glasilo delovnega
KOLEKTIVA TOVARNE
C
agis
ptuj
D (Q(BI0O
DECEMBER 1977
LETO I.
SREČNO NOVO LETO
1978
ŽELIMO
VSEM
SODELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
SAMOUPRAVNI
ORGANI
DRUŽBENO
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
UREDNIŠTVO
Storili smo manj kot smo si prizadevali
LETO SE IZTEKA, IZTEKLO SE JE TUDI OBDOBJE MANDATA IN KONFERENCE OOZK SO POVEDALE, KAJ SMO STORILI POZITIVNEGA IN ČESA NISMO REALIZIRALI.
Če pa se oereimo samo za leto nazaj lahko rečemo, da so mnoge OOZK v TOZD in DSSS doživele v partijskem delo preporod im prišlo je do pravega poleta poli-tionlh alkoij. To se odraža prvenstveno v sprotnem obravnavanju odprtih vprašanj, v sprejemanju v ZK, predvsem pa v širitvi politične akcije v sindikatih, sociali-stiičmi zvezi ter v ZSMS.
IDela v OOZK ne moremo oceniti pozitivno, če v programu ni jasno opredeljeno idejno usmerjanje dela sindiikallme organizacije, socialistične zveze in ZSMS. Torej pozitivno delo OOZK se izključno izraža skozi aktivnost omenjenih dirufžbeno-pollitionih organizacij.
V zadnjem obdobju smo v OOZK posvečali i največ pozornosti akciji, kako izboljšati lastno organiziranost. Izhajali smo iz stališča, da je uveljavljanje novega položaja delavca v združenem delu omogOčeno lle, če bomo dobro delovali im uveljavljali svojo vlogo osnovne družbemo-pOteč-ne organizacije, torej organizacije, v kateri je delavec organiziram zato, da bo izoblikoval politične cilje razvoja družbene produkcije, kar pa politični oblasti delovnega človeka predstavlja glavni vzvod.
Kljub pomembnim organizacijskim 'spremembam in uspehom, pa še vedno me moremo biti v celoti zadovoljni z dosedanjo stopnjo organiziranosti lim pa še posebej z usposobljenostjo članov ZK v DO AGIS. Odločno bo potrebno zlmampati ražkorak med sprejetimi sklepi im dejansko prakso. Tega pa me bomo mogli uresničiti samo z besedami, potrebno se bo organizirati predvsem za učinkovito uveljavljanje vseh 'delavsko-razrednih interesov, ter 'nenehno iskati nove oblike im metode dela— nove poti k zadanim ciljem.
iNe moremo in me 'bomo dopuščali v OOZK dela, ki bi pomenilo v bistvu ponavljanje stališč in sklepov višjih forumov, marveč moramo delo 'organizirati' tako, da bomo na osnovi teh stališč im ocene lastnih razmer v TOZD im DSSS organizirali ustrezne akcije. To pa zahteva od nas konkretnost im realnost v idejmo-politič-nem delu. 'Mislim, da simo v zadnjem času dosegli nekaj uspehov, še posebej v tistih OOZK, ki ni-
so obravnavale stališča le formalno im so se zavzemale za spreminjanje dosedanjih že skoraj ukoreninjenih razmer.
Zaskrbljeni smo, ker v nekaterih OOZK ravnamo, kot da so lede v službi svoje TOZD ali DSSS, ne pa v »službi« revolucionarne preobrazbe družbe pri uresničevanju politike celotne ZK im zato nemalokrat razglašamo svoje ozke interese za širše družbene. Takšne organizacije običajno obravnavajo le tista vprašanja in probleme, ki se kažejo kot problemi lastne TOZD im DSSS. Obhaja nas občutek, da jim mi prav nič mar katera so širša vprašanja, vprašanja družbe-no-ekonomskega razvoja delovne organizacije ali širše družbe nasploh. To je običajno za takšno OOZK nekaj oddaljenega in se zg obarjajo, da me morejo vplivati oz. ml v 'njihovi pristojnosti, da bi na takšne probleme vplivali. Običajno imajo izredno malo število sestankov, če pa jih že imajo, so bili sklicani na pobudo vodilnih struktur. Problema se torej lotevajo le v primem, ko mišii, da to je problem, nekdo »od zgoraj«.
'Zaradi tega moramo v vseh OOZK ustvariti takšne razmere, da se bo v politični akciji, ki jo dejansko organizira OOZK, sleherni član razvil v aktivnega in u spos obi j en e g a 'i d ejnopolitičn eg a delavca, v našem samoupravnem razvoju. Vedeti moramo, kaj je naše delo, kako moramo mobilizirati širši krog delovnih ljudi v boju za samoupravno reševanje problemov celovitosti položaja delavcev v združenem delu. Izpolniti moramo vrzbl s področja negovanja medsebojnih odnosov v naši DO. Drug drugega moramo dobrohotno opozarjati na morebitne pomanjkljivosti pri delu brez kakršnihkoli i predsodkov.
(Ne more in ne sme nam biti tuje, ko govorimo o kritiki in samokritiki, enakopraven dialog pri delu v OOZK pa nam bo garant uspešnosti.
iVse našteto so naši 'problemi, problemi pri 'delu v OOZK, ki jih še kako dobro poznamo, zato smo prepričani, da je ravno to zagotovilo, da 'bo leto, ki je pred nami, zares uspešno in da bo zaupanje delavcev v naše delo še večje,
Franci Krabonja
Za tovarniški praznik iskreno čestitamo vsem članom kolektiva
Vključevanje AGISA v SOZD ZIV TAM
Iniciativa o vključevanju naše delovne organizacije v SOZD ZIV (Združena industrija vozil) TAM je pravzaprav iniciativa družbenopolitičnih organizacij Slovenije v osnovnem konceptu povezovanja v zaključene reprodukcijske celote.
Tesnejše kontakte so predstavniki delovne organizacije TAM navezali z našo delovno organizacijo in predst—':ki Skupščine občine Ptuj v začetku leta 1977.
CILJI ZDRUŽEVANJA
Osnovo združevanja OZD predstavljata dva elementa, in to:
1.	materialno ekonomska povezanost OZD v procesu dela, proizvodnje, poslovanja ali pa določeni skupni interesi v družbeni reprodukciji in
2.	interes subjeiktov združenega dela, iki se oblikuje na družbe-no-llasitriiških, to je dohodkovnih odnosih s Ciljem, da bi združeni im tudi vsak zase dosegali boljše rezultate.
Zaradi tega je potrebno, da vsaka OZD ugotovi, na osnovi poslovnih zvez, s katerimi organizacijami ije 'povezana in tako oceni, katere veze so zanjo strateškega značaja, da bi talko vzpostavila trajnejše, močnejše, planirano poslovno sodelovanje. Na osnovi takšnih ugotovitev je treba jasno opredeliti' na (katerih področjih bo OZD razvijala svoje proizvodne in (poslovne vezi, kakšna bo 'njena nadaljnja dolgoročna ‘prog ram sika' usmeritev in katere skupne zadeve bo razvijala v ta namen. Prav tako pa se bo treba že v tej fazi odločiti tudi za potrebne spremembe v proizvodnih in raizvojnih programih.
Dosedanje usklajevalno delo na formiranju vsebine in oblike SOZD ZIV TAM
Prve natančnejše teze bodoče SOZD smo sprejeli v začetku junija 1977. O teh osnovnih tezah so razpravljale gospodarske komisije TOZD AGIS in gospodarska (komisija na nivoju delovne organizacije AGIS. Gospodarske komisije so ugotovile interese združevanja temeljnih organizacij, vendar so istočasno opozorile, da je DO AGIS usmerjena na širše jugoslovansko tržišče in da se tudi z bodočim povezovanjem v SOZD ZIV TAM ne misli odreči možnosti Združevanja v še druge asociacije združenega dela.
'No, od 30. 6., ko je bil naš odgovor poslan strokovnim in samoupravnim organom — priprav-Ijalcem osnutka (predloga samoupravnega .sporazuma o združitvi v SOZD ZIV TAM, nismo imeli več tesnejših kontaktov. Sredi meseca novembra smo sprejeli osnutek predloga samoupravnega sporazuma SOZD ZIV TAM. Po sprejetju tega osnutka predloga samoupravnega sporazuma' so se takoj sestali predstavniki družbeno političnih organizacij in strokovnih služb delovne organizacije ter direktorji TOZD AGIS in temeljito pregledali ta predlog. Gospodarska komisija DO je 3. 12. 1977 predlagala delavskemu svetu DO imenovanje posebne
komisije, ki bi naj sodelovala pri usklajevanju določil samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ZIV TAM. Delavski svet je predlogu komisije sledil in določil v komisijo za usklajevanje sledeče tovariše: Horvat Boris — kot predsednik, Čoki Anton, Fridl Maks, Leber Jože, Vindiš Edvard, Drobnič Ivan in Krabonja Franc.
Komisija se je udeležila skupnega usklajevalnega postopka na skupni seji dne 9. 12. 1977, kateremu so prisostvovale komisije vseh bodočih članic SOZD.
