Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o i' i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDN1ŠTVO : T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Leto XIX. - Štev. 23 (953) Gorica - četrtek, 8. junija 1967 - Trst Posamezna številka L 50 Gospa Sveta loči duhove inf ,er- ur .Čič riž- čii K in-1 [c ' )00, iti-71: Li-oki 000 -oj' rin- ila- po- ; V za di- po- kih .000 .000 M- ara K- S. H c A N-jic» and nit: ter« na •rlu. iku. nk« Narodna nestrpnost, ki so jo ponovno pokazali koroški Nemci, organizirani v Heimatdienstu, ob priliki nameravanega vseslovenskega romanja h Gospe Sveti 9. maja, je med samimi poštenimi Avstrijci povzročila negodovanje in odklonilno stališče. Tako je s tem v zvezi govoril 30. maja na celovškem radiu socialist Petumigg. Obsodil je postopanje oblasti, ki so romanje preprečile pod pretvezo, da so bile varnostne prometne sile na cestah preslabotne, da bi bile obvladale množično gibanje vozil h Gospe Sveti. Izrazil je svoje začudenje, da se je ta občutek pojavil prav ob priliki najavljenega vseslovenskega romanja. Ironično je pripomnil, da bo najboljše, če bi v bodoče na Ljubelju na avstrijski strani postavili napis: »Kranjcem vstop prepovedan« ali pa »Slovencem dovoljeno le potovati skozi Koroško, ne pa se ustaviti na cesti, ki pelje mimo Gospe Svete.« Tako bo vsaj avstrijska “demokracija« lahko prišla tudi formalno do izraza,- naj ves svet vidi, da avstrijske oblasti izvajajo diskriminacijo nad turisti kakor je to primer ZDA, kjer zamorci v določene lokale nimajo dostopa. Približno tako se postopa s Slovenci. Zdi se, kot da bi bili manjvredni ljudje, tujci drugega razreda. TRN v PETI ALI DRUGI PREBIVALCI KOROŠKE Tudi Narodni svet koroških Slovencev i® sklenil vložiti interpelacijo (vprašanje) koroško deželno vlado, ali ji je znano, zakaj se vseslovensko romanje 9. maja ni moglo vršiti in kaj misli ukreniti za v bodoče, da se taki nevšečni primeri ne bodo več ponavljali. Medtem pa zganja nemškutarski župnik Pri Gospe Sveti Mucher naprej svoje nerodnosti. Ko mu je kanonik Glinšek iz Ljubljane sporočil, da bo prišel s skupino romarjev, mu je odgovoril, da lahko pride, a da ne želi, da bi se opravljale prošnje za slovenski narod ob 1200-letnici pokristjanjenja koroških Slovencev (ki jih Je prinesel naš list 4. maja), ker Gospa Sveta ni slovensko svetišče, ampak župna cerkev za nemško govoreče vernike. Sploh ni koroškim prenapetežem všeč, da smo Slovenci iz Gospe Svete napravili svoj verski simbol, kraj, kjer se je naše krščanstvo rodilo in da jo imamo za božjo pot. Po njihovem Gospa Sveta ni nič drugega kot ena izmed mnogih koroških fara, za katero ni razloga, da bi se jo poveUče-valo ali dajalo prednost. Isti župnik Mucher je pisal tudi ravnatelju malega semenišča v Vipavo, ki so ludi bili najavili svoje romanje, da lahko Pridejo in molijo na kraju, kjer je poko-Pan sv. Modest, apostol nemških rodov In drugih prebivalcev Koroške. Ubogi župnik! Beseda Slovenec ga tako dirne, da je ni zmožen niti zapisati, kaj šele izgovoriti in si pomaga z opisom “drugi prebivalci« Koroške. Res se čudijo celovškemu škofu, da pusti na tako °bčutljivem kraju, kakor je Gospa Sveta, kjer naj bi se še posebej gojil binkoštni duh prve Cerkve (»in vsak jih je slišal govoriti v svojem jeziku«, Apd 2, 6), mo-^a. ki je prepoln narodne nestrpnosti in ravno nasprotno od tega, kar se po vsem svetu uveljavlja po končanem koncilu. GOSPA SVETA ZOPET SLOVENSKA BOŽJA POT Medtem pa prihajajo iz Slovenije skoro Vsak dan nove skupine h Gospe Sveti, na vellko nevoljo župnika Mucherja in ostalih nemških nestrpnežev seveda. Navadno Se g. Mucher kar skrije v župnišču ali Pa se napravi odsotnega, kakor Je to storil 24. maja, ko je prišel mariborski ^kof. Naših romarjev seveda to ne moti; 8aJ prihajajo h Gospe Sveti, da poldrago Mater božjo, ne pa njega. line 18. maja Je prišlo 140 slovenskih Vernlkov s tremi avtobusi lz Škocjana ^ * Bučke na Dolenjskem, poleg njih pa dva avtobusa z ljubljansko registracijo, iz Prekmurja. Na praznik sv. Trojice, 21. maja, je poromalo h Gospe Sveti okoli tisoč Slovencev, predvsem z Goriške, Dolenjske in Ljubljane. Enajst duhovnikov je somaševalo. Romarji so vedeli povedati, da so jih domačini prijazno sprejeli. Tako se v svetišču pri Gospe Sveti stalno razlega slovensko petje. Spovednice so oblegane, cerkev je polna, pri grobu sv. Modesta gore številne lučke, k sv. obhajilu pristopajo skoro vsi navzoči. Večina romarjev nato obišče še grob sv. Eme na Krki. Tam pa je vse drugače. Vedno jih pozdravijo zvonovi iz mogočnih zvonikov, prihiti tamkajšnji župnik-pater, sprejem, ki ga doživijo je topel, čisto različen kot ga nudi župnik Mucher. Župnika na Krki je zanimalo, če bo prišlo še dosti romarjev iz Slovenije. Dobil je odgovor, da še veliko, na tisoče. Medtem pa se naši koroški Slovenci pripravljajo, da bodo poromali tudi oni. V septembru nameravajo napraviti med-župnljsko romanje na Sveto goro pri Gorici. Tako Mati božja letos bolj kot kdaj prej povezuje vse Slovence, kjer koli že prebivajo v eno samo družino in narodno občestvo, tako kot pravi naš pesnik: »Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!« Arabska oholost doživlja poraz V ponedeljek v jutranjih urah so začele vse arabske države, ki mejijo na Izrael, svoj že dolgo zasnovani napad na judovsko ozemlje. »Izbrisali bomo Izrael z zemljepisne karte«, je pred nedavnim vzkliknil egiptovski diktator Nas-ser. In nahujskane množice v Kairu so zadnje dni vpile po ulicah: »Hočemo vojno!« Sedaj jo imajo, toda ne kot so si jo oni zamišljali. Izraelcem je že prvi dan bojev uspelo v zraku ali na tleh uničiti večino egiptovskih in jordanijskih letal. Po prvih spopadih so na vseh treh frontah Judje prešli v protinapad. Zasedli so mesto Gazo ob Sredozemskem morju, kraj, ki je znan iz sv. pisma Stare zaveze. Tam so živeli bojeviti Filistejci, smrtni sovražniki izvoljenega naroda, tam je živel tudi orjak Samson, ki ga je premotila Filistejka Dali la. Izraelci so v mestu zajeli 250.000 arabskih beguncev iz Palestine. Vzdolž ceste in železnice so nato Izraelci ob sredozemski obali »Nevarnost z juga« dv; a s celjsko, dva z mariborsko in eden Pretekli mesec je imel koroški Heimat-dienst (Domovinska služba) svoje letno zborovanje v Celovcu. Udeležilo se ga je okrog 200 zaupnikov iz Južne Koroške, to je z ozemlja, kjer živi slovenska manjšina. Vsa poročila so izzvenela v grožnjo, da bodo Avstriji zvesti Korošci uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da preprečijo »nesramne in pretirane« zahteve slovenske manjšine. Govorniki so ugotovili, da postaja »nevarnost z juga« t. j. iz Slovenije vedno večja. Titov obisk na Dunaju da je to nevarnost še okrepil. Od Tita ne more slovenska skupnost na Koroškem pričakovati nobenih ugodnosti. Tito