleva, da povzdignemo svoje srce k nebeškim željam, ako nam priporoča potrpežljivost, je on tudi pripravljen nasičevati dušo s tolažbami, ki so slad-kejše in večkrat potrebnejše od vsakdanjega kruha. On uči, da je težava, katero čutimo pri delu, sicer kazen, da je pa delo koristno in vsakemu potrebno. Po skrbnem in pridnem delu, pa nam On, ki je zvest v svojih obljubah, obeta najslajši počitek.
Kdo je tedaj naš pravi prijatelj? Če-gavi nauki so izvedljivi, opravičeni, pravični in polni sreče in tolažbe? Držimo se torej zvesto našega pravega prijatelja Jezusa Kristusa, in On nas ne bo zapustil.	REV. J. P.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
TRETJA ADVENTNA NEDELJA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Pravi prijatelj delavcev.
Časi, v katerih je živel naš Gospod, so v marsikaterem oziru jako podobni našim časom. Takrat je judovsko ljudstvo tako napeto pričakovalo obljubljenega Odrešenika, da je menilo, ko so videli Janeza Krstnika in njegovo strogo, spokorno življenje, da je on Kristus. Odkrito pove ljudstvu ponižni Janez, da on ni Mesija, dostavi pa tudi, da je Odrešenik že prišel: "Sredi vas stoji, katerega vi ne poznate."
Tudi dandanašnji se dobe mnogi, ki se prilizujejo narodu, zlasti delavstvu in pravijo, da so oni pravi prijatelji delavca, ki mu hočejo pomagati. Kakor nekdaj Janez, tako kliče dandanašnji sv. cerkev delavstvu: "Ne dajte se zapeljati od lažnjivih prerokov; vaš edino pravi prijatelj je Jezus Kristus; on stoji sredi mej vami, le On vam more pomagati, le on vam in vsiin drugim ponuja prava sredstva k zboljšanju družabnih razmer." — Poglejmo slaba sredstva, katera ponujajo napačni prijatelji in prepričali se bomo, da je naš edino pravi prijatelj Jezus Kristus. — Dobe se dandanes ljudje, ki hočejo ta-korekoč čudežno pomnožiti kruhe kakor je to ■-toril Gospod. Oni hočejo namreč dobiti narodu sredstev, da bo ta brez dela, ali vsaj brez velikega truda mogel zadovoljno živeti. Govori se o razdelitvi posestva, pa kdo bi ne videl in ne spoznal, da so to prazne, nemogoče sanje. Vzemimo, veleposestvo naj se razdrobi in razkosa in razdeli. Vsi kosi ne morejo biti enako dobri in vsak bi hotel imeti le boljše. To je nemogoče! Pa vzemimo, da se je razdelilo. En posestnik je varčen in delaven, drug je zapravljiv in len, eden potrebuje več, ker ima veliko družino, drugi zopet manj. Deliti bi bilo treba vedno iz novega.
Govori se mnogo o pravicah dela. Gotovo ima delavstvo svoje pravice in dolžnost države je, da pomaga delavstvu (lo njegovih pravic. Toda te pravice se ne smejo pretiravati, da ne postanejo, mej tem ko so koristne delavstvu, krivične drugim stanovom, ki so k obstanku človeške družbe uprav tako potrebne. Ako se pretiravajo delavske pravice se n. pr. kaj lahko zgodi, da se oškodi kmetiški stan. Ako so razmere za delavca preugodne, se nihče ne bo hotel pečati s poljedelstvom, ki je bilo še vedno najtrdnejša
Svobodna ljubezen.
(Nadaljevanje.)
Oktobra, leta 1902, "The International Socialist Review" občuduje En-gelsovo delo in pravi, da je že dolgo čas;r znano kot imenitno socijalistično delo; pravi da je bilo prestavljeno že skoro v vsak drugi jezik, samo v angleščino ne; da spada k dvem ali trem najboljšim socialističnim delom; sedaj pa, ko je prestavljeno na angleško, je mora imeti vsak v svoji knjižnici, kdor hoče obvladati modroslovje, na katerem sloni socijalizem.
"The Origin of the Family", kateri je preveč gnil, da bi se mudili ž njim, zlasti še ona primera na strani 39, se je prodajal, kakor je vknjiženo, pri narodnem uradu socialistične stranke pri Chas. H. Kerr & Co., največji socialistični založniški družbi v Združenih državah.
V	izdaji iz leta 1907 beremo v Ernest Untermannovi prestavi Engelsovega dela. v predgovoru: "Enoženska družina je vse kaj drugega, kakor Božja zveza duš in je izrodek gmotnih razmer in kakor se je v zadnjih časih pokazalo, nastala iz najumazanejših nagibov."
Rives La Monte pravi svojim bralcem v "Socialism, Positive and Negative": "Materijalni socijalizem, enoženska družina in sedanja ekonomična vez v družbi nehajo biti Božje ustanove in so se razvili iz zgodovinskih ter gospodarskih razmer. Kakor sodijo socijalisti, kakor Frederick En-gels in August Bebel, bomo najbrž ostali pri eni ženi, toda enoženstvo ne bo siljeno." (Stran 98, izdaja 1907.)
V	"International Socialist Review", je bil februarja, 1907, članek na strani 628, kateri se glasi takole:
" 'Review' je vrnil izvrsten članek pisatelju, v katerem govori o nekaterih neumnostih in težkočah v zakonskem stanu, kakor je sedaj. Njegov odgovor je zanimiv in ga z veseljem priobčujemo: '.. .žalostno je, da nam svetujejo, da naj hrabro razpravljamo stvari, katere so tako važne, kakor vera in zakon, v hitrem šepetanju in za zaprtimi vratmi. Ker se boje, da ne bi užalili s tem starokopitneže, postanejo nekateri socijalisti bolj staro-pitni, kakor ljudstvo samo. ...Seveda je glavna struja socijalizma v ekonomični agitaciji neglede na to pa mora socijalistično gibanje prinesti, saj za večno socijalistov, novo omiko, novo književnost, novo umetnost, novo na-ziranjc o spolnem sorodstvu, novo vero in posameznikovo prostost, nov pojem o življenju. Kljub temu pa je žalostno videti posameznike, katere poznamo kot ateiste, ki pravijo, da je
socijalizem po volji Božji in izpopolnitev krščanstva; in zopet druge, kateri so za svobodno ljubezen, pa se zgube ter zagovarjajo dom in družino proti kapitalizmu. Vsekakor se vidijo take stvari.. . Na tisoče žen je, katere so zmučene zavoljo nezaželjenih. o-trok, ker ne vedo, kako se obrani spočetja... Če bi bilo spolno življenje, življenje, kakoršnega hoče srce revolucionarjev prostejše in veselejše, če bi dihalo svobodnejši zrak, prost verskega in moralnaga praznoverja, če bi sedaj postali kolikor mogoče podobni svobodnim ljudem v prihodnjo-sti, ali bi ne bili bolj goreči, veseli in stalni delavci za veliko revolucijo. In če bi se nesocijalistom, zlasti ženam in tistim, ki trpe zavoljo zakona in kateri so zaslepljeni po verskem nauku, pokazala prava, svobodna luč socijalizma, ali bi ti ne služili in poveličevali socijalizma z avečno? ...Če imajo krščanski socijalisti pravico do svojega Boga. monogamisti (tisti, ki imajo samo eno ženo, opomba moja) pravico do večnega zakona, potem imajo gotovo popolni revolucionarji, v revolucionarnem gibanju, kakoršno je naše, vsaj pravico do brezbožtva in svobodne zveze."
Predno začne Clarence M. Meily govoriti samo o svobodni ljubezni,, slavi razuzdanost in nečistost, kakor beremo na strani 129 v knjigi o Puritanism: "Prosti tisočletnega pomanjkanja, z bogastvom in čudom sveta v oblasti, bi oproščeni delavci, četudi trudni od stoletnega hlapčevanja in požrtvovalnosti, gotovo z veseljem, gotovo in za vedno zavrnili zmote in prevare asceticizma (asceticizem je o-stro in samozatajevalno življenje, o-pomba moja).. . Ne zatajevanju v življenju, ampak hvala in zmaga bo načelo nove etike. (Etika so prvotni nauki človeškega delovanja, nauki o človeških dolžnostih, opomba moja.) Mesno in očesno poželjenje, življeuski ponos bo postal nov načrt, svet in čist v luči popolnega razvoja celega človeka in vseh ljudiii čemur se bo človeški rod posvetil.''
Meily se potem dotakne zakonskega vprašanja in pravi: "Zakonsko stanje v novi družbi je velike važnosti, ker reakcijonarji, (konservativci, ljudje, ki hočejo živeti, kakor so preje živeli, opomba moja) zbirajo vso moč proti družabni preustrojitvi. Nesmiselno je reči, da se zakon ne bo preustrojil, četudi je postavna in civilna reč... Umetna večnost zakonske vezi, če so stranke v njej nezadovoljne, ne bo več javna zadeva ali stvar, v katero bi se vtikala država. Ločitev zakonskega sorodstva bo postala osebna in zasebna zadeva, kakor je začetek zakona sedaj. Morda bo treba kake registracije zavoljo statistike."
"The Haverhill" vpraša dne 2. julija, 1901, brez strahu, da bi ne razžalil svojih naročnikov: "Kaj je svetega v modernem domu? Ali more biti kaka itvar sveta, katera se opira ali na laž, nečistost ali nevednost? Zakon je postavljen na podlago nečistosti, nevednosti in velike laži."
"The Call" v New Yorku pravi 4. decembra, "naj vse ženske glasujejo in presekale bodo zarjavele verige, katere jih drže v zakonu kot moževo last."
Da isti list ni preveč hud na zlo, ki prihaja iz razporok, katere se ne razločujejo veliko od svobodne ljubezni, se vidi iz vrst, katere je natisnil. 30. marca, 1903: Eno izmed dobrih" znamenj, katero kaže, da ženska moč raste, da je odločna, da hoče vladati svojo dušo in hoče biti vladarica svoje sreče, je poročilo o zakonskih ločitvah .. .
Veliko število ločitev zakona je vse kaj drugega, kakor znamenje moralne propalosti; to je znamenje preroditve družabnega telesa .. .
Razporočena žena je vez med uda-no, nevedno žrtvijo preteklega časa in samozavestno, prosvitljeno ženo z zdravim razumom v prihodnjosti. Ločitvena poročila so dosledna in ločena žena je dobro znamenje, ker izpolnjuje zgodovinsko nalogo."
"Mali katekizem" za obroke čeških socijalistov, o katerem smo že govorili, kako nemoralnost uče mlade rei^iluct-jonarje; kajti na vprašanje: Ali je pre-šestvo greh, odgovori: ne, ni greh.
Da potrdimo svojo trditev, da revolucionarji res zagovarjajo svobodno ljubezen, bodo pokazali še, kaj pravi sam Morris Hillquit, kateri pravi v "Everybody's Magazine", februarja, 1914, stran 233, da "socijalizem je za ločitev zakonskih vezij, če se strankama dopade."
Ker so mnoge socialistične knjige o prosti ljubezni zelo razširjene in ker jih ni stranka zavrgla, ampak priporočala in hvalila po časopisih, ker so se prodajale kot klasične knjige v narodnem uradu in večjih socijalističnih prodajalnah v Ameriki, sklepanio, da je precejšnje število strankinih članov, kateri javno zagovarjajo svobodno ljubezen in da večina vsaj tiho zagovarja razširjanje takih naukov, sicer pa ne pripustili takih stvari.