Na 'predhodnem sestanku, na katerem so [bili prisotni direktorji vseh delovnih organizacij bodočih članic SOZD, smo predali naše pismene pripombe na predlog osnutka 'predloga samoupravnega sporazuma. To je naši komi siji znatno olajšalo delo, iker smo ugotovili, da je komisija v prvem usklajevalnem osnutku samoupravnega sporazuma upoštevala večino naših upravičenih pripomb. Ker so pa nekateri členi samoupravnega sporazuma tudi po tem sestanku ostali sporni, je komisija za pripravo sprememb in dopolnitev osnutka predloga samoupravnega sporazuma ponovno sklicala sestanek za 12. 12. 1977.
Ker tud1: na tem drugem usklajevalnem sestanku predvsem govora o družbeno ekonomskih osnovah in 'povezav s SOZD, so se tega usklajevalnega sestanka udeležili Boris Horvat, Franc Kraoo-nja in Anton Žirovnik.
Tudi na tem drugem usklajevalnem 'sestanku niso bila dosežena soglasja vseh udeležencev, se je (komisija za pripravo osnutka predloga samoupravnega sporazuma Odločila pripraviti prečiščeno besedilo osnutka samoupravnega sporazuma z upoštevanjem tudi pripomb drugega usklajevalnega sestanka do 27. 12. 1977.
Dogovorili smo se predlagati zborom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah bodočih članic SOZD ZIV TAM, da se prične javna razprava 28. 12. 1977 in da se istočasno razpiše referendum o združitvi v SOZD ZIV TAM 26. ali 27. januarja 1978. V tistih delovnih organizacijah, v katerih bi delovni 'ljudje v temeljnih organizacijah v toku javne razprave dale negativno oceno samoupravnega sporazuma v SOZD ZIV TAM, bi se referendum dejansko ne izvedel.
Toliko v prvem globalnem poročilu; vse podrobnejše pa bomo delavcem v temeljnih organizacijah posredovali v toku javne razprave.
(Boris Horvat
Iz delovnih razmerij.
Iz določil 211. člena zakona o združenem delu izhaja, da delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji med drugim tudi v naslednjih primerih:
1.	če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje;
2.	če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji.
Podobne določbe vsebujeta tudi zvezni in republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki trenutno še veljata, vendar bosta prenehala veljati 31. 12. 1977. Taikrat se bodo namreč začela dokončno uporabljati določila zakona o združenem delu in določila novega republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki bo sprejet do konca meseca decembra tega leta.
V	vsakodnevni praksi prihaja zelo pogosto do nerazumevanja oziroma nerazliko-vanja med obema navedenima oblikama prenehanja delovnega razmerja. Posledica tega je večkrat nepravilen postopek oziroma nepravilna formulacija sklepov organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij, kamor spada tudi odločanje o prenehanju delovnega razmerja delavcev.
Zato bi s tem sestavkom želela delavce in pristojne samoupravne organe seznaniti z bistvenimi razlikami, ki obstajajo med enostranskim in sporazumnim. prenehanjem delovnega razmerja. Te razlike je vsekakor potrebno u-poštevati in to od trenutka, ko delavec poda vlogo in je potrebno najprej vedeti, za katero obliko gre, torej ali delavec enostransko prekinja delovno razmerje ali prosi pristojni organ za sporazumno prekinitev.
IZJAVA DELAVCA), DA NE ŽELI VEC DELATI V TOZD
Delavec lahko ob vsakem času in brez obrazložitve izjavi, da ne želi delati v TOZD.
V	te mprimaru se delavec posluži zakonskega določila, ki mu dovoljuje prekinitev delovnega razmerja po njegovi volji. Zakonsko določilo pa se ^v navedenem primeru nanaša na eno temeljnih ustavnih določil in sicer na »načelo svobode dela«, kar v praksi pomeni, da lahko delavcu po njegovi volji vedno in brez omejitev preneha status delavca.
Iz povedanega izhaja, da izjava delavca ne more biti pravno ali kako drugače omejena in da ni dopustno preprečiti prenehanje statusa na njeni podlagi. Delavec ima
pravico podati izjavo (in na njeni osnovi mu tudi preneha delo) ne glede na to, kakšne pravice in obveznosti ima v procesu dela in kakšne so njegove pravice in obvezno^ sti, ki izhajajo iz pravic v medsebojnih delovnih razmerjih (naprimer pravica do štipendije, stanovanjska pravica ipd.). Delavcu izjave ni treba obrazložiti in mu ni treba povedati, zakaj se je odločil, da bo prenehal delati in v katero TOZD ali delovno organizacijo odhaja. Tudi če delavec pove, zakaj bo prenehal delati (npr. zaradi neurejenih medsebojnih odnosov, osebnega dohodka), to nima in ne more imeti nobenih posledic za prenehanje dela.
Izjava delavca je enostranski akt, zato se delavci v TOZD (v delovni skupnosti al delovni organizaciji brez TOZD) ne morejo sklicevati na to, da je delavec dal izjavo ob nepravem času ali v času, ko je ali bi lahko bilo to v škodo drugim delavcem v TOZD.
Da ima delavčeva izjava značaj enostranske zjave volje pomeni, da pravne posledice nastanejo že samo na podlagi delavčeve izjave. Samoupravno delovno pravo je izoblikovalo na tem področju posebne pravne norme.
Delavec mora na način, ki je določen v samoupravnem splošnem bktu izjaviti da ne želi več delati v TOZD, temeljna organizacija pa mora sprejeti tako izjavo.
Vendar je sklep organa, ki je pooblaščen odločati o pravicah in obveznostih iz medsebojnih delovnih razmerjih (dosedaj so to bili odbori za medsebojna razmerja, odslej pa delavski sveti oziroma komisije za delovna razmerja in osebne dohodke) le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Pristojni organ v sklepu samo ugotovi dejstvo, da je delavec podal izjavo in da mu preneha delovno razmerje po njegovi lastni volji, pri čemer pa ima delavec pravico in dolžnost ostati na delu še toliko časa kot je to določeno v samoupravnem splošnem aktu. Pri tem zaSkon o združenem delu določa, da ne sme ostati na delu več kot šest mesecev, republiški zakon pa določa tudi najmanjši čas, ko še mora delavec obvezno ostati na delu v TOZD. V skladu z zakonskimi določili določa 227. člen samoupravnega razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu DO AGIS, koliko časa mora delavec ostati na delu v določenih primerih (glede na delovno mesto, ki ga delavec zaseda). V naslednjem letu bo to določeno v pravilnikih o delovnih razmerjih, ki jih bodo vse TOZD in delovne skupnosti sprejele do 31. marca 1978.
Rok v katerem mora delavec ostati na delu, začne teči ne glede na to, ali je pristojni organ TOZD v zvezi z delavčevo izjavo sprejel sklep ali ne. To pomeni, da delavcu preneha delovno razmerje tudi v primeru, če pristojni organ v TOZD ni »odločal« o prenehanju dela delavca oziroma ni ugotovil, da mu preneha delo kot pravna posledica njegove izjave.
Tudi če v TOZD ni bil sprejet sklep glede vloge delavca, s katro je enostransko odpovedal delovno razmerje, lahko delavec preneha delati, ko poteče rok, v katerem mora še ostati na delu.
53. člen zveznega zakona o medsebojnih razmerjih ne določa oblike delavčeve izjave. Izjava je veljavna, če v samoupravnem sporazumu ni drugače določeno, ne glede na to v kakšni obliki je dana. Zaradi takšne formulacije navedenega zakonskega določila ločimo po obliki več vrst izjav, na primer pismeno izjavo, ustno izjavo izjavo po pooblaščencu, izjavo s konklu-dentnimi dejanji.
Takšna pravna ureditev obilen osti je povzročala in povzroča v praksi več nejasnosti in težav. Zato je bilo priporočljivo, da so delavci TOZD v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih določili, da mora biti izjava delavca pismena.
Verjetno iz istega vzroka Zakon o združenem delu določa, da mora biti delavčeva izjava pismena. Pismeno izjavo mora podati delavec v samoupravnem splošnem aktu določenemu organu oziroma službi.
Glede štetja rokov velja načelo, da rok ne more začeti teči tistega dne, ko je TOZD prejela izjavo delavca.
Rok, v katerem mora delavec še ostati na delu, začne
teči s prvim naslednjim dnem, ko je izjava prišla v TOZD. To velja, če je delavec poslal izjavo z navadno pošiljko ali jo sam vročil pristojnemu organu ali službi. Drugače pa je, če je delavec poslal izjavo priporočeno po pošti. V takih primerih se šteje, da začne teči rok dan po tistem, ko je bila priporočena izjava oddana na pošto. Tu je treba v korist delavca analogno uporabljati določbe procesnega prava, po katerih se šteje, da je vloga pravočasna, če je priporočena oddana na uošto zadnji dan roka.
V rok je treba všteti vse dneve, delovnike, nedelje in praznike.
Po enakem načelu je treba šteti tudi roke, ki so določeni po mesecih. Pri štetju rokov, določenih po mesecih, v praksi radi delamo napake. Ni pravilno, da se za mesec šteje toliko dni, kot jih mesec dejansko ima.
Prav tako je v nasprotju z načelom civilnega štetja rokov, ki je sprejeto v našem procesnem civilnem pravu, če se za vse mesece določi enako povprečno število dni (npr. 30). Če je rok določen po mesecih, se rok izteče s potekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnevom, ko je rok začel teči. Če je naprimer rok začel teči
3.	7. opolnoči na 4. 7. delavec aktu dolčen 4-mesečni odpovedni rok, se bo rok iztekel
3.	7. opolnoči n 4. 7. delavec ne bo več imel statusa delavca.