sam je namreč dejal, da zanj ne obstaja problem narodov ali manjšin, temveč le socialistični človek. Tega je treba oblikovati in razvijati, ne pa nacionalne zavesti. Zato nemško in vindišarsko govoreči ljudje na Koroškem odklanjajo, da bi jih šteli med slovensko manjšino. Vindišarji so po trditvah koroških Nemcev tisti Slovenci, ki govorijo koroško slovensko narečje in se čutijo Avstrijce, Slovenci pa naj bi bili le tisti, ki govorijo književni jezik in simpatizirajo z Jugoslavijo. Na zborovanju je bila ponovno iznešena zahteva, naj bi se izvedlo na Južnem Koroškem tajno glasovanje, kdo se čuti Slovenca. Člani Heimatdiensta -dobro vedo, zakaj to zahtevo postavljajo. Ker poznajo koroške Slovence, ki so mnogi ustrahovani, mnogi gospodarsko od Nemcev odvisni, mnogi nezavedni, so prepričani, da bi tako glasovanje dalo prav njih trditvi, da Slovencev ni več kot dva odstotka, da je torej nesmiselno govoriti o kakih pravicah in zaščiti manjšine. Na splošno jo ohranjajo pri življenju le slovenski duhovniki s svojo »protizakonito« dejavnostjo. (Lepo priznanje naši duhovščini, ki kot v preteklih časih nosi težo narodno-obrambnega boja, pa prejema potem iz Ljubljane ali od naših levičarjev v Italiji navzdevek »protiljudska«). Po mnenju koroškega Heimatdiensta so Slovenci s svojimi pretiranimi zahtevami sami krivi, če se je povečala budnost avstrijskih Korošcev in so pripravljeni nastopiti proti izzivanju 2 % slovenske manjšine z vso odločnostjo, kajti to pomeni za večino samoobrambni boj, ki ga je odločena izvojevati tudi sama, proti volji Dunaja, kateri jo je itak do sedaj vedno pustil na cedilu. »če bo komu kljub temu prišlo na misel — je bilo rečeno med drugim na zborovanju — da se zopet uvede nasilna dvojezična šola ali postavijo dvojezični na- pisi ali začnejo rabiti dvojezični poštni pečati (kot je to na Južnem Tirolskem v Italiji, op. ur.), potem bodo ljudje od Heimatdiensta to smatrali za nezakonito početje in ga odločno preprečili. Nemški in vindišarski Korošci hočejo živeti v miru v svoji deželi in pripadati nemškemu kulturnemu krogu, ker le na ta način bo ostala Koroška svobodna in neokrnjena v okviru avstrijske države.« UTRIP CERKVE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Mednarodno zasedanje »Pacem in terris« V Ženevi v Švici se je zaključilo drugo mednarodno zasedanje imenovano »Pacem in terris« po znani encikliki Janeza XXIII. Mir na zemlji. Zasedanja ali -konference se je udeležilo 400 predstavnikov raznih dežel, ki so posvetili razprave perečim vprašanjem bližnjega in daljnega Vzhoda. Udeležbo pri tej konferenci so odklonili: Rusija, komunistična Kitajska in Severni Vietnam. Jugoslavijo je zastopal in na zasedanju tudi govoril vodilni komunist hrvaške zvezne republike dr. Vladimir Ba-karič. »L’Osservatore Romano« pravi, da so že začeli s pripravami za tretjo konferenco, ki naj bi se vršila nekje v Aziji. Pred štirimi leti je umrl papež Janez XXIII. V soboto, 3. junija je bila četrta obletnica smrti paipeža Janeza XXIII. Ljudje vseh stanov so v valikem številu obiskali njegov grob, ki je že postal ona najbolj privlačnih točk v Rimu. V petek, 2. junija, na državni praznik, je obiskalo rojstno vas Janeza XXIII. Sotto il Monte pri Bergamu 60.000 ljudi. Vatikanski dokumenti iz obdobja zadnje vojne V letu 1965 je izšel prvi zvezek vatikanskih dokumentov, ki kažejo na delo Pija XII, v času zadnje vojne. Lani je izšel drugi. Pred par dnevi je državno tajništvo predložilo časnikarjem tretji zvezek teh dokumentov, ki so vzeti iz vatikanskega arhiva. Ta tretji zvezek obsega 605 dokumentov iz časa mod leti 1939 in 1945, ki se nanašajo na Poljsko in na baltske države pod nemško okupacijo. Iz teh dokumentov je razvidna vsa tragika teh dežel. Iz njih se da tudi razumeti, zakaj ni papež Pij XII. tistikrat tako nastopil, kakor nekateri danes zahtevajo. udarili naravnost na Sueški prekop. Pri tem so širom na sinajskem polotoku uničili 45 utrjenih postojank in izločili iz boja 200 egiptovskih tankov. Pot do prekopa jim je postala s tem odprta. Približali so se mu na 30-50 km. Nasser je v naglici sklenil zapreti to važno prometno pot vsem tujim ladjam. Najbolj je izraelski protinapad prizadejal Jordanijo, ki je bila ves čas najmanj naklonjena Nasser-jevi pustolovščini. Izraelci so v hudih bojih, v katerih je padlo 500 ljudi, zasedli ves stari Jeruzalem. Prvič po letu 1948 so mogli spet videti »zid žalovanja«, stopili so na kraj, kjer je stal Salomonov tempelj, njihova je Oljska gora, cedronska dolina, gora Kalvarija je v njihovi posesti, prav tako cerkev božjega groba. Izraelske čete hitijo proti Betlehemu in Hebronu, kjer je živel in bil pokopan oče judovskega ljudstva Abraham. Jordanija je zgubila praktično vse letalstvo in je že zaprosila po vladi Združenih držav Sev. Amerike za prenehanje sovražnosti. MORALNI KRIVCI SPOPADA Izraelska država se je rodila 14. maja 1948 na podlagi sklepa Organizacije združenih narodov, ki ga je bila podprla tudi Sovjetska zveza potem ko so britanske čete zapustile Palestino. Dalo bi se razpravljati še in še, ali je bilo modro ustvariti novo državo sredi arabskega ozemlja. Toda dejstvo danes je tako, da izraelska država živi, da ima 2 milijona prebivalcev, da je njeno prebivalstvo pokazalo izredno življenjsko moč in daleč nadkrililo tako v gospodarskem kot v kulturnem pogledu svoje arabske sosede. Ves čas svojega obstoja je Izrael le branil svoje meje pred neprestanimi napadi arabskih teroristov in se skušal rešiti zadrge, ki so mu jo pripravljali Nasser in njegovi zavezniki. Zato si je leta 1956 s pohodom na Sinaj zagotovil svobodo pomorske plovbe v Akabskem zalivu skozi ožino Tiran, da bi imelo pristanišče Eliat dohod do zunanjega sveta, ki mu ga Nasser ni hotel dovoliti. Bila je Organizacija združenih narodov tista, ki se je zavezala, da bo jamčila za svobodo pomorske plovbe v omenjenem zalivu. Psihološko se da razumeti Nas-serja, da je vsa ta leta iskal priliko za protiudarec, zlasti ker je zadnje čase med arabskimi državami vedno bolj zgubljal na ugledu. Dvignil je bandero »svete vojne« zoper Izrael in sprožil 18. maja letos dogodke, ki so se končali v vojnem metežu. Nepričakovano je predložil glavnemu tajniku OZN U Tantu zahtevo, da se čete Združenih narodov, ki so varovale mejo med Egiptom in Izraelom ter ščitile vhod v Akabski zaliv, takoj umaknejo. Je to storil sam od sebe ali nahujskan od drugod? U Tant je tedaj izdal stvar miru. Namesto da bi vso zadevo predložil Združenim narodom, je Nas-serju takoj ustregel in čete OZN odpoklical. Zavestno je Nasserju odprl pot do napada. Upravičeno je britanski ministrski predsednik VVilson dejal v zvezi s to nesrečno U Tantovo odločitvijo: »Kje ste še videli, da se gasilce odpokliče prav v trenutku, ko naj izbruhne požar?