Ker toraj revolucijonarji zagovarjajo svobodno ljubezen, bi se jim morali oženjeni možje vpreti, če ne bodo ti zarotniki proti državi napravili neko pokvarjeno državo in napravili postave, katere bodo pomagale prešestni-kom, da bodo izneverili njihove žene in da bodo prelomile svojo obljubo. Tudi poštene žene v Ameriki bi se morale dvigniti zoper družinske sovražnike, kateri hočejo napraviti postave, katere bi pomagale podivjanim ženskam zapeljati oženjene može in družinske očete. Starši bi morali, zavo-
ljo svoje ljubezni do otrok, stori vse, da se no ustanovi država, ki bi postavno dovoljevala brezštevilne svobodne zveze, kateri bi neskončno pohujševale njihove sinove in hčere. Z eno besedo mi vsi. kateri sovražimo zločin in greh, moramo braniti deželo pred socijalisti, kateri hočejo ustanoviti nečistost na debelo, kateri bi sledili brezštevilna obrekovanja, vedno večje število ljubosumnosti, prepirov in umorov.
(Nadaljevanje sledi.)
V M^i^	-iafft^B^i
išp^ ^	i	ml
Silvin Sardenko:
TRIKRAT ENAJST VOJNIH.
Po narodnih motivih.
VII.
"Oče pismo prebero, mamka milo jokajo."
Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce.
Nevesto mojih sanj
objame ženin drug,
obljubljen gorski dom
prevzame ženin drug,
ki ni za dom umiral
in ne za čast deklet,
kot jaz sem šel za dom in rod
umret.
VIII.
"Ta zelena vejica tvoja je odejica."
Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada.-
Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru.
IX.
"Kugelca prileti, fantič pa obleži."
Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš.
0,	vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet
zatrepetal.
1.e	šum lesov
— večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov.
Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, ? naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas.
"Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?"
Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak.
Nikjer ni steze med snegovi, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen. "Pod njim tvoj mož," so rekli vdovi.
Vsa tiha plan, vsa dolga plan en sam mrtvaški pajčolan.
Kako ste rekli tolažniki: "Da bol prestane vsaka se?" Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki.
Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled.
Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: "Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva."
Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončefi mrak.
Ob zori je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan. Kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu.
Nebo en sam vesel smehljaj: Kako Si sladek sveti raj!
LUTROVA SMRT.
Kakor je bilo še do novejšega časa glede Lutrovega življenja po zgodovinskih knjigah vse polno nasprotujočih si mnenj, tako so tudi njegova zadnja leta in zlasti njegovo smrt prav različno slikali. Jezuitu P. Grisarju, ki je pred kratkim spisal o Lutru veliko delo "I.uther" v treh zvezkih, priznava celo protestantovska kritika, da je ne samo strogo znanstveno, temveč da piše tudi skoziinskozi objektivno. Kakor že prej Denifle (Luther und Luthertum), tako. je Grisar na podlagi najbolje zanesljivih virov opisal znamenito Lutrovo osebnost, zlasti njegovo notranje življenje in njegove dušne boje, ki odsevajo iz vseh njegovih spisov. Celo Luthrovo življenje je bilo zanimivo, zanimiva pa tudi njegova smrt. 2e leta 1541 se je Luther sprijaznil z mislijo na svojo smrt, od maja leta 1545 ga je ta misel navdajala z vedno večjo otožnostjo. Semtcrtja se je umaknil celo iz Wittenberga, ker ni mogel več gledati prevelike nravne podivjanosti, ki je bila posledica njegovega krivega nauka. Leta 1539 že je začel bolehati (na kamnu), a hujši kot to so bili notranji boji, ki so mu grenili zadnja leta njegovega življenja. V dolgih nočnih urah so se ga lotevali težki dvomi in bojazen, če bi njegov nauk le ne bil pravi. Zraven je prišel
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0,
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IU
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ar*, Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
. II
spor z raznimi teologi, ki se niso mogli nikdar zediniti, z dvornimi juristi, ki so preveč cenili "papeško" (kano-nično) pravo, in pa z mogočnimi in samOpašnimi knezi. Na svoj zadnji rojstni dan je še svaril svoje pristaše, naj bi ne onečaščevali njegovega nauka, ker so mu s tem več škodili, kot "papisti". Smrt ga je dohitela nenadoma, ne da bi bil kaj slutil. Dne 18. februarja 1546, okrog 3. ure zjutraj, ga je zadel mrtvoud, in sicer v njegovem rojstnem kraju Eisleben, kamor je bil prišel, da poravna neki spor grofa Mannsfeldskega. Na predvečer svoje smrti je zapisal na steno pri postelji s kredo besede: "Kuga sem ti bil, papež, v življenju; v smrti ti bom smrt" (Pest war ich, Papst, dir ini Leben; im Tode werd' ich dir Tod sein). Po izjavi nekega sodobnika je umrl z zahvalo za to, da mu je Bog oče razodel svojega sina Jezusa Kristusa, in z zaupanjem, da vsled svojega nauka ne bo pogubljen, temveč da bo večno živel. Kakih 20 let po njegovi smrti se je v nekih
moumorti vsled izmišljene izjave njegovega služabnika. Katoliški učenjak N. Paulus je leta 1898 razkril neistini-tost te legende. — Luter je hotel kat. cerkvi in papežu zadati smrtni udarec, pa je še sam moral dočakati začetek slavnega tridentinskega cerkvenega zbora, ki je razpršil vse dvome in podal še vernikom nepokvarjen katoliški nauk, ob enem pa z zdravo postavo-dajo zagotovil sv. cerkvi zmagoslaveii razvoj. Po tem vesoljnem cerkvenem zboru se je bogoslovna znanost čudovito povzdignila in kakor že dolgo poprej ne, je vzcvetelo notranje krščansko življenje.
V mirnem času.
Krasno sliko prirodnega bogastv in prospeha v mirnem času, odpošilja nja pridelkov po suhem in mokrem na svetovne trge in radosti življenja prinaša Trinerjev Koledar za 1. 1916. Čc želite dobiti iztis, pošljite po pošti lOcj
na: Mr. Joseph Triner, 1333-1339 S krogih raznesla vest o Luthrovem sa- Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. 2t3;
AJDOVA MOKA
Najboljša ajdova moka
SVETOVNE TVRDKE
FOSTER BUCKWHEAT & FLOUR COMPANY
Iz najčistejše ajde na najčistejši način zmleta v najčistejših mlinih na svetu.
Naprodaj v Jolietu,
SAMO PRI SLOVENSKI TVRDKI:
111.
JOHI1* »ITiVR
Grocery and Meat Market
801-803-805 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
'tWRMNrt 20 TEAR:
$6.65 ZA ELGIN ALI WALTHAM URO $6.65.
Vsakdo zna, da so najboljše ure v Ameriki z Elgin in Waltham kolesovjem, in da se prodajajo navadno drugod po $25 in več, a naša posebna po-nudba Vam daje zdaj priliko, da si kupite uro p> ceni tovarne za SAMO $6.65. Torej, če hočet« našo $25.00, 14 I£ Gold Filled 20 years guarantee' Elgin ali Waltham uro za $6.65 izrežite ta ogla in ga nam pošljite s 25c znamkami ali kvodromi pa Vam jo pošljemo takoj na ogled. Ko se Vam ura prinese na dom in če boste zadovoljni boste plačali ostalih $6.40 in pa kakšnih 25c za pošiljanje. Ako ne boste zadovoljni z uro Vam vrnemo poslanih 25c. Torej, če kupite uro od nas, ne zgubite ničesar. Z vsako uro damo napisano garancijo z« 20 let, in če se med tem časom potere, jo popra vimo ali zamenjamo ZASTONJ.. Fredno kupite uro od nas, pojdite v prodajalno in vprašajte za ceno Elgin ali Waltham 14& ; Gold Filled 20 year guaranteed ure. In prepričani boste, da le mi prodajam« j " te drage ure tako ceno. Ne odlašajte temveč takoj naročite, če hočete, da jo/- tl dobite za Božič. Omenite, če hočete moško ali žensko in Elgin ali Walthan' uro. Vsa naročila s Kanade se morajo vnaprej plačati.
Fifth Avenue Watch Company, 79 Fifth Avenue, Dept. 52, New York, N. V.
=
I Kam vlagate Vaš denar?
Je-li vlagate Yaš denar v banke, bi špekulirajo z bondi in delnicami?
Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko, ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigurnost. Naša je edina banka v Pittsburglui, ki se ne spušča v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka posodi je vknjižen na prvi mortgejč.
Mi plačujemo našim vlagateljem
po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
Ako hočete, da bo Yaš denar siguruo in varno naložei, poslnžite se sigurne banke.
Pittsburgh Deposit & Title Co.
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA. Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager.
jt d
k'
Družba ifŽp sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
O, lit Tfc
11
v ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Sodež: JOLIET- ILL,
Vstanovljena 29. novembra 1914 Iakor. v drž. 111., 14. maja 1915
OaUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEG A.JEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrie, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: i. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu št. 1, Joliet, 111.: Frank Klenovšek, Frank Skedelj, Frank t'rainkar, Paul Havidich, Josip Havidich, Mathias Ogrady, Josip Verbich. K društvu št. 10, South Chicago, 111.: Paul Ivanich, Josip Petrak.
Bradley, 111., 5. dec. — Naznanjam članom in članicam Društva sv. Družne št. 4 v Bradley, 111., da bo imelo ■dne 12. decembra društvo svojo letno sejo in volitev novega odbora. Zato prošeni vsi člani in članice, da se te "•eje udeležijo, ker drugače zapadejo kazni en tolar, kateri se ne vdeleži, xzvzemsi poseben vzrok opraviči to kazen. Kar se sliši, da bodo naše vrle članice napravile veselico v korist društva, Veselica bode na Silvestrov večer Torej vsi člani in članice, na veselo snidenje v Staudohar Hallu, ker zabave in prigrizka in dobre pijače ne bode manjkalo; in tudi za take, ki se radi vrtijo, bode preskrbljeno. Želeč obile udeležbe, pozdravljam vse člane 'n članice Družbe Sv. Družine in jim želim še mnogo vspeha v prihodnjem Iett	John Zaje, tajnik.
Zdravnik društveni, P. J. Klune, M. D. K. M., office: Maloney Building.
In seja za bodoče leto 1916 se bo obdržavala v prostorih sobrata Matha Bayuka, 528 La Fayette St., prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan. Sobratskim pozdravom
Marko Wolovec, tajnik.
Zahvala.
Ottawa, III. — Naznanja se od D. S. D. št. 5 Ottawa, 111., da je imelo svojo letno redno sejo dne 5. decembra ob lepi udeležbi članstva. In na tej glavni seji si je izvolilo novi odbor za bodoče leto 1916:
, Predsednik, Malh Bayuk, 528 La layette St.
Podpredsednik, John Illenich, 1130 Chestnut St.
Tajnik, Marko Wolovec, 528 La Fayette St.
Zapisnikar, Martin Hren, 823 Michigan St.
Blagajnik, John Bayuk, 713 West Washington St.
Prvi nadzornik, John Lubšina, 1115 Canal St.
Drugi nadzornik, Jakob Simonič, 713 W. Washington St.
Tretji nadzornik, Franc Remšak, 833 Michigan St.
Bolniški odbornik, John Deleja, 833 ■M'chigan St.
Vratar, Nik Kozarič, 528 La Fayette Street.
Maršal, Math Gregorčič, 1006 Po-Plar St,
Podpisana, Katarina Judnich, članica Družbe Sv. Družine tem potom potrjujem prejem vsote $50.00, ki mi je bila danes izplačana potom odbora društva sv. Družine št. 1, D. S. D. v Jolietu, in sicer za operacijo na appendicitis, ki je bila izvršena dne 20. sept. 1915.
Priporočamo to slavno organizacijo vsem rojakom in rojakinjam za obilen pristop.
Jolie.t, 111., 6. dec. 1915.
Katarina Judnič.
Zahvala.
Spodaj podpisani, Frank Spelich, član društva sv. Družine v Jolietu, se temu društvu najiskrenejše zahvaljujem, ker me isto že peti mesec podpira v moji bolezni. Zdaj mi je izplačalo zopet $24.00 za 24 dni v novembru.