V naslednji številki:
—	Umik (preklic izjave)
—	Sporazumno prenehanje del. razmerja
Stiskalnice	Foto: Korpar
11 december Dan ILA
22. december — dan rojstva Jugoslovanske ljudske armade — proslavljamo letos že štiriintridesetič v svobodi kot praznik vseh oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, delovni ljudi in občanov vseh naših narodov in narodnosti. Splošno ljudski značaj proslave tega zgodovinskega datuma izhaja iz dejstva, da je Jugoslovanska ljudska armada nastala v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji in da je s tem, ko je nadaljevala veličastne bojne tradicije, v štiriintridesetletnem obdobju miru poglobila in utrdila svoje revolucionarno bistvo in ljudski značaj v sestavi skupnih sil splošne ljudske obrambe.
Ne bo lahko toda z voljo . . .
iNaše oborožene sile so pod vodstvom Kamunistiene partije Jugoslavije iin tov. Tita zmagoslavno končale štiriletni oboroženi boj v impozantni sestavi 52 divizij, ki jih je sestavljalo preko
800.000	borcev. V končnih operacijah na severovzhodnih mejah naše domoVime so iprisilille ogromno, strateško sovražno grupacijo 250.000 nemških vojakov in
100.000	domačih tadajailcev, da so marali potožiti orožje. Tako so naše Oborožene sile dokončno dokazale, da je osvoboditev naše domovine, naše lastno delo v okviru skupnega boja antih it! j er Jevške koalicije. Tako se je začelo najdailjše obdobje v zgodovini naših narodov, v katerem simo dosegli neprecenljive rezultate v materialnem in družbenem razvoju.
V naši aktivnosti smo vedno izhajali te tega, da je za naš nemoteni družbeni In ekonomski razvoj nujen mir, zakaj le v miru lahko gradimo sistem odnosov, odnosov, ki so zasnovani na delu, enakopravnosti, solidarnosti in humanosti delovnih ljudi in občanov in v katerem odpravljamo vsakršno izkoriščanje med ljudmi.
Hkrati pa smo ves čas vedeli da v obstoječih pagojilh mednarodnih nasprotij, ko je grožnja s silo in uporabo sile zelo razširjena, da je v takšnih pogojih možno zagotoviti mirno izgradnjo socialističnih družbenih odnosov le z zanesljivo obrambno močjo. To pomeni, da smo naše dborožene sile razvijali in krepili izključno v funkciji obrambe pridobitev narodnoosvobodilne vojne, zaščite svobode, neodvisnosti in naše pravice, da svoje notranje življenje urejamo brez kakršnihkoli vmešavanj od drugod.
22. december je velik pomemben datum, to je praznik naše armade, armade delavstva. Z našimi vojaki praznuje Vsa Jugoslavija, vsi delavci, študentje, kmetje, kajti armada simo vsi. Tudi v AGIS-u smo se pridružili temu praznovanju. Povabili smo nekaj vojakov in starešin ptujske kasarne. To je bil drobcen prispevek Ik številnim čestitkam naši armadi. Naj je bil še tako drobcen, z njim smo pokazali In izrazili vso pripadnost domovini ter izrazili želijo po miru v svetu. Povedali smo, da bomo tudi mi prijeli za orožje ter odšli v boj za naše pravice in svobodo.
Ne bi želel splošno pisati kaj so naloge prodaje in nabave na daljši rok (n. pr. prodajo česa, po kakšnih pogojih in komu naj forsiramo), ker vsi vemo, da nas zaenkrat mora Skrbeti predvsem naslednje leto.
Ker je prodajni plan za leto 1978 več ali manj fiksiran — možnosti za donaročila so navadno omejena z našimi tehnološkimi kapacitetami ali nabavnimi možnostmi — in (ker že vemo, da bo ta komaj zadostoval za pokritje naših ogromnih stroškov, vidim našo glavno (in pravzaprav edino) nalogo doprinesti svoj delež k realizaciji tega prodajnega plana.
Brez dvoma bo očitno še nekaj časa najtežja naloga pravočasna oskrba proizvodnje z domačim in uvoženim repromaterialom. NS se bo moral dvojno angažirati, če bo hotel najti dodatne vire nabave tam, kjer redni dobavitelji ne izpolnjujejo obveze. V času nenadne velike 'konjunkture (drugo polletje 1976 in naprej) vedno vsak dobavitelj (vključno AGIS) optimistično sprejema naročila, ker se boji, da bi sicer kupca za vedno izgubil. Filtriranje »resnosti« takih dobaviteljev bo najtežja naloga nabave.
Ce pri uvozu izhajamo iz predpostavke, da nam bodo dobavitelji redno dobavljali, bo vse odvisno od novega de-
viznega režima. Neglede na to kdaj bodo Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino dokončno utečene bo na daljši rok najsi gumeje pridobil pravico u-voza tisti, ki bo več izvažal.
Lahko bi zelo natančno definirali skoraj vse naloge komerciale v naslednjem letu (lahko bi rekli, da nam je koncept sorazmerno jasen) — kar je tudi najlažje — mnogo težje bo vedno premagovati vse ovire, ki se pri dnevnem izpolnjevanju nalog pojavljajo. Zato bo najvažnejše, da bomo vsi delali čim bolj disciplinirano, ker so komercialne napake že po naravi take, da imajo za vsako OZD naj-drastičnejše posledice (zastoje v proizvodnji, izpad prodaje — torej dohodka itd.).
Na koncu bi želel povdariti še nekaj konkretnejšega: brez najnujnejših, natančnejših in ažurnejših podatkov pa v letu 1978 res ne bo več šlo (stanje zalog, kakršnokoli kalkulacije cen, povprečni dvig nabavnih cen po TOZD, roki izdelave posameznih artiklov itd. . .). Pomanjkanje teh podatkov nam poleg ogromne neposredne škode (prepoceni prodaje, zvečanje zalog zaradi nepravilnih naročil .... ) povzroča tudi posredno škodo: vsi moramo po nepotrebnem več delati in vedno se objektivno lahko izgovarjamo na druge.
Franc Maurič
Vloga in naloge sindikata
Danes, ko govorimo o vlogi in nalogah sindikata pozabljajmo, da imajo sindikati v naši samoupravni družbi mnogo močnejšo vlogo in mnogo širše naloge, kot si to predstavljamo. Ugotavljamo, da sindikati ne izvršujejo svojih nalog v popolnosti, kajti pozabljamo na bistveno razliko vlo-ge sindikatov v kapitalističnem sistemu in vloge sindikatov v prozvodnlih odnosih socialističnega samoupravljanja.
Sindikat, kot najmasovnej-šo organizacijo delavskega razreda si predstavljamo samo kot varuha delavčevih pravic, v resnici pa ni samo varuh delavčevih interesov v vsakodnevnem boju za ekonomske in (socialne zahteve, ampdk v celotnem sistemu družbene reprodukcije.
Sindikat mora delavski razred usmerjati v to, da vidi splošne pogoje družbene reprodukcije, da bi na tej podlagi lahko realno gledal na probleme razpolaganja z dohodkom, kot je zapisal Edvard Kardelj. Pri izvajanju Zakona o združenem delu se
bomo v praksi srečevali z, številnimi odprtimi vprašanji, ki jih bo treba reševati, vendar ne na pamet. Prav sindikat je tista široka organizacija delavcev, ki jih mora vključevati v probleme procesa družbene reprodukcije katerega je tudi gospodar
Sindikat mora nenehno vzpodbujati delavce k aktivnemu sodelovanju v upravljanju celote združenega dela kajti z ustavo in zakonom o združenem delu vzpostavljen sistem družbenoekonomskih odnosov bo lahko sodeloval s polno angažiranostjo sindikatov.
Žal ugotavljamo, da se nočemo zavedati, da smo vsi člani sindikata, kar pomeni, da so naloge sindikata nas vseh in ne domena ali dolžnost samo posameznikov »tako imenovanih« družbenopolitičnih delavcev znotraj naših temeljnih organizacij.
Zagotoviti moramo dejstvo, da smo vsi oziroma, da bo sleherni član sindikata postal družbenopolitični delavec.
V.Z.
Pri peči	Foto: Korpar
Dopisujte v naše glasilo
STRAN 4 • AGIS
Program dela mladih...
V ZAČETKU TEGA MESECA SMO DALI V RAZPRAVO AKCIJSKI PROGRAM ZA DELO MLADIH V LETU 1978, KI VSEBUJE RAZLIČNE AKTIVNOSTI V NASLEDNJEM LETU.
i Pred sprejetjem \
i investicijskega programa l
♦ ♦ .*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Z akcijisikiiim programom bomo aiktivineje vldjiučili širši krog mia-dinedine v delo. Sam program vsebuje različne akcije od ustanovitve Kluba štipendistov, obravnava problematiko štipendistov, različna predavanja, organiziranje prošlav, udeležba mladincev na republiških in zveznih delovnih akcijah, organiziranja izletov in lokalne delovne akcije, športna tekmovanja med OO TOZD in drugimi 00 v občini.