« Izraelci so prepričani, da je bil to pot U Tant orodje Nas-serja in da je podprl Sovjetsko zvezo v njeni igri zoper Sev. Ameriko. Zapravil si je sloves nepristrano-sti in modrega posredovalca za zmeraj. Veliko krivde za spopad pa ima tudi Sovjetska zveza. S svojimi izjavami je Nasser j a moralno podpirala v njegovi zločinski nameri zoper izraelski rodomor in Jude obtoževala napadalnih namenov zoper Arabce. Tudi Tito se je v polni meri postavil na Nasser j evo stran, medtem ko se je vsa svobodna javnost po svetu opredelila za Izraelce. Popolni vojaški polom ofenzive arabskih držav je olajšal varnostnemu svetu v OZN sprejetje enotne resolucije, ki se ji je pridružila tudi Sovjetska zveza in v kateri sta bili obe vojskujoči strani pozvani, naj takoj prenehata s spopadom. Resolucija pomeni uspeh za ameriško diplomacijo, ker ne zahteva od Izraelcev umik na meje iz leta 1948, kakor so to hoteli Sovjeti. Upajmo, da je najhujše že mimo, zlasti ker so Izraelci pripravljeni, dasi zmagovalci, razpravljati in da bo zmagalo načelo papeža Pija XII. ob izbruhu druge svetovne vojne: »Z razgovori se ne izgubi ničesar, z vojno pa vse.« Nesreča florentinskih izletnikov v Postojni Med nevihto, ki se je razbesnela v nedeljo popoldne nad našo pokrajino, se je pri Postojni pripetila cestna nesreča, pri kateri je bilo vseh 47 potnikov ranjenih. Avtobus iz Firenc je prihajal iz Ljubljane z namenom, da se ustavi še v Postojni. Vozač avtapulmana so je hotel izogniti avtu, ki ga je na mokri cesti zaneslo na napačno stran, a je pri tem sam izgubil oblast nad vozilom, zašel na rob ceste in se prevrnil po strmem nasipu v kraško globel in tam obstal s kolesi navzgor. Vsi potniki so bili bolj ali manj hudo ranjeni. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ognje-gasci in jugoslovanski Rdeči križ, ki je ranjence odpeljal v Izolo, Koper, Postojno, Ljubljano in druge kraje. 24 ranjencev so prepeljali v Trst. Pet izimed teh je hudo ranjenih, prav tako je hudo ranjena neka ženska, ki so jo peljali v bolnišnico v Izolo. Nesreča se je pripetila en kilometer od Postojne. Ce bodo vse osebe ostale pri življenju, je to zasluga samo zgledne in hitre pomoči jugoslovanskega Rdečega križa, ki je prihitel še celo iz Izole, da je naložil ranjence na svoj avto in jih odpeljal v bolnišnico. Črni dan britanskega letalstva V teku dvanajstih ur so britanske letalske družbe zabeležile dve strahotni nesreči, ki sta povzročili smrt 160 oseh. Prva se je pripetila 3. junija ob 22.15 v bližini francoskega mesta Perpignana v Pirenejih. Na letalu »DC-4«, ki so ga vzeli v najem, se je nahajalo 83 Britancev, namenjenih na »Costo bravo« v Španiji. Letalo se je pripravljalo na pristanek na letališču v Perpignanu, ko je zadelo ob hrib, se preklalo na dvoje in se nato razpršilo na tisoče kosov. Od 88 potnikov se ni nihče rešil. Druga nesreča se je pripetila 4. junija ob 10. uri zjutraj, ko je britansko letalo »Argonaut« s 84 potniki treščilo na tla v bližini Stockporta v Chesire. 72 oseb je našlo smrt v plamenih. SPOMINSKA PROSLAVA ob peti obletnici smrti Mirka Fileja Kronanje svetogorske Matere božje Filej« zapel pod dirigentsko roko Zdravka Klanjščka še pesem »Jaz poj dem med polja«. Po tej svečanosti je predsednik Slov. kat. prosvete dr. Kazimir Humar povabil vse navzoče na zakusko v spodnjo dvoratno Katoliškega doma, kjer je duh slovenskega občestva v polni meri prišel do izraza. Te dni poteka pet let od njegove prerane smrti. Razumljivo zato, da so Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem in ostale slovenske organizacije za to obletnico priredile posebno spominsko proslavo, ki se je vršila v dveh delih. ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA Dopoldne ob 11. uri so se zbrali v atriju Katoliškega doma zastopniki našega javnega življenja, kulturni in prosvetni delavci ter številni občudovalci dela velikega pokojnika, da prisostvujejo odkritju doprsnega kipa pok. profesorja, ki ga je izdelal akademski kipar Franc Gorše, kateri živi v New Yorku. Med navzočimi so bili tudi vsi trije slovenski svetovalci goriške občine dr. Sfiligoj, dr. Bratina in dr. Bratuž, pokrajinski svetovalec dr. Kranner, števerjamski župan St. Klanjšček, ravnatelja slovenskih srednjih šol v Gorici dr. Mihael Rožič in ga. Rožica Simčič Loj kova. Odsotnega ka-pitularnega vikarja goriške nadškofije misgr. Diodata je zastopal škofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec, ki je tudi izvršil blagoslov prostora, kjer je sedaj kip nameščen. Navzoč je bil tudi urednik škofijskega tednika »Voce Isontina« don Maf-feo Zaimibonardi. Moški zbor »Mirko Filej«, ki s ponosom nosi pokojnikovo ime, je za začetek zapel Filejevo pesem »Krivce za klobukom«; sledil je blagoslov prostora in odkritje spomenika. Nato je ravnatelj dr. Anton Kacin podal kratek prerez pokojnikovega življenja, za zaključek pa je zbor »Mirko POPOLDANSKA PRIREDITEV Pozdravno besedo je v imenu Zveze slovenske katoliške besede izrekel g. Stanko Jericijo, ki vodi tudi mešani zbor »Lojze Bratuž«. Poudaril je vrline, ki so odlikovale pokojnega profesorja kot človeka. Njegova stalna skrb je bila spoznati sočloveka, postati njegov prijatelj in razumeti njegove težave. Ljubil je našo skupnost in se izgoreval zanjo. Kulturno delo mu je prineslo nešteto težav, razočaranj in grenkih preizkušenj, a on je vztrajal v najbolj težkih materialnih in psiholoških pogojih. Popustil je šele na bolniški postelji. Nič mu ni bilo mar ne za čas ne za denar ne za lastno zdravje. Velikodušno se je žrtvoval do konca in vsem, zlasti pa mladini, zapustil vzgled ljubezni do Boga, domovine, lepe pesmi, glasbe in umetnosti. Naj bi prav njegova smrt bila seme novih požrtvovalnih in idealnih kulturnih delavcev med nami, ki bodo nadaljevali pot, po kateri je s takim zagonom hodil pokojni profesor! Vsa spominska proslava je bila razdeljena v dva dela, ki jih je ločil prikaz življenja in dela pokojnika v slikah. Po zborni recitaciji pesmi Ljubke Šorli j e ve so sledili nastopi raznih pevskih zborov, ki so vsi izvajali skladbe prof. Fileja. Zbor »Lojze Bratuž« je zapel tudi Gallusov »Benedictus«. Zboru »Lojze Bratuž«, ki je obe skladbi dognano zapel, je sledil zbor goriške Marijine družbe pod taktirko prof. Lojzke Bratuževe z dvema pesmima: Brezmadežni (zbor) ter Ave Marija, rajski dar, solo točke, ki jo je doživeto zapela ga. Mira Brajnik Pangoso-va. Cerkveni zbor iz Podgore pod vodstvom Mirka Špacapana je razveselil občinstvo s Himno evharističnemu Kralju, ki jo je prof. Filej skampaniral za evharistično slavje v Štandrežu leta 1952, ter s pesmijo »Obkroža te blesteči venec slave«. Farni zbor iz Števerjana (dirigent Herman Sre- ....................................................... Zlatomašniku msgr. Srečku Gregorcu čestitke in voščila! V četrtek, 