Frank Spelich.
Zahvala.
Za obiskovanje odbora društva sv. Družine v Jolietu časom moje bolezni in za izplačano mi podporo $18.00 za 18 dni se društvu in odboru zahvaljujem.
Z bratskim pozdravom
Martin Fir.
Zahvala.
Jaz, Ivan Radoševič, član društva sv. Družine se iskreno zahvalim za $15.00 bolne podpore za ls dni i pre-poručam to družtvo.
Ivan Radoševič.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
(Iz "Domoljuba", 11. nov.)
O, ta Gorica!
Naprej in naprej so se zaganjale no-vodošlc italijanske sile na postojanke okrog (Jorice. S tirolskega in koroškega bojišča so jih privedli, da so mogli iznova naskakovati goriško ob-mostje. Kakor v drugi polovici oktobra, tako trpe tudi ta mesec predvsem <"me naše točke, ki zavirajo Italijanom Pota proti Gorici. Od 1. novembra dalje ni minulo dneva, da ne bi slišali ° ponovljenih besnih naskokih izmučenih Italijanov. Goriško obmostje, odseki pri Plaveh in na obeh straneh 8ore Sv. Mihaela so bili stalno v og-»ju. S težjimi izgubami, kakor kdaj, bili Italijani odbiti 1., 2., 3. novem-ra. V teh bojih je izgubilo več italijanskih polkov polovico svojega staja- Na Gorico so vrgli Italijani tudi Ve!'ko bomb.
Drzno junaštvo.
SO Lahi vdrli pri Selu ob Soči v '"ali del našega jarka, sta dva alpinca •'grabila našo strojno puško in jo ho-' a odnesti v svojo postojanko! A ^ademu, hrabremu Vukobinskemu to 1 "gajalo. Tekel je za njima, udaril ieVega alPinca s kopitom, mu iztrgal J\V° .er in z "J™ ustrelil drugega. , ato je v toči puškinih krogel zagra-
Jj1 str°jno poško, naložil jo na rame Pritekel z njo v naše jarke, kjer st> ^ sprejeli s slava-klici. - Njegov po-u..Jnik je seveda o vsej stvari telefonu poročal višjemu poveljstvu ip * Priporočal v visoko odlikovanje, ki *e v kratkem dobi. Tudi sicer so "vati zagrebškega pešpolka št. 53 tem boju vrlo odlikovali.
Najhujši dnevi. a pr°t! "e izvemo vseh bojnih novic, fna^i • samo Poročilo z nekaterimi juj mi besedami. Pozneje priha-den .podrobn°sti. Tako smo čez te-kr 'zvedeli, da so bili dnevi o-^ Vseh svetih za goriško okolico
■ najhujši. "Saj so bili že hudi dnevi nad Gorico," piše očividec. "Saj so se že tresle hiše in zemlja in ozračje; saj so že bili tam za Sočo spopadi nepopisno srditi in grozni; toda kar smo videli in slišali in dočakali na praznik Vseh svetih in vernih duš dan dopoldne, je na daleč preseglo vse dosedanje. Dva dneva sta bila to, ki jih nihče več ne bo pozabil. Gromenje in bobnenje, blisk in ogenj, boj in smrt, to je bilo ves dan na praznik Vseh svetih in vsak trenutek 2. novembra dopoldne. Vsaka baterija ima svoje posebnosti: Eni pravijo, da laja; druga da kašlja; tretja da treska; četrta da udarja; peta gromi, druge udrihajo in zopet druge besne. Pri nekaterih se zdi, da odmeva vsa gora, da je votel ves hrib. Pri drugih se zdi, da treskajo cele hiše iz višine na kameni-ta tla. In kolika je množica topov, ki bruhajo neprenehoma ogenj, strel in smrt! — Na praznik Vseh svetih in vernih duš dan je bilo strašno. Hujše kakor je bilo ta dva dni, ne more biti več. Lilo je z neba kakor v potokih. Potoki in nebo so pomagali nam! Nebo čuva nad nami. Lah je ostal tam, kjer je bil. Res, tudi nas sta stala ta dva dneva mnogo žrtev. Toda zmaga je ostala pri nas. Ni pa zmage brez žrtev.
Boji iz obupa. 4. novembra so se bili napadi Italijanov nekoliko polegli. Samo odsek pri Gorici in severni del Dobrdobske visoke planote sta bila pod Ijutim ognjem. Ponoči nato so naši odbili šest zaporednih napadov na Zagoro. Pri sedmem napadu je pometal ostanek Italijanov puške proč; ujetih je bilo čez sto mož, na bojišču pa je ležalo 800 mrtvih italijanskih vojakov. Hujše kakor pri Orlicah ali Przemyslu.
Dvrakrat se je bila bitka že nekolika polegla, a le zato, da zadivja še z večjo silo. Bombardiranje goriškega obmo-stja dne 1. in 2. novembra presega daleč ono pri Gorlicah, Przemyslu in Ar-
rasu. Lah že ni več obstreljeval smo-treno naših postojank, ampak iz ob upa sipal ogenj in železo na vsak kvadratni meter, tudi če ni tam ne jarka ne vojaka. A vsak poizkus laške pehote, približati se le za korak Gorici je zaman. Naša moč ob Soči je trdnejša nego kdaj prej, in ob njej se razbije vsak, še tako silen napad izdajalca.
Obstreljevanje goriškega obmostja je trajalo med neprestanim deževjem, uspeh italijanskih napadov vedno isti: krvavo so odbiti. A poleg mrtvih in ranjenih se udajajo cele skupine, kar je pač značilno za duh italijanske armade.
Sodba našega vojaka o Doberdobski planoti.
Doberdobska planota je že marsikatero mlado življenje ugasnila. A Doberdobska planota je za italijansko vojsko prava mesnica in klavnica v najmanj desetkrat večji meri kakor za naše vojake. Joj, koliko jih je te dni padlo in jih še pada. In tam ležijo nepokopani, tam ob naših žičnih ograjah in še spredaj. Eden pade. Pride drugi, ki hoče preko mrtveca — a še on pade na krvavega brata. Pridrvi cela vrsta. Streljanje iz naših strojnih pušk in naše pehote se začne. To je prava žetev italijanskih vojakov. Padajo za vedno. Pade prva, pade druga, tretja, četrta, pade deveta, deseta vrsta. Pade na tisoče mož in mladeničev. Ko vsi obnemorejo, se od zadaj zopet oglasijo topovi, ki naznanjajo, da se borba mož z možem končuje. Premaganec beži preko trupel lastnih bratov tja doli proti Tržiču, Ronkam in Gradišču. Bojno polje je za trenotek mirno. — A ne mine par ur, ko pridrvijo v gotovo smrt novi italijanski voji, ki se zaganjajo, vpijejo, streljajo, preklinjajo, rjovejo kakor besni. Naš ogenj vse pokonča in vrže na tla. To je strašno! To je slika, katere človeška roka ne more opisati. Le srce vse to občuti, ki pa ne more povedati.
Italijan bije ob Doberdobski planoti boj obupanca. Do roba hriba pride, naprej pa ne more. Mi smo kot skala trdni in se ne umaknemo. Pa če se nam postavijo še toliki tisoči proti, jih pokončamo. Naše orožje je dobro, pozicije izvrstne, naše moštvo pa briljantno. Da, to je resnica! Preko nas bo moral Italijan, če bo hotel priti na planoto, a umaknemo se ne. To je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Če zna Italijan streljati, znamo mi tudi, in če zna Italijan "šturmati", ga znamo mi pa dobro pokončati.
Vtis goriškega boja na vernih duš dan
Dne 2. novembra je bombardiranje Kalvarije in Oslavja doseglo višek. Med nevihto in dežjem so grmeli vsi laški topovi pred goriškim obmostjem brez prestanka do noči. Z bobnenjem nebes se je družilo rjovenje topov in treskanje granat, z bliskom se je križal ogenj šrapnelov in min. Zemlja se je tresla pod to strašno nevihto in so vražnik je napel vse sile, da bi prodrl železna vrata Gorice. Popoldne je napadala med največjim nalivom laška pehota, a zid naših Dalmatincev, ki so postali groza laške armade, se ni zrušil ne pod granato, ne pod navalom človeških teles, in Cadorna je doživel nov, strašen poraz. Noč je bila mirna iznad Pevme je ležal svit požara.
Cadorna je napel vse sile,
da poruši jez, ki mu stoji nasproti- in mu nikakor ne pusti dalje. Velikanske zaloge municije je nakopičil na fronti za časa brezdelja po brezuspešni drugi soški ofenzivi. A tudi te zaloge niso neizčrpne. Ogenj topov je vedno hujši in hujši; posebno v praznikih ni prenehal grom topov ne za trenutek niti ponoči, niti podnevi. Zvonovi ob prazniku vernih duš niso peli svoje žalostne pesmi, utihnili so, a pesem tako strašna in žalostna, pesem topov je šla čez grobove. Goriški prebivalci so poslušali to grozno pesem z zaupanjem v jekleno voljo naših borilcev ob Soči. — Upanje jih ni varalo.
Naši letalci nad Brescio.
Naši letalci so poleteli čez Monte Maggiore nad Brescio ter obmetavali z bombami municijsko tvornico; zadeta je bila zaloga patron. — Neki italijanski zrakoplov je zopet metal bombe na Miramar.
Za rojake v Indianapolisu.
Indianapolis, Ind. — Od nekaj časa naprej imamo tukaj dela dosti, tako da samo ta ne dela, kateremu se noče. Duševni stan iiaše fare je jako slab. Odkar stoji cerkev, ni bilo ne misijona, ne štirideseturne pobožnosti. Zdaj pa se vsak, kateri ima še dobro srce, veseli, ker ima biti, to je, se pričeti 40-urna pobožnost na tretjo nedeljo v adventu, t. j. na 12. dec. Zatorej se vsak z veseljem in tudi z veliko radovednostjo pripravlja za to krščanskemu srcu tako primerno pobožnost. K temu pride neki nam tuj slovenski gospod, kateri nam bo o naši duši in po* sebno o našem Bogu v zakramentu presv. Rcšnjega Telesa pripovedoval. Na takšen način dobi vsak zadostno priložnost k svetim zakramentom pristopiti. In res, zakaj ne! Štirideset-urna pobožnost brez sv. spovedi in sv. obhajila se sploh misliti ne da. Obenem je to vse tudi priprava za mile božične praznike. Želeč vašemu listu srečen napredek in vse Slovence pozdravljajoč, sem — (podpis) Čuvaj.
OGLAS IN POZIV NA NASE ROJAKE V AMERIKI.
Gotovo Vam je že znano iz listov, čiji. tako tudi v Avstro-Ogrski razpisano tretje vojno posojilo v svrho pokritja vojnih stroškov.
Vam ni mogoče, da bi se v tej strašni vojni za domovino borili kot Vaši očetje, brati in prijatelji, ki radovolj-no prelivajo svojo kri na ogromnih bojnih poljanah Rusije in v gorah, da odbijejo grabežljive napade naših sovražnikov.
Iz poročil listov vsega sveta morete razvideti, s kako neprimernim junaštvom se borijo slovenski polki, katere bode zgodovina ovekovečila.
Mi, ki se nahajamo na tej strani oceana, moremo svoji mili domovini pomagati samo financijelno, ako podpišemo za tretje avstrijsko vojno posojilo in pomagamo domovini, ki mora lositi veliko financijelno breme, ki nas vse tlači.
Domovina nas ne prosi miloščine, ampak nas prosi za posojilo, za katero plačuje 5^4 odstotkov obresti. Kakor Vam je znano, je sedaj cena kronani nizka, ker je ves izvoz in uvoz iz Avstrije onemogočen. Pri kupu državnih obveznic vojnega posojila dobite danes Vi za dolar okoli 6 kron 50 vinarjev, medtem ko je vreden dolar v mirnih časih samo 4 krone 90 vinarjev.