Zraven akcijskega programa pa bomo morali mladi v naslednjem obdobju delovati v smeri nadalj-nega uresničevanja sprejetih sklepov na problemskih konferencah RK ZSMS in resolucije 9. kongresa ZSMS in ZSMJ. Pri tem bomo še posebej zasledovali in stalno preverjali uresničevanje, že začetih akcij in sprejetih sklepov v aktivu KMD. Stalna naloga bo še nadalje razvijanje različnih obllik im metod dela s ciljem, da še bolj okrepimo akcijsko usposobimo OO v TOZD in skozi oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja posameznih področij dela dodamo sedanji organiziranosti boljšo vsebino dela pri vključevanju v razreševanje perečih družbenih vprašanj.
Glede na pomen ZZD za mlade delavce pa bodo v nadalje bolj kot doslej vse OO ZSMS skupaj
nemu organiziranju v TOZD, uresničujoč pri tem principe svobodne menjave dela, kot bistvene naloge uresničevanja ustavne vsebine družbenoekonomskih odnosov. Istočasno bomo morali še dosledneje odpravljati slabosti delegatskih odnosov znotraj organizacije po TOZD in z odgovornejšim pristopom opazovati vse slabosti, ki se pojavljajo v zvezi z razvojem delegatskih odnosov v družbi.
Z organiziranjem različnih tekmovanj, ki neposredno angažirajo najširši krog mladih delavcev, bomo vzpodbujali dvoje kvalitetnih dejavnikov v proizvodnem procesu; aktivnost pri razvijanju samoupravnih odnosov ter strokovno in družbenopolitično usposabljanje. Zato bo potrebno oblikovati ustrezen sistem spremljanja omenjenih tekmovanj ter jasneje opredeliti tudi kriterije za ocenjevanje. Na področju stanovanjske politike se moramo stalno zavzemati za razvijanje solidarnosti v reševanju stanovanjskih vprašanj. Razen tega pa bo potrebno voditi akcijo za krepitev materialne baze stanovanjskega gospodarstva ter spremembo politike razdeljevanja stanovanj in gradnje cenejših stanovanj.
Z organiziranjem, usmerjanjem in vzpodbujanjem različnih aktivnosti bo OO ZSMS AGIS v prihodnjem obdobju delovala tudi
Livar	Foto: Korpar
s sindikati lin drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi subjekti svoja odločanja in stališča usmerjale v nove rešitve, ki so osnovane v ZZD. ZSMS si bo skozi različne oblike aktivnosti prizadevala za čim hitrejšo uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov ter hkrati večala vso pozornost ustreznemu samouprav-
pri uveljavljanju procesa svobodne menjave dela med delavci v materialni In nematerialni proizvodnji, uveljavljanju samoupravne delavske kontrole, širjenju koncepta ljudske obrambe in družbene samozaščite, kulturnega ustvarjanje in razvijanja različnih oblik idejnopolitičnega usposabljanja. POlaned Danilo
V	zadnji številki našega glasila, smo pod naslovom KAJ BOMO GRADILI poskušali prikazati potrebe po investicijah, ki jih vidimo kot nujne za realizacijo v naslednjem letu.
Pred sprejemom gospodarskega načrta so finančne službe, direktorji TOZD in gospodarske komisije TOZD skupaj pregledale dosedanje investicijske finančne obremenitve po posameznih TOZD in na ta način skupno izdelali prioritetni red in možno višino investicijskih vlaganj.
V	nadaljnjem bomo na kratko obrazložili na ta način posamezna vlaganja, katera bomo predlagali v gospodarskem načrtu za leto 1978. Na osnovi predlaganega investicijskega načrta, ki bo kot sestavni del gospodarskega načrta se bodo delavci TOZD odločali o posameznih investicijah.
Amortizerji za potrebe TOMOS	Foto: Korpar
1.	Investicije v TOZD TAP
V plan investicij TOZD TAP predlaga montažno skladiščno halo, livarski stroj in možnost investicije razvojnega programa na manj razvitem področju.
2.	TOZD Gumama
predvideva strojno opremo in rekonstrukcijo enega od obstoječih prostorov za možnost namestitve te opreme Im investicijska sredstva za projekte oz. tehnično dokumentacijo nove gu-marne.
3.	TOZD Kovinska obdelava
predvideva investicijo nabave namenskega avtomata za obdelavo zavornih valjev in ostale opreme, dočim poslovna enota AKG, pa predvideva ureditev prostora in nabavo opreme.
4.	TOZD Servisi
predvideva prvo fazo servisne hale in najnujnejšo opremo.
5.	TOZD Orodjarna
predvideva nabavo investicijske opreme za modernizacijo v obstoječi proizvodnji.
6.	TOZD Vzdrževanje
predvideva najnujnejšo opremo za redno poslovanje.
7.	TOZD Precizna mehanika
predvideva realizacijo I. faze investicijske opreme za novi tahograf.
8.	Investicije skupnega pomena
Zraven investicij po posameznih TOZD, pa bomo investirali še v investicijo skupnega pomena
—	skladišče gotovih izdelkov z opremo
—	odkup novih zemljišč
—	zaklonišča in
—	rekonstrukcija obstoječe kotlovnice.
Po planskih ocenitvah z upoštevanjem podražitve in prispevkov zgornje investicije znašajo skupaj 60,500.00 din. V kolikor bi uspeli s primernimi krediti in z dovolj dolgo odplačilno dobo pokriti še nekatere druge potrebne investicije, planiramo v tem primeru še:
— TOZD TAP strojno opremo za povečanje kapacitet, modernizacijo in za 'nadomestitve v višini
16,188.000	din;
—	za investicije skupnega pomena pa:
—	računalniško opremo im projekt,
—	zobarski vrtalni stroj s priborom,
—	trikoardioatnj merilni stroj s prostorom,
(Nadaljevanje na 6. str.)
SKLEPI DS DO V MESECU DECEMBRU
V obdobju med izdajo prejšnje in sedanje številke našega glasila, je delavski svet zasedal dvakrat. Bliža se namreč za vse delovne organizacije magični datum 1. 1. 1978, do katerega morajo izdelati in sprejeti bistvene samoupravne akte, izdelane po zahtevah Zakona o združenem delu. Komisija za spremljanje izvajanja Zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji je, da bi ta postopek pospešila, predlagala delavskemu svetu spremembe programa, ki jih je DS sprejel in sklenil:
— Osnutki- šamoupravmiih sporazumov o osnovah planiranja /DO, o pogojih za pridobivanje dohodka im skupnih osnovah In imerfiMh po katerih razporeja čisti dohodek im delijo sredstva za osebne dohodke im skupno po rabo v TOZD lin DSS, ter samo-lupravhi sporazum o združevanju deta im sredstev skupni prihodek morajo biti nepreklicno izdelani do 1. 12. 1977.
—DS je v skladu s sprem en j e-mim programom za izvajanje ZZD razpisal Zbore ddovmih ljudi In referendum.
a)	OS DO razpisuje referendum, ki bo dne 26. 12. 1977 v vseh TOZD, DSSS im DS Komerciali a.
b)	DS DO razpisuje Zbore delovnih 'ljudi v TOZD, ki bodo dne i23. im 26. 112. 11977.
iV dellovrii organizaciji se že dolgo kaže akutno pomanjkanje primernih prostorov v skladišču gotovih izdelkov, zato je sektor za marketing im izgradnjo pripravili predlog lokacije novega skladišča. DS DO je v zvezi s to točko dnevnega reda sprejel nas-led-fnje sklepe:
— Potrdi še makro lokacija za skladišče gotovih 'izdelkov na >o-kaciji med Vegovo uiiico, Rajšpovo Ulico, TOZD Kovinska obdelava im Kogojevo Ulico.
— Sektor za marketing, izgradnjo in razvoj naj skupaj z Zavo-iHom za urbanizem -Maribor izd&ia mikrolokacijo za skladišče gotovih izdelkov.
— Na osnovi predloga za združevanje sredstev za izgradnjo skladišča gotovih izdelkov, katerega predliagatelj je plansko analitski sektor, DS DO predlaga komisijam za gospodarska vprašanja v TOZD, da se odločijo za I. varianto delitve sredstev.
— DS DO 'imenuje strokovno /komisijo za izdelavo investicij
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	projekt orodjarne in tehnično dokumentacijo,
—	odkup stavbe in zemljišča iza TOZD Vzdrževanje in
—	-najnujnejša biro oprema.
Skupaj investicije pod to točko znašajo približno '10,600.000 dinarjev.
Po 'izgradnji skladišča gotovih izdelkov, pod točko 8 se bodo sprostile določene prostorske kapacitete 'im bomo m a ta inačim lahko uredili delilno mesto družbene prehrane za člane kolektiva na 'Mlinski ulici.
Po sprejetju gospodarskega načrta od strani posameznih TOZD, bomo izdelali 'terminski plan predvidene realizacije -posamez-mih 'investicij. Tudi o tem vas bomo v našem časopisu na kratko obvestili.
sike dokumentacije za skladišče gotovih izdelkov, tovariše: Šebe-la Ivana, Zebec Stanka, Weigl -Bmeriika in -Maurič Franca.
— V komisijo za pregled in -oceno investicijskega programa pa-'so-bili imenovani: Križe Milica, Ivančič Martin in Bezjak Janez.
-Z reorganizacijo delovne organizacije AG-IS, v skladu z ZZD je bila sedanja delovna Skupnost skupnih služb razdeljena na dve -delovni skupnosti in sicer na de-iovnos kupnost skupnih Služb, ki -naj opravlja splošne in administrativne posle im posebno deiov--no skupnost komercialo. Pojavita -se dve novi dei-ovn-i mesti, kateri je moral DS s svojim sklepom -razpisati.