8. junija je msgr. Srečko Gregorec v globini svoje duše doživljal ziatomašniško srečo ob spominu na svoje duhovniško posvečenje, ki ga je pred 50 leti prejel v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani po rokah škofa Jegliča. Ni mu bilo dano, da bi v družbi radostnih sobratov in sorodnikov stopil pred oltar in slovesno zapel glorijo: njegov mistični oltar je bolniška postelja, s katere že dobra tri leta dviga nepretrgoma k Bogu kelih trpljenja in vdane žrtve; ni mu bilo dano, da bi pri slovesni zlati maši vzel v svoje roke Telo in Kri Kristusovo in Najvišjemu daroval Jagnje božje, ki odjemi je grehe sveta: odkar ga je na samo velikonočno jutro 29. marca 1964 v spovednici v goriški stolnici zadela kap, se sam použiva kot daritvena žrtev Naj višjemu, prenašajoč z naravnost junaško vedrino in vdanostjo v voljo božjo tako hudo bolezen. Rodil se je msgr. Srečko Gregorec v Mengšu na Gorenjskem leta 1894, študiral je v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika 8. junija 1917. Duhovniška pot ga je peljala preko Senožeč, Trnovega pri Ilirski Bistrici in Matenje vasi v Štorje na Vipavsko, kamor je dospel 1. aprila 1927. Tu je razvil bogato duhovniško dejavnost, tako da se je to središče razvilo v odlično župnijsko skupnost, kjer so verniki živeli res v evharističnem in marijanskem duhu. Župnijska cerkev v Štorjah je bila vedno nabito polna in prav tako župnijska dvorana, kjer so se prirejale kulturne prireditve kljub vsemu cašističnemu nasilju. Leta 1945 je msgr. Gregorec prišel v Gorico in nadškof Karel Margotti ga je ime-nova' za kanonika pertitenciarija v stolni cerkvi. V spovednici je nato preživel dolge ure, zdravil duhovne rane in duhovno vodil neštete duše slovenskih in italijanskih vernikov. In v spovednici se je v jutro Vstajenja srečal s Križanim, ki mu je naložil križ bolezni. Msgr. Gregorec je bil vedno velik ljubitelj mladine. To je bil v vseh župnijah, kjer je deloval, saj so se povsod pod njegovim spretnim vodstvom razcvetele verske organizacije, dekliške in mladeniške Marijine družbe in Marijini vrtci. In to je bil tudi v Gorici, kjer je deloval kot katehet na višji gimnaziji, liceju in učiteljišču. Veliko skrb je posvečeval najmlajšim, bodisi kot katehet na Plešivem in še zlasti kot ljubeči urednik »Pastirčka«, versko-vzgojnoga lističa za ljudskošolske otroke, ki ga je urejeval celih deset let. Msgr. Gregorec je tudi veliko pisal v nevezani in vezani besedi. Ostal je vedno na verskem polju. Izdal je razne šmarnice in vrtnice, priročnike in zbirke premišljevanj za družbenice (»Marijine rožice«, »Po Mariji k Jezusu«), zbirko nedeljskih pridig »Nebo in zemlja«, veroučne učbenike »Evangelij«, »Fundamenitalka«, »Dogmatika«, »Moralka«. Spisal je tudi veliko igric in dramatskih prizorov ter pesmic, od teh so številne uglasbene in jih naši verniki kar radi prepevajo, časten je tudi njegov prispevek za Mohorjev koledar. Msgr. Gregorec ni prekinil s svojim delom niti ne na bolniški postelji. Svoje misli in stihe piše z levico, ker se ne more posluževati desnice, nato jih drugim narekuje. Tudi na postelji spoveduje. Njegova bogata življenjska izkušnja se kaže v modrih nasvetih, ki znajo često razvozlati marsikateri vozel. Zlasti pa moli in se žrtvuje. Zlasti za svoje slovansko ljudstvo, za našo mladino, za duhovniške in redovniško poklice. Sveča je, ki še bogato plamti, razsvetljuje, kaže pot idealov, pot kvišku, k Bogu! R. K. brnič) je prispeval dve pesmi: »Dobri Jezus« in »O Jezus, sem pripravljen«; mešani zbor iz Štandreža pod vodstvom organista Maksa Debenjaka pa skladbo »Kdaj, o Jezus, te pričakam?«. Prvi del sporeda so zaključili pevci in pevke mešanega cerkvenega zbora Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, s pesmima »Pozdrav Mariji« ter »Sveti Marko«. Vse točke tako prvega kakor drugega dela je v uglajeni besedi povezava! Viktor Prašnik, medtem ko je z leve strani odra zrl na občinstvo portret pok. Fileja ob klavirju, delo akad. slikarja Toneta Miheliča, dokončano prav za dan spominske proslave. Drugi del se je pričel s predvajanjem skioptičnih slik, ki naj bi ob spremljavi govorjene besede in ubrane glasbe podale življenjsko zgodbo pokojnika. Doberdob-skemu župniku Bogomilu Bredju je ta prikaz uspel izredno dobro, tako po izbiri slik, motivov in besedila, saj se je zdelo, da se na platnu predvaja resnični film, ki je zlasti proti, koncu priklical v navzočih marsikatero tiho solzo ob prizorih pokojnikove smrti in pokopa. Dr. Zorko Harej je nato v mojstrsko zasnovanem govoru podal oris dela prof. Fileja kot glasbenika, nakair so spet sledili nastopi raznih zborov. Prva se je predstavila slovenska srednja šola v Gorici pod vodstvom prof. Iva Bolčina s priredbama »Mi ptička zapoje« ter »Veseli pastir«. Nato so nastopila dekleta z goričkega učiteljišča, ki jih vodi prof. Gabrijel Devetak s skladbama »Jerica« in »Lovska«. Moški zbor iz Štandreža je podal, voden od Maksa Debenjaka, pesem »Jaz pojdem med polja«, zbor »Fantje izpod Grmade« (dirigent Ivo Kralj) pa »Sredi zime« ter »Ptičke so odjadrala«. Bilo je naravno, da so zadnji nastopili pevci zbora »Mirko Filej«, ki že v svojem naslovu ohranjajo spomin na velikega glasbenika in z vsakim nastopom oživljajo njegovo prisotnost med nami. Zapeli so z vsem zanosom »Nekje v gorah« in »Veseli ptiček« ter tako dostojno zaključili ; 'reditev, ki je bila na veliki višini in doživet izraz hvaležnosti do spomina pokojnika, čigar telo je sicer sprejela vase zemlja goriškega pokopališča, toda čigar duh bo živel med nami, dokler bomo čutili, molili, govorili in peli v jeziku, ki je bil Filejev in mora biti naš ter naših otrok danes, jutri in vedno. —ej i lini i Ivih Višek svetogorskega leta ob 400-letnici prikazanja Matere božje na Sveti gori je bila navzočnost Marijine milostne podobe v goriški stolnici od 11. do 18. junija 1939. leta. V tistih dneh se je zvrstilo okrog podobe sto tisoč Marijinih častilcev, 30.000 pa jih je prejelo sv. obhajilo. Mešana italijansko-jugoslovanska komisija se je dogovorila, da se bodo izmenjavali filmi: italijanske bodo pošiljali italijanski narodni manjšini v Jugoslavijo, slovenska narodna manjšina v Italiji pa bo dobivala slovenske filme. Predvajali jih bomo lahko v svojih društvenih dvoranah. Dogovor je bil tak, da bomo dobili istočasno v Trst dva slovenska filma: enega bo dobila Slovenska prosveta v ulici Do-pizetti ,ki ga bo posredovala katoliškim prosvetnim društvom, dragi film pa bo imela v oskrbi Slovenska prosvetna zveza, ki ga bo posredovala društvom, ki so včlanjena v njej in seveda tudi dragim, ki bi se za film zanimali. Ko bo film po vseh društvih, ki bodo zanj zainteresirana, bosta prosvetni centrali film zamenjali in bo film spet potoval po društvih. Tako bodo imeli priliko filme gledati vsi naši ljudje in ga bodo lahko dobila za en večer vsa društva. Trenutno ima Slovenska prosveta v ulici Donizetti na razpolago film »Vesna«, prej pa je imela »V dolini mira«, a ker je bil filmski trak že precej izrabljen, je bila poslana prošnja v Ljubljano za boljši izvod. Slovenska prosvetna zveza pa ima na razpolago »Ne joči, Peter!