Za vse one, ki idejo po sklenitvi miru domov, pomeni podpisanje vojnega posojila neobičajen pribitek glavnici, ker ne dobite samo S'/i odstot. obresti, ampak dobite za vsak dolar eno krono in 50 vinarjev več.
Sy2 odstotkov obresti.
100 kron avstrijskega vojnega
posojila stane .............$ 15.00
.000 kron avstrijskega vojnega
posojila stane .............$150.00
V slučaju, da kdo potrebuje denar, ga more vedno dobiti po 75 od sto od kapitala od Avstro-Ogrske Banke. Istotako je mogoče obveznice vedno prodati.
Svoto, katero mislite podpisati, mora biti uplačana ali pri meni kot zastopniku Wiener Bank Vereina na Dunaju in Ljubljani, ali pri blagajniku (treasurer) od American Express Co., 65 Broadway, New York.
Ako želite, da Vam se pošljejo obveznice na Vašo obitelj v stari domovini, nam naznanite točen naslov.
New York, 20. oktobra 1915. ALEX, von FEST,
Zastopnik "Wiener Bank Verein" 17 Battery Place, New York. — Adv.
SENO NEMŠKE DETELJE
(alfalfa), Gluten Meal, Quaker Dairy Fuel, pomaga kravam za mleko in jih ohrani zdrave in rejene. Najboljša piča za kuretino je Comeback Meal Mash. Kdor ga kupi enkrat, ga kupi zopet, ker pospešuje, da kokoši tudi po zimi nesejo. Sena, slame, ovsa, koruze, deteljnega (alfalfa) sena, krompirja, repe, korenja, pese, jabolk, in čebule imamo vedno največjo zalogo v Jolietu. Naše blago garantiramo. Prodajalna je odprta do 9. ure zvečer. Govorimo tudi slovanske jezike. Chicago tel. 1223.
FOGERTY'S BIG FEED STORE,
609 N. Collins St., Joliet.	3-18
NAPRODAJ.
Prodajalna grocerije in mešanega blaga, ki se nahaja na vogalu Division in N. Center St., Joliet, 111.; istotako poslopja in zemljišča istotam. Blago razprodam za polovico vrednosti. Pro dam tudi blagajno (sate) in Cash register. Razprodaja se zdaj nadaljuje.
Prodam tudi dve hiši in loti na 1209 in 1209*4 N. Hickory St. in eno na N. Center St. Imam 400 bales Timothv sena. Vse moram razprodati, ker se moram seliti iz Jolieta. Več povem
Chas. Simon
i« A ; -N
vogel Center and Division Sts.
dva bloke zapadno od nemike cerkve, bal to stran Guardian Angels Home
JOLIET, ILL.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU' DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj.......................Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar-se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
ZAKAJ NE
ZAKAJ BI NE rabili iste presodite, če kupujemo klavir, kakor kadar kupujemo druge hišne potrebščine.
ZAKAJ BI NE kupili klavirja od trgovca, ki vam nudi enoleten pouk zastonj.
ZAKAJ BI NE vzeli $3.00 na mesec, katere morate plačati učitelju in k njim pridenite še $2.00, pa imate svoj klavir in pouk.
ZAKAJ BI NE prišli k nam, da vam pokažemo zakaj so nekateri klavirji mnogo boljši.
ZAKAJ BI NE kupili klavirja od zanesljive tvrdke, ki je v Jolietu zadnje štiri leta prodala nad tisoč klavirjev.
ZAKAJ BI NE prišli v našo prodajalno in pregledali naše krasne klavirje, vsi 1916 Model, z zlatimi nožnimi pedelji, in krasnimi pokrovi vseh vrst.
ZAKAJ BI NE kupjli Steger & Sons klavir za $400.00, Reed & Son $350.00, Singer $300.00, ali Thompson Player Piano za $375.00.
ZAKAJ BI NE izbrali že nekoliko rabljen klavir za $13500
ZAKAJ BI SE NE poslužili naše posebno znižane cene in posebne ponudbe za gotov denar.
ZAKAJ BI NE plačevali po $1. na teden, če je nemogoče vam več plačevati.
ZAKAJ BI NE kupili klavir od tvrdke, ki vam da desetletno garancijo in pa oskrbovanje.
PAUL G. BAXTER, lastnik
Steger Piano Store
TRGUJE NA 307 VAN BUREN ST., JOLIET KJER NISO STROŠKI VISOKI.
TA PRODAJALNA DAJE GODBEN POUK ZASTONJ. ODPRTO ZVEČER DO BOŽIČA.
KJE JE JOS. NEMANICH IZ BE-reče vasi (p. d. Paučnikov) št. 29? Pred nekim časom se je nahajal v Bisbee, Arizona. Kdor ve zanj naj mi njegov naslov poslati blagovoli, ali mi naj sam pile. Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.	ufn
SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, III.
Iv SLUŽBI KALIFA 1
Zgodovinski roman iz ca- »t/ Hrvatski spisal Dr. Ve-sov hrvatske telesne )Y( limir Deželič. Poslo-straže v Španiji.	venil Starogorski.
(Dalje.)
Meščani pa se niso dali splašiti, temveč so privlekli oblegovalne stolpe in takoj se je videlo, da pretežna večina i:aroda premaga in uniči berbere, ako jim nikdo ne priskoči na pomoč.
—	Kordovci nam delajo skrbi — reče Hešam ben Soliman svojemu bratu, ki se je z nadčloveško silo trudil, da bi zatajil svojo rano in bolečine.
—	Prokleti Wadha el Ameri! Lahko se nam smeji, a jaz sem se nadejal, da ga vidim zvezanega pred seboj — reče
. Abubekr.
—	Pomiri se — reče brat — kar ni, to še se lahko zgodi. Še nismo izgubljeni. Se imamo vojsko in lahko še dobimo močnih prijateljev. Sedaj je važno, da nas ti lopovje ne pobijejo v našem lastnem gnezdu.
—	A časa ne smemo gubiti.
—	Prav imaš — odvrne brat z neka ko bolestnim glasom, videč bledo lice Abubekrjevo. Takoj ukažem izpad.
—	Smelo je to in mnogo jih pade.
—	Druge pomoči ni, ubogi brat moj A povej mi, ali se še lahko biješ? Ali niso tvoje rane pretežke? Nisi morda preslab, ker si izgubil toliko krvi?
—	Alah nas naj čuva — je odgovoril Abubekr.
Med tem je Hešam ben Soliman šel z golim mečem do glavnih vrat in vzkliknil, postavivši se na čelo svojih čet
—	Naprej, junaki!
Nato se odpro vrata in vse je planilo za njim.
Strašno klanje, ki je prenehalo vče raj, se je sedaj nadaljevalo. Berberi, vedoči, da je njihovo življenje na koc ki, niso štedili, nego klali vse, kar jim je prišlo pod roko. Hešam ben Soliman je bil povsod, kjerkoli je pretila nevarnost. Njegov brat, Abubekr, ki je včeraj delal čudeže junaštva, se je danes slabo boril, zakaj rana ga je močno ovirala. A ni pobesil rok, nego sekal z mečem, kjer je le mogel.
—	Ven iz mesta — to je bilo geslo. Vendar se to ni dalo kar tako izvršiti Kakor divji tigri so naskakovali berberi na ljudstvo.
Jok in stok je donel na vse strani. Trupla, ki so ležala od sinoči po ulicah v mlakah krvi, .so, bila poteptana in raz mrcvarjena od konjiče in pehote. Ber beri so vedeli, da morajo prodreti iz mesta in da ni časa pleniti po hišah, vendar so, kjer so mogli, plenili in pustošili. Razbijali so vrata in okna in kar jim je prišlo pod roke, da se tako osvetijo nad zmagovalci.
Tako so se v divjem plesu prerili že do mestnih vrat. Ljudstvo, ki se ni nadjalo tako silovitega navala, se je v prvem hipu nekoliko splašilo. Ali to prvo začudenje in plahost je kmalu prenehalo in berberi so občutili, da so kordovski meščani hrabri ljudje in mnogi berber je izdihnil svojo dušo. A drugega izhoda ni bilo, nazaj iti se več ni dalo. Treba <e prebiti skozi sovražne vrste.
Prebiti se skozi sovražne vrste je pomenilo, izgubiti mnogo žrtev. Z je-dne, kakor z druge strani je padlo mnogo jiiuakov v tem meščanskem boju, a še niso mogli berberi prodreti vrst besnih meščanov.
Naprej — vpil je Hešam ben Soliman. — Vrzite se na meščane kopji. Pokažite, da ste junaki.
Z novo silo, z novo močjo so se \rgli berberi naprej. Naposled se jim je posrečilo priti do izhoda mestnih utrdb.
Tu je Mešam ben Soliman * svojim bratom zaostal, ker, kakor je bil prvi, ki je planil iz vojašnice, tako je hotel, dn odide prej zadnji vojak i/, mesta, predno odide on.
Ali ta smelost nm je bila v pogibelj. V tem trenutku so navalili oddelki krščanskih andaluzijskih čet in ga odrezali od svojcev.
Tako je ostal z Abubekrjem in nekaterimi v vrstah sovražne vojske.
Sprevidel je. da je izgubljen, vendar ni zgubil poguma.
Z mečem v roki je stal in se boril junaško. Videl je, kako pada mož za možem njegovih zvestih, a on, kakor 4>i bil nedotakljiv.
Naposled ga pograbita dva močna Andalužana ter ga vržeta na tla. Ko se je to zgodilo, je nastal trušč in vedeli vzkliki so zaorili po mestu.
Ko so berberi, ki so bili že izven mesta, slišali te vzklike, jim je bilo takoj jasno, da se je zgodilo nekaj strašnega. Hoteli so" nazaj v mesto, a železna vrata so bila zaprta in na okopih je stala vojska. Vsi berberi, ki so še ostali v gradu, so bili vjeti in odvedeni pred kalifa Muhameda.
Ta se je ravno vrnil od molitve iz d/amije, ko je slišal, kaj se je zgodilo.
Takoj je sklical svoje najodličnejše prvake.
Ko so se zbrali, je dal pripeljati jetnike in rekel zbranim;
—	Strašna sodba se mora izvršiti nad temi razbojniki, ki so se drznili dvigniti zopet svojega zakonitega kalifa Sami so s svojim delom podpisali svojo smrtno obsodbo. Kaj, mislite, zvesti moji svetovalci?
In vstali so vsi, ter potrdili kalifove besede.
—	Smrt so zaslužili.
Edini Wadha el Ameri je obsedel. Muhamed namrši čelo in vzklikne:
—	Nu, ali ti ne želiš smrti svojih največjih sovražnikov? Tebi so v prvi vrsti stregli po življenju.
A Wadha el Ameri vstane, prekriža roke na prsih in reče:
—	Svetli kalif, to kar si rekel je resnica. Ti zarotniki so v resnici zaslu žili smrt, vendar bi ti jaz ne svetoval, da jih pogubiš. Dokler so živi in v tvojih rokah, so nam dragocen zaklad, oni so nam neka vrsta jamstvo, da se njihovi pristaši ne bodo več upali na nas. Pripravljeni bodo, da se pomirijo, ako bodo zvedeli, da vsak njihov napad na Kordovo povzroča smrt njihovih prvakov. V slučaju pa, da bi se vkljub temu vojskovali z nami, in se jim posreči, da ujamejo koga izmed naših plemenitih ljudi, evo nam teh zarotnikov v zameno. Naposled je pa tudi škoda takih junakov, da poginejo tako sramotno. Kdo ve, morda jih ravno tvoje velikodušje spreobrne in iz nezvestih podanikov postanejo tvoji najboljši sinovi...
Nekaj časa je kalif mirno poslušal, kaj njegov hadžib govori, nato je motril obraz njegov in ostalih svetovalcev, kakor bi se hotel uveriti o vtisu tega govora.