'Gospodarska komisija DS DO -je predložila program in rokovnik za -izdelavo gospodarskih planov TOZD, DS im delovne organ-i--zacije, ki naj 'ga pripravi plansko -analitski sektor do 7. 12,, kar bi -omogočila razpravo in sprejem -na -Zborih 27. 1-2. 1977.
DS DO -je obravnaval tudi predlog samoupravne zdravstvene -interesne skupnosti občine Ptuj v -zvezi prelivanja sredstev za pokritje izpada v zdravstveni skup--nosti. Na predlog gospodarske -komisije, je DS sprejel sklep:
— Predlog samoupravne interesne skupnosti se daje v razpravo in eve-ntuelmo potrditev, skupaj z mnenjem IOS zborom delovnih ljudi, s tem, da Samoupravna interesna skupnost pripravi izvleček iz sanacijskega programa, podatke o planiranju glede na potrebna sredstva za zdravstveno varstvo im druge SIS, razpolago glede predvidene prostorske ureditve zdravstvenega varstva v občini Ptuj, način
vključevanja Obratne ambulante AiGIS v Združeni zdravstveni -dom.
Že dalij časa potekajo razprave in iščejo se poti o možnostih raznih asociacij združevanja tudi v naši DO. Gospodarska komisija je predložila DS DO trenutno že •dozorelo možnost, -to je združevanje AGiSA v SOZD TAM, za kar je predložila izdelan predlog sporazuma -in pripornih e na obstoječi Sporazum. DS je sprejel sklep:
ma o pogojih za pridobivanje dohodka in skupnih meril in osnovah po katerih se razporeja čisti dohodek ter delijo sredstva za osebne dohodke im skupno porabo in Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka in dohodka.
— DS je potrdil tudi način prerazporeditve delavcev iz DSSS v TOZD
— potrdil predlog komisije za družbeni standard, o dodelitvi
Montaža dvigal za OPEL
— 'Imenuje se komisija s posebnimi pooblastili usklajevanja stališč z ostalimi komisijami v zvezi s Samoupravnim sporazumom o vklj-učitVi naše DO v SOZD TAM v -sestavi:
‘Horvat Boris Čoki Anton -Fridl Ma-ks ibberJože Vindiš -Edvard Drobnič -Ivan iKrabomja Franc.
— DS je dal v razpravo še predlog samoupravnega sporazu-
Stroj za nizkotlačno litje
S
Foto: Korpar
Foto: Korpar
stanovanja na Ormoški cesti 1 a tov. Šprah Ljudmili in — razpisal vskladu s Samoupravnim sporazumom o porabi sredstev skupne porabe stanovanje — -garsonjero v Potrčevi 50 a.
Po zelo obširni razpravi je DS zavrnil predlog komisije za spremljanje sistema delitve dohodka im osebnih dohodkov, saj se je pokazalo, da predlogi niso bili usklajeni in pokazala se je potreba po imenovanju komisije, ki -bi dane predloge uskladila. V komisijo za usklajevanje opisov delovnih mest so delegati imenovali:
[Koderman Janka Bauman Zdravka Tušek Antona Hostnik Janka Gojkovič Ludvika Šuman Janka Križe Milico /Maučič [Ludvika [Komisija mora svoje delo opraviti 'in predati v potrditev DS do 20. 12., družbenopolitične organizacije pa naj v tem primem podajo svoje mnenje.
NAŠE GLASILO MORA POSTATI TRIBUNA MLADIH
Delo kontrolorja bolniškega staleža
PRED ENIM LETOM JE V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI ZAČEL ORATI LEDINO NA NOVEM DELOVNEM MESTU TOV. IVO BROD-NJAK, KONTROLOR BOLNIŠKEGA STALEŽA. MARSIKATERI DELAVEC GA POZNA ŽE OD PREJ, SAJ JE ZAPOSLEN V AGISU ŽE 16 LET.
Iz oddelka študija dela in časa
NEKAJ O NORMAH
Delo kontrolorja bolniškega staleža je naporno, Iker je terensko In 'ker je to delo 2 ljudmi. Ljudje ipa smo Včasih pretirano zagledani v svoje dobre lastnosti In premalo kritični do slabih. Ena tbh slabih točk je izkoriščanje bolniškega staleža za druge namene in ne samo zdravljenje po zdravnikovih navodilih. Zato so večje delovne organizacije zaposlile kontrolorje.
V	letošnjem letu je kontrolor po nalogu zdravnice v Obratni ambulanti AGIS in po nalogih vodstva DSSS In TOZD, obiskal nad 800 delavcev, ki so biili v bolniškem staležu. Ob vsakem dbi-sku pri delavcih na domu je moral sestaviti zapisnik, ki ga je delavec ali druga oseba potrdila s svojim podpisom. Če kontrolor delavca ne najde doma, mu pusti Obvestilo o svojem obisku. Delavec se mora ob določeni uri javiti v kadrovski službi. V primeru, da je bil odsoten od doma zaradi nujnega obiska pri zdravniku, moda delavec predložiti zdravstveno knjižico ali drugo potrdilo, če bi delavec moral po zdravniškem navodilu mirovati in tega ni upošteval, mu lečeči zdravnik prekine stalež. Zaradi zavlačevanja zdravljenja 'In neupoštevanja zdravnikovih navodil, kar se smatra za hujšo kršitev delovnih obveznosti, se proti delavcu lahko sproži disciplinski postopek. V letošnjem letu se teh strogih ukrepov še nismo dovolj posluževali, v bodoče pa bomo Imena kršilcev sproti javljali disciplinski komisiji in jih objavljali v tem časopisu.
V	prvih devetih mesecih letos je bilo zaposlenih v AGISU približno 1600 delavcev. Za bolezni-
ne do 30 delovnih dni je naša delovna organizacija plačalla 83.762 ur, na mesec torej 9306 ur, ali povedano drugače 1163 delovnih dni z S^unniim delovnikam. V lanskem letu je bilo decembra zaposlenih v AGISU 1520 delavcev, torej več kot 100 manj. V lanskem letu je bilo v 12. mesecih skupaj 114.961 ur bolniškega staleža, na mesec torej 9580 ur ali 1197 delovnih dni. To se pravi, da več-
jemu številu delavcev sledi manj ur bolniškega staleža. Osebje obratne ambulante AGIS je imelo v letošnjem letu veliko dela. Za uspeh ob zniževanju bolniškega staleža ima gotovo velik delež, — delo kontrolorja.
V	letošnjem letu je bil do 10. decembra zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil, stalež prekinjen 49 delavcem. Če smo s tem prihranili za vsakega delavca samo en delovni dan, to znese skoraj 400 ur, ker pa bi nekateri sicer zavlačevali stalež tudi po 10 dni in več, gredo ure v toče.
Po potrebi je bolnega delavca obiskala tudi socialna delavka tov. Jasna Toplak, da so se uredile družinske razmere in podobno. O svojem delu morata kontrolor bolniškega staleža in socialna delavka voditi točno evidenco.
V	Jugoslaviji je v letu 1976 trajal po 'statističnih podatkih bolniški stalež 15 dni, v Sloveniji pa 10 dni. Bolniški izostanki so na-rašli v naši republiki za 4,5%. V naši delovni organizaciji je bilo v letošnjem letu veliko bolniških izostankov tudi zaradi poškodb pri delu, do sedaj se je poškodovalo kar 160 delavcev. Z odpravljanjem vzrokov za nesreče pri
Uvodoma naj pojasnim, kaj je norma? Norma je čas, ki je potreben povprečno in odrejeno kvalificiranemu delavcu, da pod normalnimi obra-tovnimi pogoji, s predpisanimi sredstvi, na točno odrejen način, z normalnimi prizadevanji in pri normalni dela-zmožnosti opravi točno definirano delo. Po teh definicijah je torej norma podana za povprečno sposobnega in normalno dela zmožnega delavca. Pri tem moram poudariti še to, da norma za ugotavljanje osebnega dohodka, ampak je norma merilo za delo, ki se dejansko mora in more doseči.
V kolektivu je bilo že nekajkrat postavljeno vprašanje, kako se ugotavljajo — postavljajo norme. Časi izdelave — norme se lahko ugotavljajo na več načinov. Nam najbolj znani način je ugotavljanje norme s samim snemanjem na delovnem mestu. V oddelku študija dela pa še poznamo ugotavljanje norm s formulami za strojno delo, z diagrami in monogrami za strojno delo, s sistemom naprej odrejenih časov (WORK FACTOR), z metodo trenutnih opazovanj (MTZ), z metodo slike delovnega dneva, na nekaterih delovnih, mestih se postavljajo tudi izkusi ve delovne norme. Sestavni elementi in faktorji, ki vplivajo na normo in se ugotavljajo s snemanjem (ibronometražo), so naslednji:
Prvi faktor, ki se pojavlja pri samem snemanju, je faktor učinka (PZ). Pri definiciji norme med ostalim tud piše, da delavec dela z normalnimi prizadevanji. To pomeni, da
delu, se bodo bolniški Izostanki znižali. Organizatorji proizvodnje lahko na predlog zdravnika delavcu z manjšo poškodbo poiščejo začasno lažje delo.