«, ki pa je v »cinemascopu« in ga zato ne morejo predvajati tam, kjer nimajo primernega filmskega projektorja. Tisti, ki bi želeli rezervirati film »Vesna«, naj telefonirajo na Slovensko prosveto (tel. 23-779), ali naj se sami zglasijo vsak delavnik od 8-12, v soboto pa od 18.30 do 20. ure. »Vesna« je bila na sporedu v sredo 7. junija v Slomškovem domu v Bazovici, v četrtek 8. junija pa v Gorici, kjer je bila predvajana v okviru SKAD-a. V petek 9. junija bo v Pevmi ali števerjanu (Slov. kat. društvo), v soboto 10. junija v SKK v ulici Donizetti v Trstu, v nedeljo 11. junija v župnijski dvorani na Katinari ob 16", v nedeljo 11. j-unija ob 18.30 v Finž-garjevem domu na Opčinah za vse tiste, ki ga zadnjič niso mogli videti do konca in še za druge. V čast božjo in Device Marije! Na binkoštni ponedeljek, dne 16. maja 1701. leta Anton Miniussi iz Kopra. Deset mesecev ga je mučila neznosna mrzlica. Ker se je ni mogel rešiti z naravnimi sredstvi, se je zatekel k nadnaravnim. Naročil je, naj ga odnesejo na Sv. goro nad Gorico, da si od tukajšnje Matere in milostne Device izprosi zdravje. Ves mrzličen je dospel na Sv. goro, a že ga je zapustila mrzlica. t Dve leti je istega trgala ostra bolečina v stegnu. Zdravila mu niso nudila nikake olajšave, a se je zaobljubil preslavni Materi božji s Sv. gore nad Gorico in že je bil ozdravljen, v letu Gospodovem 1708. Dne 13. julija 1712 je zgoraj imenovani skupno s Petrom Muratto in drugimi tovariši odpotoval iz Kopra, da bi šli počastit D. Marijo na to Sv. goro. V miljertskem zalivu jih je zajela strašna nevihta. Ko so izgubili vsak up, da si rešijo življenje, so se z molitvijo obrnili k tukajšnjemu svetišču in se priporočili presveti Devici. Takoj nato so srečno dospeli v pristan. V potrditev resničnosti dogodka prisega in se lastnoročno hkrati s tremi pričami podpisuje. Vse to izjavlja. Potrjujem pod prisego. Jaz Peter Muratto (z lastno roko). Tudi jaz potrjujem vse, kar je zgoraj navedeno. Anton Cesare (z lastno roko). Dominik Benedetti, potrjujem kot zgoraj (z lastno roko). Jaz Anton Miniussi potrjujem, kar je zgoraj napisano (z lastno roko). Prošnji romarjev, naj se krona čudodelna Marijina podoba, so se pridružili vplivni glasovi deželnih oblasti, domačih in tujih veljakov, raznih mestnih in pode želskih odličnikov. In tako je p. Sitar prve dni junija 1715 v imenu redovne družine na Sv. gori poslal naslednjo vlogo kanonikom kapitlja sv. Petra v Rim: Presvetli in prečastiti gospodje! V cerkvi manjših bratov stroge obnovljene observance na Sv. gori pri Gorici, v oglejskem patriarhatu, je od leta 1544 dalje izpostavljena sveta podoba Marije Device, znane kot vir milosti, katera se je, kot poroča izročilo iz leta 1539, trikratno prikazala preprosti in pobožni pastirici, po imenu Urška Ferligoj, ter ji ukazala, naj reče ljudstvu, naj njej na čast tamkaj postavijo cerkev in prosijo milosti. Zaradi neštevilnih čudežev in milosti, ki so jih tamkaj dosegli, je ta kraj zadobil ime Sveta gora. Od onega časa dalje so nenehno obiskovali to sveto podobo, zlasti v času, ki gre od velike noči do vseh svetih, pa tako, da je ob glavnih praznikih došlo tudi več ko po 12.000 oseb. Presvetli in prečastiti gospodje! Na očete tega samostana, ki so ponižni služabniki Vašega presvetlega in prečastitega gospostva, se spričo tega obrača vse tukajšnje ljudstvo, v prvi vrsti sodnijska oblastva in mestni svet, meščanstvo, kot tudi tuji knezi in plemenitaši, naj se izposluje kronanje te svete podobe. Izjavljajo se pripravljene, da prevzamejo vsak strošek, ki bi nastal, in sporočajo, da je v ta namen neka dobrotnica že dala izgotoviti kroni iz čistega in pristnega zlata. Prosilci, ki dobro razumejo, kako izrednega pomena bi bilo to kronanje, saj bi znatno poglobilo češčenje velike Matere Gospodove, ponižno prosijo, naj Vaše presvetlo in prečastito gospostvo blagovoli počastiti to sveto podobo s tem, da dovoli in odredi njeno javno kronanje. Medtem naj blagovoli poveriti oglejskemu patriarhu nalogo, da zaukaže sodni postopek za ugotovitev nastanka, starodavnosti, številnih čudežev in milosti, dotoka romarjev ter naroči pregledati že izgotovljeni kroni. Ko bo kapitelj po dokončani preiskavi prejel zadevne izjave in dokaze, bo več kot upravičen, da hkrati s prosilci usliši vse tukajšnje Marijine častilce.« Pogostokrat slišimo ali celo sami tožimo nad današnjo mladino, da ne zna ali da nima več razumevanja do kulturnega dela ter ohranjevanja starih običajev in tradicij. Po nekaterih vidnih znakih sodeč, moramo vendar priznati, da se v zadnjem času stanje boljša. S tega vidika moramo dati vse priznanje mačkovljanski doraščajoči ter odrasli mladini in vsem sodelujočim, da so pred nekaj leti pričeli z originalnim praznikom češenj. Zamisel je bila res posrečena ne samo zaradi primerne lege kraja, ampak tudi zaradi domačnosti in vedrega razpoloženja, ki vlada na tovrstnih prireditvah. Takšno razpoloženje je bilo tudi na letošnjem 5. prazniku češenj. Kljub neugodnemu vremenu in nevšečnostim, ki so s tem v zvezi, se je zbralo lepo število ljudi, tako da se je kulturni program izvedel skoro v celoti. Obsegal je zborno in solo petje,' popevke ob spremljavi mladinskih ansamblov, govor in recitacije. Poleg domačega pevskega zbora pod vodstvom prof. Mamola je prvič nastopil tudi moški oktet iz Trsta, ki je zapel več pesmi tako v prvem kot v dragem delu programa (ter pozneje nadaljeval svoj koncert pri mizi in domači kapljici pod krošnjami dreves do poznih večernih ur). Simpatičen je bil tudi nastop Skavtskega terceta ter dueta Darija in Mirande, Svojevrstno prasene- Najprimernejši čas za birmo Veliko se v zadnjem času razpravlja kdaj bi bij najprimernejši čas za birm0, lu pri nas smo vajeni, da gredo otroc’ k birmi kmalu po prvem obhajilu. Pon0-kod colo isti dan. Kaže pa, da mora pril' do spremembe in bo treba preložiti binn0 na poznejši čas. Znani ameriški škof Fh1' ton Sheen je odločil, naj mladi ljudje P1*" stopijo k birmi s 17. ali 18. letom, to j®’ prodno gredo na univerzo. S 13. letom P3 bodo otroci s posebno pobožnostjo pon0-vili krstne obljube. na mi ljt na K: in ke s na Ve Pa Je ca ja, Zg ga Po ta. ve da jij ka Pc go da dc tii si tn m kc te aj in tit vt žr m m se re to m sl st P! Praznik češenj v Mačkovljah čenje nam je pa pripravil operni pevec prof. Kos, ki je s »Starčkom* oziroma s svojim brezhibnim glasom dal pečat praz-niku. Matejka Peterlin pa je podala šaljivo dalmatinsko zgodbo. Ko se je v