In v resnici se mu je zdelo, da je opazil na nekaterih obrazih odobravanje, kar ga je vznemirilo.
A vse bolj ga je razburilo, ko je djal ranjeni Hešam ben Soliman, obrnivši se k hadžibu:
—	Hvala ti, junaški nasprotnik moj. Tega se nisem nadejal od tebe. Mislil sem, da te bom vrgel v ječo, da se bom naslajal ob tvojem mrtvem truplu, ker sem te smatral ne samo mojim krvnim sovražnikom, nego celo tiranom, ki hrepeni, da se napije moje krvi. Sedaj vidim, da sem se prevaril. Po tvojih žilah teče vitežka kri, in da nisi samo hraber, ampak tudi moder. Naj ti poplača Alah tvojo dobroto. Naj mi dodeli, da se zgodi čudež, da ti to povrnem.. .
Kalif je dosedaj molče poslušaj ber-berskega vodjo, ali sedaj mu seže v besedo:
—	Varaš se, suženj, če misliš, da bi se kdaj to zgodilo. Priznavam, da ima moj hadžib v marsičem prav, ali jaz -eni dobro premislil. Vsako usmiljenje napram tebi bi se tolmačilo, kakor plašljivost od moje strani. Drugi vojaki, videč, da se zarotnikom ne zgodi ničesar, bi se uprli. Ne, moj dragi hadžib. ne bom poslušal tvojega nasveta. Ti lopovi so se drznili dvigniti roko zopet svetost mojega kalifa-ta. in tu ne poznam milosti. Potrebno je, da se tak zločin ostro kaznuje. Dokazano je, da so meni in mojemu hadžibu stregli po življenju, dokazano je, da so navalili na moj alkazar z oboroženo roko. Ako bi mi ne bila bojna sreča mila, bi imeli ti sedaj mene •• rokah in gotovo ne bi imeli usmiljenja. Moja sodba je kratka. Glava Hešam ben Solimana in Abubekrjeva se naj takoj odseka in vrže preko grajskih zidov, v tabor afriških čet. Naj vidijo izdajalci glave svojih vodij in naj vedo, kaj jih čaka ako se ne spo-kore in mirno oddaljijo v najdaljne kraje mojega cesarstva.
Obsodba je bila izrečena. Hešam ben Soliman, začttvšt svojo obsodbo, reče:
Dobro sem slišal tvoje besede in grem v smrt brez bojazni. Ali to ti rečem še pred smrtjo, pazi, da se to, kar sodiš sedaj nam, ne bo vračalo.
—	Molči, izdajica — vzklikne Muhamed in reče vojakom. — Odpeljite te lopove in izvršite smrtno obsodbo.
Dve uri po tem je bila glava Hešam ben Solimana in njegovega brata Abu-bekra odsekana in vržena čez rajsko zidovje.
Ko so se pokazali krvniki na zidovih in visoko, dvignili krvave glave, je zaorila cela Kordova veselja. A ko so se glave vržene z zidovja, prikotalile v tabor afričanov, je nastala med njimi nepopisna žalost in tisoče kletev je donelo čez mestno zidovje in tisoče ljudi se zaklelo, da morajo osvetiti smrt svojih vodij.
Glave so umili in takoj poslali nečaku Hešam ben Solimana, Solimanu ben Hakeni ben Solimanu ben Annas?™.
Ko je zagledal glave, je zakril obraz z rokami in za trenutek se je začulo njegovo pridušeno ihtenje.
Berberi, ki svojega junaka niso nikdar videli plavajočega, so niti jeli klicati:
—	Ne plakaj, nego misli na osveto! ■— Osveta je moja — vzklikne mladec in izder emeč iz nožnic. — Kol-nem se, da od tega trenutka ne bom miroval, dokler ne izvršim krvne obsodbe na onih, ki so uničili moj rod, kri moje krvi in moj ponos, tako mi preroka Mohameda. A vas, bratje, vas prosim, bodite mi v pomoč.
—	Hočemo — so se odzvali številni glasovi in za njimi so ponavljale te besede vse berberske čete.
—	Bodi naš vodja in gospodar — vzklikne večina berberskih prvakov.
In za nekaj hipov nato je vedela vsa berberska vojska, da ima novega po-
veljnika, a to Solimana ben Hakeni ben Soliman ben Annaserja.
In za nekaj trenutkov je vedela vsa Kordova, vedel je tudi kalif Muhamed, da Berberi niso splašeni vsled kalifove obsodbe, nego še postali divjejši in da hrepene po osveti.
Kalif je na te vesti postal mrk in dolgo časa ni hotel z nikomer govoriti.
Samo zvečer tistega dne je dal poklicati k sebi Wadha el Amerija in rekel:
—	Morda bi učinil pametneje, ako bi poslušal tvoj nasvet.
Wadha se 11111 je poklonil 111 odgovoril :
—	Kdo ve, kaj je pisano v zvezdah?
XIV.
Ko je zvedela Fatima od starke, kaj se je zgodilo s Strezinjo, se je s prva udala nemi bolesti in tugovanju. Mislila je, da ji mora srce počiti od bolečine. Ali kmalu se ji je pojavila v glavi misel, da še ni vse izgubljeno.
Fatima je slišala, kako sta se raz-govarjala Meho in Ibrahim, da Stre-zinja ni mrtev in to je bilo dovolj, da se je zbudila v njeni glavi misel, kako bi ga osvobodila. Povedala je to starki.
—	Mati, ali ni mogoče, da hi gospoda, onega iz Hrvatske rešiia ua kak način?
Starka je na te besede strašno osupnila, nato pa dodala tožno:
Ne, moja Fatima, na to se ne da niti misliti, zakaj ključi od ječe so tako izdelani, da ni mogoče odpreti vrat drugače, nego da jih vlomimo. Razun tega čuvata ječo zvesta stražnika.
—	Katera? — vpraša deklica, v kateri je zažarel žarek nade.
—	Ibrahim in Meho.
Deklica se prestraši in vzklikne:
—	Mar ona, ki ju naš gospodar na-zivlje za panterja?
—	Da ona!
—	Oh, potem je Strezinja izgubljen. In deklica sklone turobno svojo glavo na prsi, ne vedoč si pomoči.
—	Ubogi Strezinja, ubogi Strezinja! Kaka sreča bi bila za te, ako bi me nikdar ne bil videl. Ne zastirali bi ti temni zidovi temnice solnčne svetlobe. Oh, da bi se lie bila nikdar rodila! Ne trpela bi že od rane mladosti in bila v nesrečo sebi in vsem drugim, ki me vzljubijo.
Te besede je Fatima izgovorila nehote glasno in grenke solze so ji oro sile mlado lice.
Starka, ki jo je slišala, je postala istotako žalostna. Plemeniti mlade ki je bil še tako darežljiv, ji je zelo ugajal. Omilil se ji je pa še bolj, ko je videla, kako postopa z njim Abu bekr.
Starka je sovražila Abubekra in ako je prenašala njegovo zmerjanje in oso-vailje, je bilo to samo 11a videz, silo-ma. Ako bi se le dalo, pobegnila bi od njega prvi hip.
Fatimo pa je ljubila v resnici, ka kor svoje dete, a sedaj, ko je videla, kako joče, jo je jela tolažiti.
—	Golobica moja, ne plakaj, zakaj s solzami si izkvariš svoje lepo lice. Žalost ti začrta črte in tuga te postara.
—	Kaj mi mar lepota, kaj mi mar mladost — vzklikne deklica žalostno— ako mi je ugrabljena sreča mojega življenja, moj dobri Strezinja.
Starka sklene roke.
—	Ah, mili Bog, kako ljubiš tega mladca! Ali glej, kaj potem, ako se reši, tvoje lice pa ostane od žalosti grdo. Potem te ne bo več maral in te pustil 11a cedilu.
Deklici se skozi solze zaiskrc oči in malo, belo ročico položi na njena usta in vzklikne:
—	Kako moreš kaj takega reči o njem?! On je naj plemenitejši človek na svetu, na njem ni sence laži, on je kakor angelj, in me ne zapusti.
—	Glej, glej... komaj enkrat si se razgovarjala z njim — reče starka — in že ga poznaš tako dobro. V resnici, prav ima oni, ki pravi, da je lju-bav slepa, čeprav ima oči. Sicer pa govoriva o tem, kar je glavno.
—	In kaj je to? — vpraša deklica.
—	Saj si malo prej sama rekla, da treba poskrbeti, da rešimo Strezinjo iz ječe.
—	Da, to je resnica, a sama si rekla, da ni nobenega upanja.
—	Da ni nobenega, nisem rekla — pomežika starka z očmi.
—	Torej si se česa domislila, draga moja...
I11 deklica jo je objela in jela polju-bovati.
Ko se ji je starka iztrgala, reče:
—	Čakaj, ne veseli se tako. Ti me objemaš in poljubljaš, kakor da sem že rešila Strezinjo, ali to je zelo nevarno delo. Veliko vprašanje je, ali bo u-spelo.
Deklica je obmolknila in tiho sedla na prostor, kjer je malo prej sedela.
—	Prosim te, kaj si e zamislila — vpraša starka.
—	Ali ni mladec govoril nekaj, kar je v zvezi z močnim hadžibom Wadho el Ameriem.
—	Da, to je rekel.
—	Da, to je rekel.
—	Gotovo je Wadha njegov prijatelj.
—	Ni dvoma!
—	To bi lahko bila pot za njegovo rešitev.
—	Hadžib je mogočen.
—	Treba mu samo javiti, kje je njegov prijatelj in brez dvoma najde sredstvo, kako ga reši. Vsekako je pametnejši od tebe in mene.
—	Imaš pravi
—	On ima mnogo ljudi, ima mnogo denarja.
Fatima jo prekine.
—	Čakaj! Ker govoriš o denarju, ali (Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspre^u eno steklenico HAMILTON CLUB PURE WHISKEY (one full quart) in eno quart finega SOMA PORT WINE. Obe steklenici ošljemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. Pifiite C. F. ZA RUHA A CO.. MS Third Av, Pittsburg. Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulog> ter pošilja denar na vse dele rreta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsed»il HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET *-*-
STAHA
GOSTILNA
--.
NAJBOLJŠA ?* POSTREŽBA.
[l[E®(MIMPMilMIEIEIM'i i
JOHN
N. W. Phone 348
STEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, Ji Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
i Oscar J. Stephen i
Sobe 201 In 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Eii Kupuje in prodaja zemljišča Jfi j|i v mestu in na deželi, ij; Zavaruje hiše in pohištva pro-i$ji ti ognju, nevihti ali drugi po-Sfi škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti S jS nezgodam in boleznim.	ig
M: Izdeluje vsakovrstna v notar- ^
Si sko stroko spadajoča pisanja. S gj - £
if; Govori nemško in angleško. ^
Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrsfr nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki it trdi les, lath, cederne stebre, desk it šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulje• blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denaJ.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES I NCLINTON STS
Geo. Svetlecicl
i? PRVI SALUN m m ONKRAJ MOSTA M
»sss»ss»»»»»H
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILl} DOBRODOŠLII
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —•
HAVANA IN DOMAČIH $M0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennol
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILl
Metropolitan Drug Stori»
N. Chicago & Jacksoa Sta. I	y
Slovanska lekarni	i
+ JOHNSONOVI +t	I
"BELLADONNA" 0BLI2I	s
revmatemu slabostih t oenk1h	m
hromosti pljučmh in prsnih bolem	^
bolesti » koucu MRAZENJU . životu	If bolestih t členkih vnetju oprsnb mreni.