Že dvakrat smo »V AGISU« objavili, zahtevo vsem vodstvom DSSS In TOZD za poimensko javljanje zaradi bolezni odsotnih delavcev. Kontrolor mora vaditi kartoteko bolniških izostankov za vsakega posameznega delavca. Prosimo, da mu do 8. ure zjutraj sporočite v kadrovsko službo točne podatke o staHežnikih.
V interesu vseh članov našega delovnega kolektiva je čim večji delovni učinek nas vseh.
J.T.
delavec lahko v času snemanja dela različno, dela lahko zelo počasi, kar ocenjujemo s 70%, ali pa zelo hitro s 130%.
Faktor učinka se ugotavlja na podlagi hitrosti in točnosti gibov, ki so potrebni za izvršitev nekega dela. Za pravilno ocenitev omenjenega faktorja je potrebna posebna uvežbanost analitikov, ki se doseže s prikazovanjem filmov za ugotavljanje PZ. V ilustracijo naj povem, da je izračunana pri 100 % faktorju učinka hoja povprečnega človeka, kateri mora neobremenjen prehoditi 5 km na uro.
Nadalje se pojavljajo pri izračunavanju norme še dodatni faktorji — koeficienti kot so:
Ka —• je koeficient delovanja okolja (temperatura zraka, relativna vlažnost_ zraka, onesnaženost zraka), ki ga dobimo iz posebne tabele in služi za kompenzacijo pogojev delovnega okolja.
Kn — je koeficient utrujenosti, kateri se priznava delavcu za premagovanje raznih bremen med samim delom, Skratka težavnosti, ki nastopijo pri opravljanju določenega dela. Tudi ta koeficient dobimo iz posebne tabele, vendar manjši od 11 % ne more biti.
Kd — dopolnilni koeficient, katerega dodatek služi za urejevanje izgub časa za predpisani odmor, osebnih potreb in organizacijskih izgub.
Menim, da sem dovolj jasno prikazal faktorje, kateri pri samem izračunavanju vplivajo na normo, ki se dodajajo po posebnih tabelah na čisti čas dela. Zraven zgoraj navedenih faktorjev se po samem snemanju ugotavlja tudi napaka snemalca, kar pomeni, da je dopustna razlika med skupnim časom snemanj a_ in seštevkom posamezno odčitanih časih lahko največ do ± 1,5 %. V primeru, da je odstotek prekoračen se mora snemanje ponoviti. Kontrola posameznih časov, ki so bili odčitani v času snemanja, pa je mogoča po posebnem testu iz matematične statistike, po kateri se ugotovi, če Je delavec v času snemanja delal normalno, kakor tudi, če je norma realno postavljena.
Upam, da sem v nekaj besedah uspel prikazati način postavljanja časov izdelave (norm), kateri se danes postavljajo čisto na znanstveno-matematično stitističnih osnovah.
Dušan Žnidarič
Delo v galvaniki	Foto: Korpar
AGIS • STRAN 7
Komunist in njegova založniška dejavnost
Predstavljamo vam slovensko izdajo Komunista, ki izhaja v 80.000 izvodih, poleg tega pa vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije pirinaša v vsaiki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS.
Kakor je znano, sproži časni vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«. Do-
slej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretje »Teden Komunista«, namenjen človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjgi«. V okviru letošnjega tedna Komunista se ho s številnimi akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, timpanelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela.
V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad
2.000	poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK.
Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu, posebno pa tistim, ki so aktivni in odgovorni za sedanji in prihodnji družbeni razvoj. To so naslednje knjge:
h Zgodovina revolucije XX. stoletja —
II., III., IV. knjiga	125,00
2.	O minulem delu	8,00
3.	Minulo delo	10,00
4.	Pomen ustavnih pravic iz minulega dela
in dohodkovni odnosi	20,00
5.	Prešernova zdravilca	35,00
6.	VIL kongres ZKS	150,00
7.	Po meri našega človeka	65,00
8.	Kako vzgajati za socializem kljub	idej.	razlikam 30,00
9.	Statut ZKJ in ZKS	5,00
10.	Program ZKJ	25,00
11.	Spomeniki revolucije in NOB — I.	knjižica	6,00
12.	Kultura in SLO	90,00
13.	Enotni trg	25,00
14.	Zasedanje ustavodajne Skupščine	500,00
15.	Tito pred nalogami zgodovine	100,00
16.	Idejnopolitične osnove novega sistema	planiranja 7,00
17.	V areni življenja	200,00
18.	Dialektika	130,00
19.	Kumrovec — Trebče	25,00
20.	Na poti od vizije do stvarnosti	45,00
21.	Vprašanja obrambe in varnosti neuvrščenih držav 15,00
22.	Marksizem in vojaštvo	35,00
23.	ZKJ in socialistično samoupravljanje	140,00
24.	Misel in akcija ZK	130,00
25.	Idejno delo in politična praksa	50,00
26.	ZBIRKA TEMELJI MARKSIZMA	(8 knjig)	289,00
I. Komunistični manifest	24,00
IV. Osemnajsti Brumaire	10,00
VI. Mezda, cena in profit	15,00
VIL Socializem in osvoboditev žensk	55,00
VIII.	Marksist, pojmov, polit, partije delav. razreda 50,00
IX.	Krtika gothskega in erfurtskega programa	30,00
X.	Izkušnje in nauki pariške komune	45,00
XII. Nova ekonomska politika	60,00
27.	III. zasedanje AVNOJ-a	200,00
28.	Velikani kapitala	50,00
29.	Delavci in kultura	20,00
30.	Smeri razvoja političnega sistema soc.
samoupravljanja	17,00
31.	Dokumenti o kulturi	15,00
32.	Konf. komunist, in delavskih partij Evrope	50,00
33.	Sodobni svet in mi	180,00
34.	Moralnopolitična in druga vpraš. kadrovske
politike v visokih šolah	18,00
35.	Značke posamezne (Človek, Jelo, kultura)	10,00
36.	Značke kompleti (Človek, delo,	kultura)	50,00
37.	Spričevala	2,00
38.	Colombo	50,00
39.	Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti 35,00
40.	Temelji delegatskega sistema	35,00
41.	Uresničevanje ustavne zasnove	združenega dela 200,00
42.	Razglednice ob 404etnici KPS	2,00
NAGRADE ZA INOVACIJE
Komisja za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je imela dne 25. 11. in
9.	12. 1977 redni seji na katerih je razpravljala o koristnih predlogih in tehničnih izboljšavah naslednjih članov kolektiva:
GOJKOVIČ Franca, JANEŽIČ Ladislava, MAJCEN Emila, GALUN Jožeta, KOLETNIK Rajka, ZAJC Jožeta, HORVAT Slavka, SIMONIČ Antona, ZA-
MUDA Stanka, KOLARIČ Antona, BELCA Edvarda, IVAR-TNIK Avgusta, MENHART Justine, VIDOVIČ Jožeta, VUK ing. Mladena, ŽULA Franca, BERANIČ Franca, KRIŽE Milana in NADIŽAR Alojza. Komisija je vse predloge rešila ugodno razen treh, ki so bili zavrnjeni kot nesprejemljivi glede na pismena mnenja strokovnih služb in TOZD.
Dušan Žnidarič
Motiv s Katarininega sejma	Foto: Korpar
Letos bo založba Komunist sestavila tak program za naslednje leto, v katerem bodo imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to akcijo založbe Komunist ne smemo pozabiti.
Te dni so direktor naše delovne organizacije in direktorji tozdov, kakor tudi predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij, dobili pismo glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista ki se nanaša na razširjanje časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo jim, da bo ta akcija uspela.
Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključi-
mo v to akcijo kakor tudi v vse druge akcije glasila ZKS in ZKJ. Zato pozivamo naše delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo našemu uredništvu.
Cena tednika Komunist je trenutno 2,00 dinarja za izvod ali 100,00 dinarjev na leto. Od L januarja 1978 bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal 3,00 dinarje za izvod oziroma 150,00 dinarjev na leto.
Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki bodo izpolnili spodnje naročilnice, čaka presenečenje, ki ga pripravljata uredništvo Komunista in njegova založba. Pohitite.
ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKRE
Kegljači AGISA najboljši
MATEMATIČNE ZA NOVO LETO
Kegljači AGISA najboljši
V oktobru in novembru je bilo oboi insko prvenstvo v kegljanju, katerega se je udeležijo 14 ekip. Našo delovno organizacijo sta zastopali dve ekipi — Ali s I. in Ag'is M.
iAGIS I.
1.	Zajšek Alojz
2.	Zorec Alojz
3.	Seidl 'Milan
4.	Učen Alojz
5.	Šeruga Alojz
6.	Majcen Silvo
7.	GOI ob Martin
AGIS
1.	Škrilla Franc
2.	Šmigoc Miloš
3.	Ličen Ivica
4.	Nadižar Alojz
5.	Gramc Zlatko
6.	Packo Anton
7.	Leber Dušan
8.	Pihler Jože
9.	Nežmah Anton
10.	‘Črešnik AlOjz
234 kegljev 166 kegljev 218 kegljev 216 kegljev 244 kegljev 115 kegljev 69 kegljev
VRSTNI RED NASTOPAJOČIH EKIP:
1.	Agis I.	1309	kegljev
2.	Mercator	1196	kegljev
3.	Kmet. korob. Ptuj 1194 kegljev
4.	TGA Kidričevo 1157 kegljev
5.	Vinko Reš
6.	Železničar
7.	Merkur
8.	Bo rac
9.	Olga Meglič
10.	Agis H.
11.	Opekat Perutnina
Gradnje SO 'Ptuj
12
13.