mraku zaključil kulturni del praznika, je marsikdo bi] prijetno presenečen nad pestrim sporedom in njegovih1 spontanim izvajanjem. Prirediteljem gre tudi priznanje, da niso poskrbeli samo za zabavo in prijetno razpoloženje, temveč tudi za okrepitev narodne zavesti. Tudi letošnji praznik češenj v Mačkov-ljaih je pokazal, da je vredno s tradicij0 nadaljevati tudi v prihodnje. Udeležene0 šc n a, d< sv m te m iti v< Pi P, d: Pi P; je vi tu k< ki ir it, ti sl d V! Sl V h P n si Zj Iz popotne torbe < Trst, 5. junija 1967 Odpravil sem se na pot z najboljšim namenom, da si napolnim torbo z novicami iz naših krajev. Časnikar v stiku z ljudmi najlažje spozna poglede in potrebe naših ljudi. Hotel sem jo mahniti preko Katinare na Opčine, v Rapeotabor, Zgonik in Nabrežino. Poti nisem mogel končati, ker sem se predolgo zamudil v pogovoru s skupino zavednih slovenskih prijateljev na Krasu. Bili so z Opčin, Bazovice in Velikega Repna. Bazove je govoril o pripravah za veliko Partizansko srečanje na BAZOVICI. Sam Je bil borec in ga veseli, da se bodo srečali tovariši iz ustih siavmh oni ter obujati spomine na hude, a junaške čase naše zgodovine. Vprašal sem ga, kako danes gleda na tedanje čase. Odgovoril je: »S Ponosom in žalostjo. S ponosom, ker je takrat naša narodna in protifašistična zavest zrasla do zvezd, in z žalostjo, ker današnje partizanske organizacije ne gojijo pravilno tistih narodnih idealov, za katere srno se žrtvovali, borili in padali. Popolnoma pravilno je, da bivši partizani gojimo bratstvo med narodi, a zdi se mi, da ga gojimo bolj bivši slovenski borci do drugih, kot drugi do nas. In tako iz njihovih ust bolj malo slišimo o pravicah Slovencev, o podpori za naše narodne potrebe. Bolj važno je vse drugo, kar nas manj zanima in o čemer nihče ni govoril, ko so pokale puškem Tu je pritegnil prijatelj iz VELIKEGA REPNA in izrekel mnenje, da bi bilo koristno, če bi se dobili in morda celo združili tisti slovenski partizani, ki so ostali zvesti neskaljenim prvotnim idealoan, za katere smo dali toliko žrtev. Oni naj bi oživih tisto nekdanje narodno navdušenje, Id nam je dajalo moč, ko smo stiskali puške v rokah, in se danes žal mora umikati drugim stvarem, za katere takrat marsikdo prav gotovo ne bi žrtvoval življenja. To bi po ninenju Repenca lahko naredili le slovenski partizani z lastnim slovenskim vodstvom. Ta pogovor se mi je zdel zanimiv, Pa sem ga zabeležil. Potem je padla beseda o naši mladini, ^lah, športu. Sole precej naredijo za narodno zavest naše mladine. Nekateri šol-so vzorni in jim gre vsa čast. Najdejo pa se tudi takšni, ki ne izpolnijo svoje narodne dolžnosti. Možje so našteli nekaj primerov, ki sem si jih zapisal. Učiteljica na neki osnovni šoli — so rekli — na primer nič ne ceni veje, na kateri sedi, je baje celo izrag.ila željo, naj bi ta veja kmalu postala drugačna. Ce ji ni Prav, je dostavil prijatelj izpod zvona sv. Petra in Pavla, naj se sama presede na drugo vejo, slovensko šolo pa naj pusti Pri miru. Mladina se zelo zanima za šport. Pravilen šport je koristen za telesno zdravje in vzgojo značaja. Mora pa biti res pra- vi šport. Slovenska športna mladina ponekod ustvarja čudeže, drugod pa bi lahko bilo boljše. Dostikrat to navdušenje izkoriščajo neslovensiki politiki in drugi, ki tajajo več denarnih sredstev kot Slovenoi. ^ed pogovorom je padla misel, da bi mo ral nekdo postaviti na noge višji skupno slovenski organ, ki bi našo športno mlar dino pravilno usmerjal, ji pomagal in prevzel nehvaležno nalogo preskrbe finančnih sredstev, ki najbolj manjkajo in so tudi vzrok, da nekateri izkoriščajo šport v raznarodovalne namene. Spet se je oglasil tepene in povedal, kako se je tudi tam mladina zganila in se hoče športno udejstvovati, pa ji manjka slovenski organi-*®tor, slovenski trener. Kakor je DOLINA poimenovala svojo Srednjo šolo po Simonu Gregorčiču in NABREŽINA po Igu Grudnu, tako so jo OPENCI poimenovali pa Srečku Kosovelu. Openci so tudi ponosni na svoj prikupni Finžgarjev dom, v katerem je zavedna slovenska mladina vendarle dobila središče, kjer se lahko zbira in dela. Omenim naj še, da me je prijatelj iz SV. KRIŽA prosil za neko uslugo. Rekel je, da se bliža čas za vpis v otroški vrtec. V Sv. Križu in seveda tudi drugod je to zelo važno, saj bo od vrtcev odvisna bodoča usoda slovenske šole. Mi od Slovenske skupnosti, je dejal, smo pregledali položaj in poskrbeli, da bodo naši vsi vpisali otroke v slovenski vrtec. Poznamo pa slovenske komunistične pristaše, ki imajo že otroke v italijanski šoli in je nevarno, da bi jih nekaj vpisali tudi letos v neslovenski vrtec. Mi težko vplivamo nanje, je rekel Križan. Ali ne bi mogli vi v Trstu vplivati na njihovo vodstvo, naj opozori svoje somišljenike na njihovo slovensko dolžnost? Njih bodo morda bolj ubogali kot nas. S temi vrsticami sem rad ustregel Križanu z željo, da bi si njegov nasvet vzeli k srcu vsi prizadeti ne samo v Sv. Križu, ampak tudi povsod drugod. Mladinec iz ZGONIKA je opozoril na nevarnost, da uvedejo vojaško služnost pa obširni površini, ‘kjer nameravajo zgraditi skladišče za razstrelivo. Zgoničani, ki so že dobili zadevno obvestilo, prosijo vojaške in civilne oblasti, naj opustijo ta načrt in se odločijo za kakšno drugo mesto, kjer bo manj škode. Le majhen skok, pa se je torba napolnila zanimivih novic in problemov, ki tarejo naše ljudi, še smo govorili in še bi lahko zapisal, a za danes je dovolj. Le to naj omenim, da so ljudje zaskrbljeno spraševali, če svetu res grozi nova vojna. Mislim, da bi lahko na prstih ene roke sešteli število ljudi, ki bi mogli odgovoriti na to vprašanje. Ko smo to govorili, je nekdo pri mizi pripomnil, da pri komunistih nekaj škriplje. Vsi smo poslušali in mislili, kaj nekaj meni. Rešil nas je zadrege, ko je pojasnil: »Jaz sem za pravični mir v Vietnamu. Na komunistične mirovne pohode pa ne hodim, ker se mi zdijo neiskreni. Napadajo samo ene, drugih svojih somišljenikov pa ne, čeprav je znano, da so ravno oni najbolj nepopustljivi in se nočejo pobotati. Zdaj pa še spor okrog Izraela. Nasser pravi, da bo Izrael uničil in pometal Jude v morje. Arabcev je dvajsetkrat več kot Izraelcev. Izraelci se torej branijo, napadajo pa Arabci, ki jih hujskajo Sovjeti. Zato je mir v resni nevarnosti. Muči me vprašanje, zaikaj komunisti zdaj, ko je nevarnost blizu nas, ne prirejajo mirovnih pohodov proti boja-željnamu Nasserju in tistim, ki ga podpirajo. So mar nenadoma proti miru za vojno?