NEVRALCajl prorrinu PREHLAJENJU	g
otrplosn h&c bolestih . ledji«	--
&ABOTMEH KRStU BOLEST« . HtfflJ •	S HUDEM KASJU
OJ
j YRNIMO SE! j
'	-J
Prav radi se (spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne or-gane, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
I ili
žjggj BER^atBI
eg E'^1 gg
SfiiB
TR1NERS I
bitter-wine 1k
mm
trinenovo
Horkevino I
,____I ,_„, ,-
b/JOSEPH TRINE* 793 &AsM»«d Av«.
i
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI,
OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh I drugih enakih boleznih.
i

CENA $1.00.
V LEKARNAH.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.—=
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

j Slovensko Katoliško	^^^ Samostojno Pod. Druitvo
Marije |JI| Vnebovzete
(S. C. M. B. Society of	St. Mary's Assumption)
Ustanovljeno 15, avgusta 1009	Organizirano 2. aprila 1910
*	PITTSBURGH,____PENNSYLVANIA.
e-
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
. Podpredsednik:.... MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
' Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
B Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
cf %	______
1 | T §5
NADZORNI ODBOR:
K ; Jsseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. J |'|	John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
I
J	POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. s !'	Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
e Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEČ, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. . Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
-. . i
Vsa prstna in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I I. porotnika.
j Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
r^ffi^Hi^ili^ifi^ffi^iB^ifi^ifi^iliilSB^tfi M
I
« Učite svojo deco slovensko i
\ S	J	s
moliti in citati	*
I *	======	u
3	.	*
I S iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje S j ^	Sfi
] > katekizem s
I; s ■	AV	=	s;
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
i 5,	»K
1 »	#	m
* Stane s poštnino vred samo 25c »
g	ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	^
I s -	a
N	®
S	Pišite ponj na:	Hi
4	Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois I
: i§__ _______ ________ »g
^^^^^^^^^^^^^^^^^^ tej' stroki. — Tel.' So. Chicago" 249. ^
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
-BD	-#
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 88th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona
Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjili naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
• Money Order.	m.
=ea	ifi
LJUDSKA BANKA I
Vložite svoj de- | nar &a obresti v j mmm 'S jffl največ jo in naj- s
Mili lili m0(:nejš0 banko i
y Jolietu ^
¥-¥	1 i i - 1 „ Vlade Zd. Držav,	$
n ran 1 I ti I C £1 Poštne Hranilnice
in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen ^ denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. j , First National Bank j
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
^■^»wiiimiimiAmiwiwwiMWMwmlwMtmwBmwiwiiiwm
V SLUŽBI KALIFA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
bi se ne dala podkupiti Ibrahim in Meho?
—	Panterja! Hm! Ne vem. , Morda bi se dala, ali vsekako je to nevarna reč, jima o tem kaj povedati. Ako bi se slučajno ne dala podkupiti, naznanila bi Abubekru in potem gorje-ubogemu Strezinji.
—	Ali kaj nama je storiti — vpraša deklica?
—	Najprej treba govoriti z Wad ho el Ameriem.
—	Zakaj tedaj odlašava? Na delo! — reče Fatima.
—	Ali misliš, da je tako lahko priti do Wadhe. In koga naj pošljemo k njemu?
—	Idi ti.
—	Jaz? Ne! Bojim se. Ako o tem slučajno zve Abubekr, ne šalil bi se in moja glava bi ne sedela več tako lepo na vratu, kakor sedi sedaj.
—	Potem mi poišči koga druzega.
v— Koga?
—	Ali ne veš v resnici za nikogar?
—	Ne vem.
—j, potem ne kaže drugo, nego...
Ali predno je izrekla svojo misel, obmolkne in pogleda nezaupno starko.
Ali ta ni bila zadovoljna, da je Fatima obmolknila in jo jame spraševati.
—	Povej samo, golobica moja, koga misliš. Ali se bojiš svoje dobre matere. Nobenemu ne povem, saj te ljubim kakor punčico svojega očesa".
—	Resnica — se spomni Fatima — ako nama bo sreča mila in postaneva Strezinja in jaz svoja, ali bi, mamica, ne hotela iti z nama? Ljubila bi te, kot pravo mater.
—	Hm, zakaj ne, — se razveseli starka. — Da ti povem resnico, to življenje pri tem prokletem Abubekru se mi je pristudilo. Edino česar bi se bala, je potovanje tako daleč in še celo preko morja. Lahko nas napadejo besni volkovi, ali ujamejo divji gusari, lahko bi...
—	Ej, to ni ravno tako hudo, mamica moja. Vse kar praviš, ni take nevarnosti. Sicer pa, ako je pisano v zvezdah, da pogineš, pa pogineš, bodi kjer koli si.
Vendar je bolje umreti v postelji, kakor pa v vodi.
Fatima ne odgovori na te besede ničesar. Starka jo prime za roko in ji pogleda v oči.
—	Dete, ti si prej nekaj zatajila pred menoj, bojim se, da bi se ne zgodila nesreča.
—	Nemorem tajiti in nečem, ker te zelo potrebujem. Hotela sem si samo nekoliko premisliti, predno ti povem.
—	Povej mi takoj, to je najbolje... Kaj nameravaš?
—	Namenila sem iti sama.
—	Kam?
—	K Wad h i el Ameriju.
—	K hadžibu — vzklikne starka in se pograbi za glavo.
—	K hadžibu.
—	Ali si zblaznela?
—	Na koga pa se naj obrnem in zanesem?
—	Ali pri preroku, mar misliš, date deklico puste hoditi po mestu. Ali ne poznaš naših navad?
Ali Fatima se ne uplaši, nego reče odločno:
—	Dobra mamica moja. Sama grem, a ne kot deklica.
—	Nego? — se začudi starka.
—	Kakor pravi pravcati musliman.
—	V moški obleki?
—	Da. In kaj je na tem tako strašnega?
Ali ne veš, kake neprilike te zadenejo, ako te spoznajo?
—	Prepusti to meni. V ostalem, kdor se ničesar ne upa, tega prezira A.lah.
—	Strah se me polašča, ako slišim tako namero.
—	Glej, mene se pa vedno bolj polašča pogum, da to, kar sem namenila, tudi izvršim. Ali pri tem potrebujem tebe.
—	Kako?
—	Pomagati mi moraš, mamica?
—	Ali kako? Da poletim s teboj v smrt? Ako se Abubekr prej vrne domov, nego mid ve? Kaj potem? Potem nama je smrt gotova.
—	A če se sploh več ne vrneva?
—	A to je vratolomstvo, kar se je porodilo v tvoji mladi glavi. Meni, starki, niti ne pristoja, da hodim po tvojih potih.
—	Saj tega tudi ne zahtevam. Želim od tebe vse kaj drugega.
—	Kaj? — vpraša starka razburjeno.
—	Preskrbi mi moško obleko.
—	To hočeš od mene, ubožica? Ali veš, da je to isto, kakor če ti podam čašo s strupom, ali veš, da drviš s tem nepremišljenim činom naravnost v'smrt.
—	Ne, nikar se tako ne plaši. Junaškim in smelim srcem, pomaga Alah sam. Prinesi mi, česar te prosim, za drugo ne skrbi. Kar sem se odločila, da izvršim, izvršim in če mi je tudi umreti. Boljša je hitro smrt, nego tako življenje, katerega živim sedaj. Moj dragi vzdihuje sedaj v ječi, a jaz tukaj pasem lenobo in tratim dragocen čas. Kako srce je v meni! Ali je to lepo? Naposled, če mi ne preskrbiš obleke, pa pobegnem od tod taka, ka-koršna sem. In potem je vsega konec.
—	Ali si v resnici zblaznela? Ali kaj storiš, ako začnem sedaj kričati in pozovem naše panterje. V resnici, br-zo bi ti izbili iz glave te bedaste misli.
Fatime plane iznenadjena, kakor splašena srna in vzklikne:
—	Ne, mamica, tega ne storiš, ti imaš v svojih prsih srce, in to srce ni
H
okrutno, temveč dobro. Menda me ne nameravaš umoriti?
Te besede je izpregovorila Fatima tako milo in blago, da se je starki srce topilo.
-— Dete; zakaj drugo bi poklicala panterja, kakor zato, da ti zabranim tako bedasto hiteti v pogibelj. Storila bi to samo zato, ker te ljubim. Ali vidim, da je tvoja ljubezen napram Strezinji silna.
—	O da. Ti ne veš, kaj čutim v srcu. Nič me ne more potolažiti od o-nega časa, ko sem se z njim razstala. Kaj ini je življenje brez njega? Pali me ta ogenj in zdi se mi, da hodim kakor mrlič med živimi, kakor da se bližam grobu. Kaj mi mar oči, ako ne vidim njega? Kaj mi mar ušesa, ako ne morem poslušati njega? Kaj iiii mar usta, ako mu ne morem govoriti besed ljubezni in udanosti? In naj se še bojim smrti? Žrela levov in tigrov niso tako strašno, kakor je strašno življenje brez njega.
—	Žudež božji — ji seže starka vmes — kako ti teko besede. In kako naglo si se zaljubila vanj! Prav tako se mi zdi, kakor da gledam pred seboj živo sužnjico, o kateri pripoveduje pisatelj Gabiš.
—; Kaj pripoveduje?
—	Ako želiš, ti prečitam.
—	Nimam časa poslušati pravljic.
—	Ali poslušaj to, povsem je kratka in slična tvoji ljubezni.
In starka odhiti iz sobe, ter prinese zavitek, iz katerega jame čitati:
Evo, kaj pravi Gabiš: Vozil sem se z Muhamedom Ibu Ibrahimom iz Samare v Bagdad in to na njegovi lastni jahti. Komaj smo spustili sidro, zaukaže sužnjem, da razpno na krovu šotor,.in sužnje naj pojo ob spremlje-vanju godbe. Tedaj zapoje ena, spremljaje sama sebe z lutnjo sledeče verze:
Za one, što se ljube milost molim, što ne imadu pomoči ne druga. Oh, kako dugo moraju se bježat, i snosit niemo, što im srce para.
Ko je prenehala peti, jo vpraša druga sužnja v šali: "No torej, kaj store ljubimci v takem slučaju?" Nato od-grne pevka zaveso in plane v reko. Pri gospodarju je stal mlad suženj. Njegova dolžnost je bila, da je odganjal muhe svojemu gospodarju. Ko je videl, da je sužnja izginila v valovih, skoči tudi on v valove. In tako ju je združila reka... Ali to ni povest, ki kaže vso silo in moč ljubezni? Kakor je ona sužnja ljubila svojega dragega in rajši umrla, nego živela brez njega, tako ljubiš tudi ti svojega Strezinjo.
—	Prav imaš— reče živo Fatima — tudi jaz bi storila tako. Ako ne morem živeti skupno, naj naju vsaj združi smrt. Ali glej, meni ni niti to sojeno. Moj n}ili koprni v ječi, naju ne druži krov ene ladje, s katere bi lahko skupaj poiskala smrt v reke ledenih valovih.
—	Ali tega ni treba, golobica. Tvoja ljubezen ni ta1<o brezuspna. Ako se Strezinja reši, lahko postaneš najsrečnejše bitje na svetu. Tam daleč na morju jadranskem bo stal tvoj gradič in srečna boš v objemu svojega moža.
—	Oh, ti mi govoriš o sreči — se spomni Fatima — a jaz preživljam življenja najtežje ure. Pomagaj mi; da se vsaj nekaj tega izpolni, kar si rekla o moji sreči in hvaležna ti bom do groba.
—	Torej ti moram prinesti obleko— vpraša starka.
—	Tega te prosim in ničesar drugega.
—	In ako ti prinesem obleko, kaj porečeta evnuha, naša panterja? Kako prevariš nju?
—	Se bom še domislila, ali prej mi prinesi obleko.
—	Dobro, naj bo — reče starka — ako že hočeš. Ljubezen ti je zmešala glavo in ti nisi nič manj zaljubljena, kakor je bila Olaja.
—	Olaja?
—	O, ali še ti nisem pravila o Olaji?
—	Ne.
—	Potem še ti moram o tem pripovedovati.