14
Pogovarjal sem
1147 kegljev 1130 kegljev 1130'kegljev 1047 kegljev 1039 kegljev 1035 kegljev 1027 kegljev 828 kegljev 781 kegljev 685 kegljev se s kapeta-
nom prve ekipe tov. Alojzom Šerugom. Povedal je, da je ekipa Agisa (prej TAP) že nekaj let v samem vrhu občinske lestvice,
saj je interes za kegljanje med delavci razmerama velik. Aktivnih je 58 kegljačev, vključno z žensko ekipo. Ženska ekipa se že pripravlja na delavske športne igre, ki so se začele že v začetku decembra. Tov. Šeruga Alojz je omenili tudi težave, s katerimi se srečuje kot vodja kegljačev Agisa, 'Pravi, da se pogosto srečuje s problemom nedi-scitpline med člani 'in pa dvoizmensko dello, ki pogosto ovira redne treninge. Prav talko pa ni zadovoljen z delom odbora Ptujskega kegljaškega kluba. Meni, da se bo moral odbor menjati, ali pa ta poživeti dejavnost kag-iljačev v ptujski občini.
IV razgovoru o programu je povedal, da se že pripravljajo za delavske športne igre, da pa bodo v februarju začeli s pripravami na športne igre avtomobilske industrije Jugoslavije. Na delavskih športnih iligrah ptujske občine računajo na sam vrh, na drugem tekmovanju v jugoslovanskem merilu pa bi prvo mesto zaman pričakovali.
Tov. Šeruga pravi, da povabi vse lljubitellje tega športa, da kar pridejo na igrišče Drave im preizkusijo svoje sposobnosti. Trenirajo vsak torek od 20. — 23.30 in v petek od 15. — 17,30 ure.
Murko Štefan
SMU20KAZ KADROV
^ um____
< PRIŠLI
POŠLI
—	LOHGHINA Borut, monter sedežev I.
—	VIČAR Ivan, monter sedežev I.
—	KRAJNČIČ Jožef, klepar
—	KMETEC Miroslav, klepar
—	KOKOT Slavko, klepar
—	VERONEK Drago, vrtalec na vrtalnem stroju
TOZD ORODJARNA
—	TRETINJAK Štefan, planer orodij TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	DONAJ Slavko, strugar III.
—	BABOSEK Branko, strugar III.
TOZD SERVISI
—	ZUPANIČ Vladimir, avtoklepar II.
DELAVCI, KI SO PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU NOVEMBRU 1977
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
—	BOMBEK Mirko, kuhar
—	JUS Hedvika, čistilka
—	CVETKO Emilija, kuharska pomočnica
—	FLORJANČIČ Branko, transporter
—	JOHA Branko, analitik I.
—	RIBIČ Franc, tehnolog projektant
—	HOLC Milan, kontrolor
TOZD AVTOOPREMA
—	TRAFELALA Franc, čistilec odlitkov
—	POTOČNIK Franc, čistilec odlitkov
—	KLANČEK Marjan, čistilec odlitkov
—	GRANDA Konrad, čistilec odlitkov
—	ŠKEC Marija, čistilec odlitkov
—	GREGOREC Maks, čistilec odlitkov
—	ZUPANIČ Jožica, strugar na RTS 26-28
DELAVCI, KI SO PRENEHALI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU NOVEMBRU 1977
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	MAVRIČ Ljuba, laborat II.
TOZD AVTOOPREMA
—	OBRAN Terezija, monter zavir
TOZD SERVISI
—	PETKOVŠKI Rajka, blagajnik TOZD VZDRŽEVANJE
—	BUCOVIČ Anton, delavec gradbene skupine
ANEKDOTE
Neki ženski z zelo dolgim nosom je AMais dejal:
»Kadar jo poljubiš na obe lici, je zadaj bližnjica.«
Ob neki priložnosti se je Allais začudil:
»Angleži so pa res posrečeni! Mi Francozi, imenujemo trge, ulice in avenije po zmagah: Rue de Rocroy, plače d' lena, avenue de Wagram . . . Angleži pa j‘ih krstijo po porazih: Trafalgar, Square, Water-ioo Plače . . . «
♦♦♦♦♦♦♦♦
V eni svojih zgodb pa ie napisal:
»In Janez je ubil Mileno. Približno takrat je Milena nehala varati Janeza.«
❖♦♦♦♦♦♦♦
REŠITEV KRIŽANKE IZ OSME ŠTEVILKE
FINALNA, TEKMA, ROOSEVELT, AMENSTIJA, PV, LM, PO, RTI, UV, VAUENJE, A, RS, BE, ELEKTROTEHNIK, IK, NEP, CPRI, CH, NJ, SMRT, VAASA, RAB, TNALA, NONIJ, R, VO, AKT, KOLIKA, OGOKI, LC, NAT, AON, RC, GM, K, ŠPORTNI, IESI, N, LEE, STOP, RIBOLOV, AUDI, KANELA.
OSEL IN MULA
Osel in mula navkreber tovorita težki bremeni. Peza osla tišči, da stoika in milo vzdihuje. Mula opazi le-to in reče skrbečemu drugu: »Starček, povej, kaj se jočeš in tožiš kot šibko dekletce?
»Dvakrat več nosim kot ti, 6e eno odstopiš mi vrečo.«
Če pa jaz eno ti dam, enaka sta tvoj in moj tovor.«
Dej, odgovori mi, vedec, kaj nosil je osel, kaj mula!«
NEVIDNE NOGAVICE
Gospodinja je na podstrešju sušila 10 parov črnih in 10 parov belih nogavic. Potrebovala je par nogavic in se je napotila ponje. Ker je na podsrešju pregorela žarnica, je bilo temno kot v rogu. U-boga gospodinja je nogavice lahko le tipala.
Vprašanje:
Koliko nogavic naj prinese s podstrešja, da bo med njimi _ gotovo par enake barve? Kaj pa, če so na podstrešju namesto nogavic rokavice?
LOKVANJI
En lokvanj, katerega površina se vsak dan podvoji, porabi 100 dni, da prekrije močvirje. Koali ko ‘dni potrebujeta dva lokvanja, da pokrijeta močvirje?
♦♦♦♦♦♦♦♦
IZID ŽREBANJA
NAGRADNE
KRIŽANKE
V osmi številki našega glasila smo objavili nagradno križanko. V roku smo prejeli 23 pravilnih in osem nepravilnih rešitev. Žrebanje je izvedel IO OOS, ki je bil tudi nosilec podelitve nagrad.
Nagrade prejmejo naslednji:
1.	nagrada (200,00 din) Stainlka Žuran — AOP
2.	nagrada (150,00 din) Danica Vindiš — pravna služba
3.	nagrada (100,00 din)
Dani Bela — Orodjarna
Nagrade lahko dvignete v uredništvu glasila do 1. 1. 1978.
Odgovori novoletne mate-matiščine
1.	Mula nosi 7 vreč, osel nosi 5 vreč.
2.	Med tremi nogavicami sta dve gotovo enake barve. Če bi bile na podstrešju rokavice, bi jih moral za en par prinesti 21.
3.	Devetindevedeset dni.
Važnejši dnevi v mesecu decembru
1. 12. 1919 je izšla v Zagrebu Crvena zastava, glasilo SKOJ
1.	12. 1942 je v vasi Driniči pri Bosanskem Petrovcu izšla 1. številka lista
Narodno oslobodjenje. List je kot organ AVNOJ objavil ves potek I. zasedanja
2.	12. 1941 (do 14. 12) je bil v Trstu tako imenovani II. tržaški proces
proti 60 Slovencem, voditeljem komunistične stranke ter narod-norevolucionarnega in protifašističnega gibanja v Julijski krajini. Posebno	sodišče je obsodilo 9	obtožencev na	smrt,	47	na
zapor do 30	let (skupno na 9787 in	pol leta	zapora).	Le štiri	je
oprostilo, štirim na smrt obsojenim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
5. 12. 1943 je Radio Ženeva objavil sestav NKOJ
7. 12 1946 je ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij 7. 12. 1957 je bil na Brionih IX. plenum CK ZKJ
7.	12.	1946	(do 13. 12.)	je bil v Beogradu Vlil.	kongres	ZKJ
8.	12.	1943	je ameriški	list Christian Sience	Monitor	objavil	vest	o	II.
zasedanju AVNOJ hkrati z obširnim pregledom bojev enot NOV in POJ
9.	12. 1968 (do 11. 12) je bil v Ljubljani VI. kongres ZKS.
11. 12. 1925 je bil na ljubljanski univerzi ustanovljen klub študentov marksistov
11.	12. 1941 sta Nemčija in Italija napovedali vojno ZDA
12.	12. 1941 so fašisti požgali slovenski narodni dom v Trstu
13.	12. 1942 je generalni sekretar KPJ Josip Broz-Tito poslal Kominterni te-
legram, s katerim ostro obsoja pisanje New York Timesa o borbah Draže Mihajloviča z okupatorji. Tito vnovič naproša Kominterno naj pride v Jugoslavijo komisija vseh zaveznikov, da se prepriča o izdaji Draže Mihajloviča.
15. 12. 1948 (do 19. 12) je bil v Beogradu kongres SKOJ in LMJ. Kongres je soglasno sprejel resolucijo o združitvi teh dveh mladinskih organizacij v enotno Ljudsko mladino Jugoslavije.