«. Res nisem vedel, kaj naj bi tem besedam dostavil. Po moje imajo vsi narodi, arabski in izraelski, pravico do lastne države in neodvisnosti. Nujno in prav se mi zdi, da smo povsod za mir in povsod proti vojni. Drugače res nismo iskreni, ampak zganjamo hinavščino. uj. Duhovne vaje za dekleta v Trstu. Že več let se vrše v Trstu v poletju duhovne vaje za dekleta. Tudi letos se bodo vršile pri šolskih sestrah v ulici delle Docce 36 od 13. avgusta zvečer do 17. avgusta zjutraj. Vodil jih bo slovenski jezuit. Oskrba bo znašala 3.000 lir. Vabimo, da se dekleta zanje prijavilo. Že sedaj naj mislijo na to, da si za tiste dni dobe dopust. Tri dni duhovne zbranosti bo udeleženkam prineslo luči in moči za njihovo življenje. RZASKE NOVICE Izredna uveljavitev dveh učencev slovenskega vrtca Slovenski vrtec pri Sv. Ivanu v Trstu je postal te dni pozorišče svetovne pozornosti. Dva malčka, ki hodita v ta vrtec, sta prejela prvi nagradi na vsakoletni mednarodni razstavi otroških risb v Forte dei Marmi. To razstavo že enajsto leto prireja ministrstvo za javno vzgojo. Absolutno prvo mesto si je osvojila 6-letna Miriam Kandut, hčerka tudi na Goriškem dobro znane učiteljice in prosvetne delavke Hedvike Kaučič in dr. Joka Kandut iz Ukev. Za svojo risbo »Pinocchio«, izdelano z voščenkami in vodnimi barvicami je prejela zlato kolajno in diplomo. Njen vrstnik Metni Fulvio Dovgan pa je prejel drugo nagrado z zlato kolajno in diplomo. Uspeh teh naših malčkov je res izreden, če pomislimo, da sta bili njuni sliki nagrajeni z naj višjim priznanjem izmed 11.600 risb iz vse države in iz inozemstva. Izmed teh slik je posebna komisija odbrala 600, poslednja selekcija pa še 64, ki so prišle na razstavo. »Umetniki« teh slik so imeli pravico, da so prišli na razstavo v Forte dei Marmi. Tudi naša Miriam in Fuivio sta se je udeležila v spremstvu svojih mamic in bila deležna splošne pozornosti in občudovanja. Slovesna podelitev nagrad je bila v nedeljo dopoldne v prisotnosti prosvetnega ministra Guia, žirije in diplomatskega zastopstva tistih držav, katerih otroci so se udeležili tekmovanja in bili nagrajeni. Omeniti moramo, da sta naša malčka bila edina nagrajenca otroških vrtcev in zato po letih najmlajša. Med nagrajenci so le še trije otroci iz naJše dežele, in sicer po eden iz Trsta, Vidma in Gorice. Izredno nadarjenima učencema Miriam in Fulviju, iskreno čestitamo, še posebno pa čestitamo njuni vzorni vrtnarici Valeriji Magajni, ki je v teh dveh malčkih odkrila umetnika in tako visoko povzdignila ugled slovenske šole. Poimenovanje šol v Nabrežini in na Opčinah Za Dolino sta bili tudi slovenski srednji šoli v Nabrežini in na Opčinah slovesno poimenovani po pesniku Igu Grudnu oziroma Srečku Kosovelu. V Nabrežini je bila zadevna svečanost prejšnjo soboto ter so se je poleg dijakov in profesorjev udeležili tudi številni predstavniki šolskih, civilnih in cerkvenih oblasti ter kulturnih in političnih predstavnikov Slovencev. Slovesnosti je prisostvoval tudi pesnikov sin Aleš Gruden. Po pozdravu ravnateljice prof. Antonini-Milič, ki se je zahvalila občinski upravi za veliko razumevanje za slovensko srednjo šolo, je župnik Srečko Rejec blagoslovil marmornato ploščo z bronastim reliefom pesnika z naipisom. »Igo Gruden — pesnik — Nabrežina 1893 — Ljubljana 1948« ter izrazil zadovoljstvo, da imajo sedaj v Nabrežini nižjo srednjo šolo ter je tako marsikomu prihranjena pot v Trst. Nato je pisatelj prof. Alojz Rebula z tujemu značilno zavzetostjo podal lik in ideale, za katere je živel pesnik Igo Gruden. Nabrežinski župan Drago Legiša je podčrtal okoliščino, da je nabrežinska šola prva javna ustanova, ki je izkazala čast svojemu ožjemu roj alku, kar naj bo učeči se mladini v vzpodbudo za utrjevanje zvestobe svojemu ljudstvu in slovenski kulturi. Člana Slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardočeva in Joško Lukeš pa sta recitirala več Grudnovih pesmi. Svečanost na Opčinah V nedeljo popoldne so pa na slovenski srednji šoli na Opčinah, katero obiskujejo šoloobvezni otroci od Bazovice do Repan-tabra, slovesno odkrili doprsni kip pesnika Srečka Kosovela, po katerem se šola odslej imenuje. Uradno svečanost je ob številni udeležbi šolske mladine in njihovih staršev, profesorjev ter predstavnikov šolskih oblasti ter kulturnih in političnih strank, pričel ravnatelj inž. Milan Sosič. Dejal je, da se openska srednja šola ni mogla drugače imenovati kot po svojem ožjem rojaku Srečku Kosovelu — neizpetem pesniku Krasa in njegovih ljudi, za katere je delal, trpel in žrtvoval svoje kratko, toda plodovito življenje. Sledila je blagoslovitev kipa, ki jo je opravil škofov delegat msgr. dr. Škerl, ki je prisotnim dejal, naj bodo ponosni na Kosovelovo besedo, v kateri se da prav vse izraziti. Kot primer je navedel Rimski obrednik, katerega prevod imamo Slovenci že od leta 1932, a ga drugi večji narodi šele sedaj pripravljajo. Pesnikovo življenjsko in umetniško pot SLOVEN'C SLOVENCA VABI na I. TELOVADNO - FOLKLORNO AKADEMIJO v nedeljo, 11. junija ob 19.30 zvečer v Katoliškem domu Spored Telovadne igre — skavti »volčiči« iz Gorice Simbolične vaje ob petju — otroci iz Števerjana Prosta vaja — dekleta iz Gorice Simbolični vaji: Tam kjer teče bistra Zila Oj le šumi gozd. zeleni Predatletske in predakrobatske vaje fantov Nastop harmonikarja Gorenjski ples — fantje in dekleta Narodne pesmi — poje oktet »Planika« PODPRITE TRUD IN PRIZADEVANJE MLADINE! Mladinski center Š. Z. Olympija je prikazal prof. Kodrič, vmes so pa dijakinje recitirale nekaj najbolj značilnih Kosovelovih pesmi. Za zaključek je moški zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote dovršeno zapel več pesmi, med katerimi je prišla najbolj do izraza pesem o Devinu in Krasu. Vsem trem šolam gre zasluženo priznanje, da so z javno slovesnostjo potrdile svoje kulturno in narodno poslanstvo med našo manjšino in s tem dokazale, da so vredne naporov za njihovo dokončno ureditev, za katero se zavzemajo slovenski politični krogi. šolnik Poroka V četrtek, 1. junija sta se poročila v škofijski kapeli v Trstu inž. Janez Kacin z milanske politehnike, po rodu iz Gorice, ter dr. Angela Romano iz Trsta. Poročil ju je msgr. dr. Lojze Škerl, ki je po končanem obredu izročil navoporočencema brzojavko z blagoslovom sv. očeta. Za glasbeno spremljavo je poskrbel dr. Andrej Bratuž. Iskrena čestitke! ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 11. do 17. junija Vsakdanje oddaje: Prvi program: 1730 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno. Nedelja: Prvi program: 11. Sv. maša iz Lurda; 12.15 Zaroka, 2. nadalj. 21.00 Ugrabila sem svojega otroka, D. Fabbri; Športne vesti. — Drugi program: 21.15 Obzorja; Z2.15 Mi odrasli. Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7. — Drugi: 21.15 Fortunella, it. film. Torek: Prvi: 19.00 Pošta p. Marjana; 21.00 Kolos iz gline, amer. film. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 Simfonični koncert. Sreda: Prvi: 21.00 Iz sodobne zgodovine; 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Perzijci, Ajshilova drama. četrtek: Pivi: 21.00 Toto v Neaplju; 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Kronika; 22.15 Quiz igre. Petek: Prvi: 21.00 Mačji kremplji, drama G. Giacosa. — Drugi: 21.15 Italijani v Eritreji. Sobota: Prvi: 21.00 Pester sobotni večer; 22.15 Razno. — Drugi: 21.15 Balet rimske baletne skupine; 22.15 Amer. film. SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 11. do 17. junija Nedelja: 9.30 Otroci jezera, film iz serije Neznani kraji; 10.45 Pesmica in sonček, mladinska igra; 11.30 Pustolovščine z Južnega morja, serijski film; 16.00 Cansko prvenstvo v speedwayu; 22.15 Posnetek nogometne tekme SZ: Avstrija. Ponedeljek: 11.40 TV v šoli: Pojemo in plešemo, plešemo; 17.25 Risanke; 18.20 O našem govorjenju; 18.45 Oddaja o telesni aktivnosti; 19.40 Aktualna tema; 20.30 Cikcak. Torek: 18.20 Najmlajši filmski ustvarjalci na Slovenskem, kult. report.; 18.40 Svet na zaslonu; 20.00 Črni Peter, češki celovečerni film. Sreda: 17.25 Poljudno znanstveni film; 19.30 Mozaik kratkega filma: Naši doku-mentaristi: Dragoslav Lazič; 20.30 Cikcak. četrtek: 16.10 TV v šoli: Pojemo in plešemo, plešemo; 17.05 Tiktak: Kljukec s strege - II. del; 17.25 Slike sveta; 19.00 Ofelija, humoristična oddaja; 19.40 Cikcak. Petek: 10.05 V zanki - sovjetski serijski film; 20.30 Cikcak; 20.37 Celovečerni film. Sobota: 16.00 Avto moto dirke za veliko nagrado Jadrana, prenos iz Preluke; 18.15 Oddaja za otroke; 19.15 Popularna baletna oddaja; 19.45 Cikcak; 21.00 Bratislava: Festival popevk za zlat notni ključ - prenos; 22.30 Serijski film. ........................................................................................................................... im................................. umi.....................................mn.............................................................. mm JOSEFINE STEGBAUER 18 ------ Prevedel J. P. tfVeS K Slevil« ^vez 01ympije; tekmo je dobil Kanal z 2 : Tako sta prišla v finalno tekmo Kanal D Bor. Prvi sat si je prepričevalno priboril Kanal; v drugem so Kaoalčami popustih in izgubili s 15 :8; tretji set pa je bil najbolj zanimiv, ko se ni vedelo, kdo bo sploh zmagal; tekma je bila zelo napeta in obe moštvi sta pokazali zelo lepo igro, zlasti še Kamaičani, ki pa so žal izgubili, morda prav po lastni krivdi, ker so se preveč razjezili nad sodnikom. Prvi nagrajenec je dobil lepo plaketo Kanalčani pa so odnesli s seboj lepe medalje, ki jih je daroval CONI. Odigrala se je tudi tekma za tretje mesto in sicel med CSI in Olympijo. Zmagalo je moštvo iz Čedada z 2 :1. Najlepša zahvala vsem moštvom, ki so nastopila ter našim pomočnikom in orga-nizatorjem. Upamo, da borno v Gorici imeli še kdaj priliko prisostvovati takim srečanjem, ki niso samo športne važnost), temveč utrjujejo prijateljske odnose, h) pridejo do izraza ob takih prilikah. i na Pa Iju zo, ni sle na sv, ve, ku je z l tu de Ze na sk za na OBVESTILA Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11:15 Oddaja za najmlajše: »S splavam po širnem svetui«. Dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Mirko Kunčič. Tretja oddaja. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas, — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Dva gospoda iz Verone«. Igra v petih dejanjih, ki jo je napisal W. Shakespeare. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar. »Gaspadar je ukazau«. Ponedeljek: 11.50 Popevke treh rodov. — 12.10 Brali smo za vas. — 1330 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 Jas Gawronski: Anketa o Poljski: (1.) »Od Pilsudskega do Gomulke«. — 21.00 Iz pesniških gajev. »Guido Gazzano« - -pripravila Marija Kacin. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore. V starih časih. Lelja Rehar: »Gaspadar je ukazou«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 59. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, cjuiz oddaja - pripravil D. Lovrečič. — 20.35 G. Gershvvin: »Pougv and Bess«, lirska opera v treh dejanjih. Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane, ki ga vodi J. Gregorc. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča G. Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vode. četrtek : 12.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet. Drega oddaja. — 1720 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 60. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 2035 »Angioline in Bartolove nedelje«. Radijska drama, ki jo je napisal Gino Pugnetti, prevedla J. Komac. Petek: 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Penko. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega Ob peti obletnici smrti pok. prof. Mirka Fileja bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici v petek, 9. junija ob 9. uri zvečer sv. maša za pokoj njegove duše. Ravnateljstvo gimnazije liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Go riai sporoča, da se šolsko leto 1966/1967 zaključi v torek 13. junija s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici, kamor so vabljen) tudi starši dijakov. V nedeljo, 11. junija bodo sledeče šole nabrežinskega ravnateljstva razstavljale svoja ročna dela in risbe: štivan, Devin, Sosljan, Mavhinje, Slivno in Zgonik. Razstave bodo odprte od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Cerovlje pa bo imelo v soboto, 10. junija od 12. ure dalje proslavo materinskega dne in razstavo. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine! »Odmev tvojih dejanj« — nova številka salezijanskih knjižic; spisal dr. Valter Dermota; cena 50 lir. Knjižice dobite v knjigarnah in v župniščih. Lepo priporočamo- Plačilo davkov. Na vrsti je tretji obrok davkov, ki ga je treba plačati najkasneje do 18. t. m. Zamudniki plačajo 6 odstotkov pribitka. Zi Za bi Pt če st sc di sk lj) n: ja DAROVI: Za škedenjskl dom: V mesecu aprilu1 Izredni prispevki 115.500; ga. Marija V-10.000; družina Vecchiet v spomin pokojni mame 10.000; po 1.000 lir so darovali Purih Luikežič, Sancin-Zeleznik, Sancin Josip, Gulič, Opara, Novel, Ota, Cetin, Strajn, M)" klavec, Bavčer. V mesecu maju: IzredtU prispevki 68.000; ga. Cirkota 10.000 lir; p° 1.000 lir so darovali Purič, Ciacchi, Ker-mac, Scoria, Ciaochi, Ota, Gulič, Albrecht, Živec; ga. Mauri 3.000; Bamafi 2.000; N-N. 10.000; ga. Sancin Bruna v spomin drage mame in brata 10.000 lir. Za Alojzijevišče: N. N., Gorica, 5.000; N. N. 5.000; M. Z. 3.000 lir. Vsem dobrotnikom Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 79* davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močtt# Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Ponesrečena Aviano Biasol in Adrijana Jarc na poročni dan v lanskem septembru. Pokojna Adrijana je bila iz številne delavske družine iz Doberdoba, članica dekliških krožkov, tiha in požrtvovalna. Za njo žalujejo starši, osem bratov, sestra in vsi, ki so jo poznali in imeli radi. Vsem izrekamo globoko sožalje.