—	Bilo bi mi ljubše, ako takoj od-ideš po obleko.	.". _
—	Sedaj itak ni mogoče, da bi prišla do Wadhe, ali jutri v jutro ti prinesem obleko.
—	Ali res ne moreš prej — reče Fatima s tožnim glasom.
—	Ni mogoče! Ali hočeš, da ti povem o Olaji?
—	Pa povej!	•
—	Olaja je bila hčer sužnje kalifa Madhija, polusestra Haruna Rašida. Obraz ji je bil, kakor mleko in kri, oči kakor blisk, pela je, kakor slavček, ali da ti povem resnico, bila je takšna, kakršna si ti. Zlagala je svoje lastne pesmi in njene pesmi se pojo še danes. V kalifovi palači so jo čuvali, kakor oko v glavi, zakaj ona je bila radost in veselje na cesarskem dvoru. Hvalili so njeno lepoto, hvalili njeno duhovitost, hvalili petje in pesmi, hvalili njen glas... Edino, kar je kazilo njeno lepoto, je bilo znamenje na čelu. Ali ona je bila umna žena in veš, kaj je storila, da zakrije to napako? Vedno je nosila na čelu trak posejan z dragulji. Kmalu so to vzljubile vse gospe in naenkrat je ves dvor Ilarun al Rašida nosil enake nakite. Da ne pripovedujem dalje. Zaljubila se je v paža na kalifovem dvoru. In ta ljubav je bila tako silna, da ni mogla odoljeti srcu. In veš kaj je storila? Obiskala je svojega paža, in ker tega drugače ni mogla storiti, splazila se je po nevarnem potu po žlebu za dež, ki^je bil
pritrjen na strehi in o tem zložila pesem:
Kaj vsled ljubezni sem prebila radi tebe, reči mi ni moč'; po stezi strašni sem hodila na kocko žitje stavljajoč.
Ali ni bila to vražja ženska? In sedaj se ogleduješ ti Fatima v tem njenem vzgledu?...
Fatima na te besede ne reče ničesar.
Solnce je zapadlo in noč se je po-lahko spuščala na zemljo, kar naenkrat se zasliši strašen krik.
—	Kaj je to? — se splaši starka. — Zdi se mi, da slišim žvenket orožja in v daljavi bojni krik'.
Obe jameta poslušati.
—	Resnično, nekaj se godi zunaj?
—	Oh, — vzklikne starka — morda zopet kaka vstaja, kaka meščanska vojna? V tej nesrečni Kordovi se ne more pomiriti ljudstvo.
V tem se je nebo zardečilo.
—	Nekje gori. Strašen požar mora biti. Gorje, če gori mesto in zgoriva midve.
—	Ali bi bila to taka nesreča? Vsaj najdeva s Strezinjo skupen grob.
—	Brrr — se zgane starka. — Kake strašne misli so to. Ali te, golobica moja, tako veseli, da se živa spečeš? Jaz nimam zato daru. Potem mi je smrt v valovih reke, ali pa celo v jadranskem morju, ljubša.
Hrum in vpitje je postajalo vedno hujše, nebo se je čimbolj rdečilo. Glasovi vojske so se slišali čimbolj glasneje. Razumeli so se poedini vzkliki.
—	Smrt tiranu!
—	Smrt berberom!
—	Smrt lažikalifu!
Ti vzkliki so se razločili povsem dobro in sedaj sta vedeli, za kaj se gre. Berberi, afriške čete, torej tudi njun gospodar gredo v boj. Ako zmagajo, potem ujamejo Wadho el Amerija, liadžiba in brez dvoma mu odsekajo glavo. To je Fatima pomislila takoj, in lice ji je obledelo.
—	Ako pogine Wadha el Ameri, kdo mi reši mojega Strezinjo?
—	Prav govoriš, golobica — odvrne starka trepetaje. Ali niti bolje ne bo, ako zmagata hadžib in kalif.
—	Kako misliš to?
—	Ker bodo čete kalifove navalile v domove, kjer so stanovali berberi. Tudi sem bodo prišli in porušili in požgali vse, kar jim pride pod roko, naju pa ubili... Kaj storimo, kaj storimo?
—	Sužnja sem — reče Fatima — kaj bodo z mano?
—	Kaj Tiodo s tabo — reče starka.— Ti si lepa, ti si mlada, tebe ne ubijejo. Ali gorje meni, starki.. . glavo mi od-sfekajo.
—	In zakaj bi prizanesli meni, tebi pa ne? — vpraša Fatima.
—	Vzamejo te za ljubico ali te prodajo za drag denar v kak harem. Tam ne dobiš drugega Abubekra, ki te je imel v svojem haremu, na največje čudo, nedolžno, kakor dete.
—	Ti misliš?... — vpraša deklica mirno.
—	To je gotovo.
—	Ali povem ti, da raje umrem.
—	Ali ti je tako malo do življenja?
—	Bila bi za vedno izgubljena za Strezinjo.
—	Uboga moja golobica, uboga Fatima tudi sedaj misliš na njega?
—	Mislim in vem, kaj mi je storiti.
—	Kaj?
Fatima ničesar ne odgovori, nego gre v kot, kjer je bilo njeno ležišče. Pripogne se in izvleče bodalo.
—	Kaj delaš? — vzklikne starka. — Kaj hočeš s tem?
—	Ti vprašaš?
—	Ali se nameravaš boriti zoper celo vojsko — vpraša z nekakim sočutnim posmehom starka.
—	Ne bom se borila zoper nikogar.
—	Kaj pa?
—	To bodalo si porinem v srce prej, nego se mi približa kdo ter me uropa vzoru mojega srca.
—	Kako čudno dekle si ti, kako čudno... — pokima starka z glavo.
(Dalje prih.)
E. H. STEPANOVICH
edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111.
Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil za vsako prijodo in vreme.
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleikem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v
Ameriki:
—
Amerikanski',Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
JoM Steam Dye House
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
W. C. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT,
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kje)' boste najbolje posleeženi. Fino pivo, najboljSa vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
5*' ■■ . .
. -^Jfffigwwfcw'	^tgHHn^B^Havj
Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledefa zdravila: za rast ill proti spadati-JU ženskih in moških las, kakor tudi za rast molkih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohtth in križu, za runo, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil, moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site tukoj po cenik. -Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki Jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vatu pošljem Koledar iu knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
{meTOTIJ
/ 106 loughran Bldg. ?
J Cass and Chicago Sls. JOLIET I
? Pcsojuje aenar na zemljišča. /
S	Insurance vseh vrst	S
/	Surety Bonds.	/
S	Steam Ship Agent	J
{	Both Phones 500.	\
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, III
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKB. Sobe v najem in Lunch Room.
Kapitanova pripovedka.
Kapitan Jacquard je bil zanimiv človek. Bil je velike, krepke postave, vendar pa prožne. Imel je celo prijeten obraz, s katerega je odsevala či-lost in veselje do življenja.
Kapitan je primeroma zgodaj opustil vojaško službo. Življenje v gar-nizijah mu ni ugajalo; vleklo ga je samo za nenavadnimi dogodki. Delal je rad to, kar se mu je obljubilo, in ker je bil takega značaja, je šel na potovanje.
Pred vsem so imele zanj privlačno silo neznane dežele. Skrivnostni Tibet, napol barbarske pokrajine v Ameriki so mu bile posebno priljubljene. Po dolgih letih se ga je videlo samo po par ur v Parizu, kjer je bil samo toliko časa, da se mu je ponudila zopet ugodna prilika za nadaljno potovanje.
Prijateljem je vedno rad pripovedoval o svojih doživljajih, in vedno je bil užitek, poslušati njegove besede.
S pojedino smo praznovali njegov povratek v Pariz in tudi takrat se ni pustil dolgo časa prositi. Začel je praviti s smehljajem na ustih:
"Vem, gospodje, na kaj čakate; dolžan sem Vam povrniti izborni dine s kako pripovedko. Dobro, ne bom se odtegnil svoji dolžnosti.
Na mojem pomorskem potovanju iz Kitajske v Ameriko sem se seznanil z nekim mladim Mehikancem, ki je bil v svoji domovini lastnik velikih kavi-nih in tobačnih nasadov.
Opisoval mi je lepoto pokrajine, ki jo tujci malo obiskujejo, kjer so bujne plantaže, v tako bliščečih barvah, <la sem sklenil potovati v Mehiko. Prepotoval sem od severa do juga vso Mehiko in doživel marsikaj, kar pač ni vredno pripovedovanja, a v pokrajini, kjer biva moj prijatelj, me je pričakovalo presenečenje, katerega bi nikdar ne verjel. Spoznal sem, kaj je — strah.
Potoval sem skozi pusto pokrajino, kjer ne živi skoro noben človek. Zaradi večje varnosti sem si znal pridobiti za spremstvo z denarjem dva revna človeka. — Ko je nastopil večer, smo iskali prenočišča.
"Senor, jaz vem tu v okolici za neko prenočišče," mi je dejal eden mojih spremljevalcev. "Ali naj gremo tja?"
"Seveda!" sem odgovoril. "Ne mika me preveč, prenočevati pod milim nebom."
"Dobro, pojdimo. Gostilničar sicer nima veliko sob na razpolago, a je moj prijatelj in bo storil vse, kar je v njegovi moči."
Zaupali smo se njegovemu vodstvu. ---
Medtem je nastala noč, droben dež je začel padati, da smo bili vsi premočeni. Počasi smo šli naprej, dokler nismo v daljavi zagledali luči. Prenočišče !
Da, to vam je bil hotel! Razpokano zidovje, slamnata streha, mesto s steklom so bila okna zamašena s popir-jem... kratkomalo prava zločinska beznica.
Velik, surov mož, z bakrenastim o-brazom nam je prišel nasproti. Naš vodnik mu je povedal, česa želimo.
"Moj gospod želi tu prenočiti in midva tudi.-'
"Z največjim veseljem; v hlevu je dovolj prostora."
"V hlevu!" vzkliknil sem ogorčen. "Da, kje drugodi pa? Ali mislite nuogoče, da je to tukaj kaka palača?
Končno je odprl vrata moje sobe in postavil luč na mizo.
"Ste-li s tem zadovoljni? Vi gotovo niste boječi ali praznoverni?"
"Ne," odgovoril sem hitro, "pa za kaj me to izprašujete?"
"Ker je včeraj ponoči nekdo umrl v tej postelji." "Naravne smrti?" "Gotovo! Prepiral se je z nekim svo jim tovarišem, končno sta se spopri jela, in prenesli smo ga sem gori s tre mi krogljami v truplu. Zato sem mo ral še-le pospraviti v sobi in potrebno urediti. Lahko noč, senor, in miren počitek I"
Poklonil se je globoko in zakleni vrata od zunaj.
To, kar mi je povedal, ni niti naj manje name vplivalo! Doživel sem že druge stvari, in poleg tega sem bil tudi utrujen. Začel sem se slačiti, to se pravi, odložil sem klobuk in slekel svojo suknjo in čevlje. Predno sem se vlegel k počitku, sem še preiskal in natančno ogledal sobo.
Oprava je obstajala iz postelje, ene ga stola in gugajoče se mize. Na vra tih je bil nalepljen kos papirja, na ka terem je bilo načečkano sledeče ozna nilo:
1.	Če dežuje v posteljo, najde potnik dežnik v kotu pri oknu,
2.	Prosi se, da se odej ne jemlje s seboj.
3.	Goste, ki so navajeni spati s čev Iji na nogah, se prosi, da čevlje prej osnažijo.
4.	Prosi se, ne se vznemirjati, če se spodaj v gostilni strelja!
Gostilničarjeva odkritosrčnost, ki sodi svoje goste bržkone po zunanjosti, me je izborno zabavala. Vlegel sem se v posteljo, z revolverjem pri rokah. Navado imam, da nosim s se boj vedno čtivo in naj bo še tako pozno ponoči, berem vedno še nekaj časa v postelji. Tako sem storil tudi oni večer.