15. 12. 1939 je v Zagrebu izšla edina številka legalnega komunističnega tednika Nova ljudska pravica. Uredil jo je Edvard Kardelj.
15.	12. 1939 je v rudnikih Trbovlje, Hrastnik in Laško stavkalo okrog 6.000
rudarjev. Stavka se je končala brez uspeha.
16.	12. 1944 so enote NOV Zavzele Užice in tako uspešno končale boje za
osvoboditev Srbije.
18.	12. 1921 je bila v Beogradu jugoslovanskih socialističnih strank. Sklenila
je, da vse tri stranke JSDS za Slovenijo, Socialnodemokratska stranka Hrvatske in Slavonije ter Socialistična delavska stranka Srbije — prenehajo kot samostojne politične organizacije in se združijo v skupno Socialistično stranko Jugoslavije.
19.	12.	1948 je	bil v Skopju I.	kongres KP Makedonije.
21.	12.	1941 je	VŠ v Rudu v vzhodni Bosni formiral iz štirih	srbskih in	dveh
črnogorskih bataljonov 1. proletarsko brigado kot višjo enoto v sestavi osvobodilnih sil.
22.	12. 1941 je bila ustanovljena 1. proletarska brigada. V spomin na to se
praznuje dan Jugoslovanske armade.
24. 12. 1928 je bila v Jaršah pri Ljubljani pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo.
24.	12.	1934 je	bila v Trdinovi	ulici v Ljubljani IV. državna	konferenca	KPJ.
25.	12.	1936 so	fašisti prisilili	pevce ilegalnega slovenskega	pevskega društ-
va iz Gorice, da so pili strojno olje, ker so peli pri polnočnici v Podgori slovenske pesmi.
27. 12. 1942 se je začel v osvobojenem Bihaču I. kongres protifašistične mladine Jugoslavije.
29. 12. 1920 je vlada kraljevine Jugoslavije razglasila Obznano.
31. 12. 1936 je KI zaupala vodstvo KPJ Josipu Brozu z mandatom, da sestavi centralni komite.
»Vraževerni delegatek”
Petek je, trinajsti. Zbuda sen se nenaspani. Celo noč se mi je motalo o samen gnoji. Pravijo če se ti o tem seja, da je to dober znak. Že sen si štendira kak do šle vse nove ocenitve na cen-trainen delatvsk&n sveti skozenj, da bon vida bojšo plačo v žepi. Zdignoio me je od veselja na štampeti. Vstana sen na levo nogo. Z desno sen stopa fkahlo pa jo razieja po tleh. Pri podbrivaji sn se stari klingici celega pore-za, šipegl mi je doj padna pa se razleta, na šekreti pa so mi bloki za južino v J uk jo pali. Tak, gnes še južne nemo meja. Pri froštikli pa sen si jezik z ajpren žiipoj pobara. »Hodi kvragi ti pa tvoja služba,« se je drapala name Ha-nika. »Cele dneve hrdaš za ni-kakvi hasek, kak mo mi dale živeli če ...« »Srečno Hana, midi se mi na delo.« Zgraba sen iber-cug, pa sn zbrisa vun, da ne poslušan več totega večnega jafkanj a.
Zalopna sen zdvermi pa sen pozaba palec za sebi potegniti, tak da sen takoj meja črni nohet. Da bi bla stvar do konca zapeča-
tena, še mi je tista podkef, ki sn jo meja nad dvermi pribiti, pata na glavo.
Po najbližji poti sen jo mahna proti podjetju ka me še ne bi kaj doletelo. Na deli mi je preša stisnula prst, da sen meja tako stenico kak deset para.«
»Šlampavec, šiampasti, nerodni« se je raztegna nad meni šef, »da te je malo boj bi šo ti malo ce-ce, kak bi te mi plan spunili.« Neje važno za moj prst, važno je plan spuniti, kerega so kanclaj-fuksi v pisarnah znormirali. Oni si zdaj lepe šolce črne kave obračajo. Normircon se bogme norme nemrejo normirati. V želodci me je sukalo pa nekak bom že zdrža do dveh. Samo s tega neblo nič. Ob drugi viiri so sl zmislili sejo delavskega sveta. Tak je neblo z obedom nič. Dober tek. Tisti, ki so stalno najbolj glasni so se nadkričavali med seboj. Oni edini še razmejo tiste cifre, procente, indekse pa druge što-se, o katerih mi veze nemarno. Java sem se k diskusiji, ker ml je neblo vse jasno, pa sen doba tako pravno tolmačenje kak da
Lukarica na Katarininem sejmu
Foto: Korpar
ANEKDOTI
Ko so AMasa vprašali za mnenje o vprašanju ali je Shaikespeare živel ali ne, in če je, ali je res avtor svojih del, je stvar — seveda ne brez podsmeha — takole razložil:
»Shakespeare ni nikoli živel. Vsa njegova dela je ustvaril nekdo drug, ki se je prav tako imenoval Shakespeare.«
♦♦♦♦♦♦♦♦
Allaisu so povedali, da nekdo spije po šest kav samo zato, da lahko trdi:
»Tak sem kot Balzac.«
»Jaz sem pa tak kot Napoleon«, je dejal Allais.
»Zakaj kot Napoleon?«
»Moji ženi je ime Jožefina.«
bi kdo z mašingeverom po meni strela. Po toten še drugi delegati neso viipali več deskotirati. Nazadnje sn še roko zdigna za tisto proti čemi sen bija. Vtira je šla že proti šesti, viini je bla trda tema pa vlevalo je kak s škafa. Vzdigna sn kragl gor, glavo sen notri potegna, pa se spusta proti domi. Zaštopani kanali ob stezi neso folgali požirati vode pa sen moga prek mlak preskakovati.
Hop letaje, hop rekreacija.
Mimo mene je z avtom pridivjo šef pa me je splahna do šijeka. Vun no vun moker pa lačen sn priša do domu. Pri dverih mi je že zadiša obed.
»Brvečer Hanika, kaj maš za jesti?« sn veselo pita, ker sen priša na toplo vmes pa sn drgna roke, ki so mi čisto prezeble.
»Nič!« me je presekala žena in me prestrelila kosmoto z očmi, tak da so mi kar mravtinci preleteli po hrbti. »Idi k tisti svoji lajdri nazaja pri keri si bija do zaj. Naj ti ona obed da...«
Lepo vas pozdravlja
Hotimir Rokodvižnik
MALA
KRONIKA
Leto skoraj bo pri kraju čas, ko se polagajo bilance tisti, ki med letom bili so »v raju« in tisti, ki jim šlo je za finance.
Avtooprema najbolj glasna, kdaj sporazumi so v obravnavi, dokler stvar ni čisto jasna, sporazum za njih ni pravi.
V	Gumami nimajo prave sreče, ker že vsaki dobro ve,
da še DESMA zdaj ne peče, gumo takšno kot ji gre.
V	servisu še staro pesem, kdo zapoje tu in tam,
za parcelo ves je besen, če mu jo hočejo vzeti vstran.
S tekočega traku v Precizni, vedno novi tahografi,
KINZLE ni za njih brezbrižni le zanimajo ga paragrafi.
Solidarnost je v Kovinski, na prvem mestu, to se ve, ne zato, ker bil bi v stiski, pod streho je vzela AKG.
Prvi po poti samouprave, so se Orodjarji reorganizirali, da ne bi skrenili s smeri prave, bodo plane realizirali...?
Delovna skupnost skupnih služb TOZD-om kamen je spotike, saj kriva je za kup izgub, ker denarce je porabila velike.
Nova TOZD je Vzdrževanje, stara komaj dobrega pol leta, je že občutila napredovanje in solidarnost točk za svojega človeka.
Tako v AGISU v tem letu, čas je hitro minil ves, brez zamere naj bo vzeto, pol za šolo, pol za res.
In ob koncu vsem po vrsti, uspešno Novo res želimo, da po prvem prvem zdravi, čvrsti OD po delu si delimo.
C. C.
♦♦♦♦♦♦♦♦
NEKOČ SO BILI DIJETNIKI
\ZAHUO&tV/ PAS ZA VOZNICE,,
K,
Francostai humorist in pisec komedij Alphomse AHais (1855 —1905) je bil direktor leposlovne revije, ki je slovela po praznih obljubah in izgubljenih 'rokopisih. Mlad pisatelj se mu je nekoč pritožil, da revija ni objavila njegovega prispevka.
»Sem vam vrnil rokopis?« je osorno vprašal AMais, da bi čimiprej opravil z njim.
»Da.«
»Potem ste lahko srečni, dragi prijatelj. Pomislite na protestantskega pastorja, ki je dal svoj klobuk, naj bi krožil med verniki, a ko je videl, da ni padel vanj niti najmanjši sold, je pokleknil in dejal:
Zahvaljujem se ti, dobri Bog, da so mi vrnili klobuk.«
Kadar je prišel v uredništvo časopisa, katerega je zalagal s članki, je Allais običajno dejal blagajniku:
»Prišel sem po svoj prejemek«.
Nekoč ga je blagajnik opozorili, da ne rečemo moj prejemek, temveč moji prejemki.
»No«, je odgovoril AMais, »za tako malenkost res ni vredno uporabljati množine.«
V AG1SU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin. Drobnič Ivan. Indič Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Žlvkovlč Dragan. Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1800 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata
za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.