Po nekaj minutah mi je padla vsled nerodne kretnje sveča na tla, ne da bi ugasnila.
Da bi se kaj ne vnelo, sem se priklonil ter hotel pobrati svečo. Pri tej priliki pa sem zagledal pod mojo po steljo velik, v platno zavit predmet, ki je bil na las podoben človeški postavi. V trenotku sem skočil iz postelje.
Previdno em pokleknil in začel tipati čudni zavoj.
Občutil sem roko, potem nogo — m bilo dvoma, nekdo je bil skrit pod posteljo. Že sem pograbil za revolver, ko sem se spomnil gostilničarjevih besedi: "Prejšnjo noč je nekdo tu umrl."
Sedaj mi je bilo vse jasno. Prišel sem, ko je truplo ubitega človeka ležalo še v postelji in da bi zaslužil pet pijastrov, je skril gostilničar truplo pod posteljo, da bi tega jaz ne opazil.
Seveda mi je sedaj popolnoma minulo veselje do spanja. O,bul sem zopet čevlje ter se vsedel na stol v nasprotnem kotu sobe.
Od tam sem pozorno opazoval beli zavoj, ki ga je pošastno osvetljeval migljajoči plamen sveče. Stresala me je groza. Spomnil sem se, kaka grozna noč me čaka. Niti ganiti se nisem tipal, a to, kar se je pozneje zgodilo, je bilo še groznejše... Mrtvec se je naenkrat premaknil. Mislil sem, da deluje preveč napeta moja domišljija, toda ne. — mrtvec se je gibal dalje. Napel sem revolver in zakričal: "Vstanite, če ne, ustrelim!" "Za božjo voljo, ne streljajte," se I je začulo prestrašeno napol angleško, I napol špansko izpod postelje, "raje j mi pomagajte ven. če ne, se zadušim."
"Toda, kaj pa iščete pod mojo posteljo?"
Hlev je popolnoma dober in najmanj deset možakarjev iz prerije se je že notri vzgnezdilo. Se bodo morali pač nekoliko bolj skupaj stisniti, potem boste imeli že dovolj prostora."
Gotovo nisem razvajen, kar se tiče prenočevanja na potovanju, a vendar se mi ni zdelo pametno, prenočevati s kakimi desetimi ali dvanajstimi pustolovci v istem hlevu.
To je tudi pripravilo gostilničarja, da je začel premišljevati.
"Mogoče imam še kako sobo za Vas, ali prej moram napraviti v njej red."
"Dobro, senor," sem odgovoril, "moja spremljevalca lahko spita v hlevu, a zase moram imeti posebno sobo. Ali je še kaka prosta?"
"Nobena; a mogoče bi se dalo eno izprazniti."
"Lahko počakani. Plačilo mi je stranska stvar."
"Plačilo znaša pet pijastrov."
"Dobro."
"Seveda se mora plačati naprej."
Kaj sem hotel? Moral sem plačati. Komaj pa je imel gostilničar denar v žepu, je izginil.
Moja spremljevalca sta šla v hlev in pstal se msaVn.
Da bi mi ne bilo predolgočasno, sem šel v takozvano gostilniško sobo. Nad menoj sem slišal letati ljudi senitertja. Iskali in prenašali so težko sobno o-pravo. Torej se je vendarle pripravljala zame kaka sobica.
Toda, ali je bila tema, ki me je obdajala, ali je bilo enoglasno pluskanje
dežja ali žalostna hiša---bilo mi
je, kot bi me nekaj davilo, bilo mi je tesno, in vse te priprave nad mojo glavo so se mi zazdele, kot bi mi napovedovale nesrečo.
Gostilničar se je vrnil in brez obotavljanja sem mu sledil.
Luč, ki jo je nosil v roki, je plam-tela nemirno senitertja in več kot enkrat sem bil v nevarnosti, da bi padel & stopnji«, ki niso bile nič drugega kot navadna lestva.
"To vam bom povedal takoj. Najel sem sobo za lo noč, ko pa mi je dejal gostilničar, da je prišel nek bogat tujec, ki hoče tu spati, sem se dal pre govoriti za dva pijastra, da sem pre vzel vlogo mrtveca."
"Kaj, vlogo mrtveca?"
"To je tu navada. Če kdo umrje, se ga zavije v platno in položi pod posteljo. Ne zamerite mi. ako sem se pu stil pregovoriti. Dobil sem, kot sem rekel, za to dva pijastra. Le pojdite zopet mirno v posteljo..."
Kapitan Jacquard si je prižgal novo smodko in dejal:
"Zagotavljam Vas, go-,podje, da sem še-le to noč spoznal, kaj je strah. Se veda nisem šel več v posteljo^ "Mrt vec" je bil čisto prijazen človek in igrala sva karte do jutra.
"In ko je prišel gostilničar, sem rekel smejoč:
"Napravili ste mi izreden užitek Prvič v življenju sem igral z mrtvecem karte."
Zahvala.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., Joliet, 111.:
Zahvaljujemo se vsem, ki so se ude ležili veselice, ki je bila namenjena v korist društvene blagajne. Zahvaljujemo se prav posebno društvu sv. Barbare št. 65, Joliet, 111., ki so se njegovi člani večinoma udeležili. Zahvaljujemo se pa tudi našim gostilničarjem, ki so nam darovali pijačo. Imena darovalcev so: John Petric (mal sodeč), Anton Nemanich st. (mal sodeč), John Grahek (mal sodeč), Steve Stukel (mat sodeč), Joseph Zalar (mal 'sodeč), Louis Wise (škatlo cigar), John Težak (škatlo cigar), Martin Gršič (škatlo cigar). Bog jim poplačaj tisočkrat!
Z bratskim pozdravom	Odbor.
K3»$I00,00 v ptovinilZASTONJ. - 21KAMENOV I4KAKATN0 P0LA6ENA URA $6.65
SI
1
sakemu, ki nad s trojnim po-
$100.00 v gotovini damo vsakemu, ki nam dokaže, da prodaja še kak drugi te pristne ure na 21 kamenov, Mkaratno pozlačene, jamčene za 20 let za naši
ceno $6.65 in da daje 35 darov ZASTONJ. Da uvedemo in razširimo vsepovsod naše pristne ure na 21 kamenov, stavimo to ponudbo in vs;
pošlje ta oglas ter 20 centov depozita, pošljemo takoj po pošti ali ekspresu na ogled tako pristno uro na 21 kamenov, 14-karatno pozlačeno, _ ..........
krovom, bogato gravirano, jamčeno za 20 let za katero je naša posebna cena $6.65. Poleg te ure dajemo teh 35 darov popolnoma ZASTONJ. Verižicah priveskom, model revolverja na 32 kaliber, bodalce, pipo, ventrolifon, žepni :iožič, pisalno pero, majhno-budilko, britev, posodico s čopičem, privesek k ku-j kalil, križec, brošo, prstan, zapestnico, poročne prstane, majhen model ure s priveskom, zapestnico s uro, iglo-zavratnico, zapestne gumbe, zavratne gumbe ter ročno ogledalo z glavnikom, kavelj ž zaponko. Če se vam bo uro in teh 35 predmetov prineslo na vaš dom ter vam bodo ugajali, potem plačajte ostanek. Te ure so jamčene za 20 let in tekom tega ča'sa popravimo ali zamenjamo za novo popolnoma zastonj. Treba nam je poslati le 20 centov v znamkah ter uro, da se pokrije poštne stroške. Nezadovoljnim vrnemo denar. Če želite imeti dobro uro, potem kupite to uro na 21 kamenov, 14-karatno pozlačeno, jamčeno za 20 let. Iz Canade je treba poslati ves denar vnaprej. Uporabite to ponudbo ter pošljite denar takoj. Naslovite tako-
UNION SUPPLY COMPANY, DEPT. 176, SAINT LOUIS, MO	3t4-
Lansingov odgovor.
Washington, D. C., 7. dec. — Tajnik Lansing je danes odgovoril na prošnjo od strani Nemčije na Združene Države, imenovati vzroke, ki so bili merodajni za zahtevo, naj se nemška Vojaška pribočnika Boy-Ed in von Papen odpokličeta.
Odgovor predstavlja obsežno listino, ki jo je nemško poslaništvo takoj odposlalo v Berlin.
Požar.
Springfield, 111., 7. dec. — V požaru, ki je razsajal davi v trinadstropneni Boston Štoru ob McPheeson in Edwards cestah, je prejkone storila smrt neka deklica. Vse blagovne zaloge v vrednosti $130,000 so bile uničene.
XI

ZA KRATEK ČAS.
iS
i Bi
V sodni dvorani.
Sodnik: "Kaj veste o zatožencu?" Priča: "Ne dosti, ker sem malo ž njim občeval. Dvakrat sem mu pač nekaj dal: enkrat tristo kron; drugikrat pa eno zaušnico — pa nisem nič nazaj dobil."
Ustrašil se je.
Brumen: "Kako je to, da Žmahen nič več vina ne pije?"
Žlajpah: "Gospod župnik mu je deal, da bo moral na onem svetu toliko vode izpiti, kolikor bo tukaj vina popil — in to ga je ostrašilo!"
0	Urada telefon Chicago 100	o
1	Stanovanja telefon Chicago 3247 X
JOSIP
KLEPEC
JAVNI NOTAK 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.

Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Godba na italijanskem bojišču.
Godala: Puške, topovi vseh kalibrov, trojne puške, ročne granate, mine, ognjemeti. Glasovi: Sššš — žžž — sssj*
rsk — fiju--- — bim — zrr — bum
brum — šrum — trrr — rrr — tok, tok, tok, tok — tak, tak, tak, tak.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
f
An
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Siivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 .stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c |
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
It
h
E S3e< javi
"1 ji ji Ijev ver< kod odb
m vrai
stoj
— Priporočajte rojakom Amerikan-skega Slovenca, ki je edini katoliški list v Ameriki. Stane le $2 na leto.
Neprijetna pohvala.
Neki berolinski odvetnik je dobil nekoč pismo in v njem 50 mark. Pismo e je glasilo tako-le: "Ljubi gpspod odvetnik! Pred 6 meseci ste me zago-arjali pred sodiščem, ker sem bil obtožen, da sem na nekega branjevca vojega psa nadražil in da sem ga še retepel potem, ko ga je pes dobro ladelal. Takrat sem Vam dal naprej samo 10 mark, pa ste le poslali svojega pomočnika, ki je svojo reč prav dobro opravil, kajti sam sem se čudil, da sem bil oproščen. Vaš zastopnik je zanif tako lepo govoril, da sem skoraj mi,-lil, da je branjevec kriv. Če bi zagovornik ne bil jenjal, bi bilo gotovo tako izpadlo, da ni pes branjevca u-griznji, ampak branjevec psa. V znak hvaležnosti Vam pošljem še 50 mark s prošnjo, da bi tudi mlademu gospodu lic-kaj odšteli."
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111

JOUET.IU.
PI70 V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOlJ
STENSKI PAPIfc
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah.
aras^
N. w. n
A lexander H
fTLChi. Phone 376. JL/
LChi. Phone 376.
120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOBNSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
L čete Grš ««1 jak< por
Podpirajte trgovce, kateri imajo ogla* v Amer. Slovencu.
NA PRODAJ ŽIVI P REŠI Čl OD 150 do 250 funtov težki. Vzemite South Chicago St. karo do Mills Road, potem greste četrt milje za-padno. R. Hochenhach, Chi. »phbfte 2640- Y-4. Joliet.	h
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
Slovenske večernice, 69. zveeek. 6. Trojka, povest, namesto molitve-nika.
E11 iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa sapio $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša sk-mo en dolar.
ter je najboljša pijača
Alois Skulj
P. O. Box 1402, N. Y. City. lOOtl4
Porter
Ott telefoni 405;
Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, 111.