Števerjanski vestnik, glasilo, ki “povezuje” poštovane bralke in bralci, počaščeni smo, da Vam lahko v prilogi Novega gla- sa ponudimo posebno izdajo Števerjanskega vestnika. Po- svečena je petdesetletnici nepre- kinjenega izhajanja in priča o de- lovanju enega izmed redkih za- mejskih vaških glasil. Spraševali se boste, kaj sploh je Števerjanski vestnik, komu je namenjen, katere prispevke objavljamo v njem in katera je njegova naloga. Uredništvo čuti dolžnost, da Vam v objavlje- nih vrsticah predstavi krajšo zgodovino, nastanek in delo- vanje vitalnega vaškega lista, ki ga vse družine Števerjan- cev – v vasi in drugod – brez- plačno prejemajo na dom. Števerjanski vestnik je krajše glasilo, preprost snopič papir- ja, ki izhaja štirikrat letno in želi zaobjemati vse vaško do- gajanje Števerjana, politične- ga, kulturnega, ekonomskega in verskega značaja. Ob kon- cu šestdesetih let prejšnjega stoletja so si člani SKPD “F. B. Sedej” zamislili, da bi lahko vaščane povezovali z listom papirja, z objavljanjem kra- jevnih novic. V tistih letih je kulturno delovanje naše vasi doživelo pravi razcvet: 26. fe- bruarja 1968 je pričel delovati ansambel Lojzeta Hledeta, ki je narodno-zabavno glasbo širil po svetu; 19. marca 1969 je bil odprt kulturni hram v obnovljenem župnijskem domu, ki nosi ime po goriškem nadškofu Frančišku Borgiu Sedeju; 30. marca 1969 je nastalo Športno združenje Brda; 2. maja 1971 je med Borovci prvič potekal Festival narodno- zabavne glasbe. S temi pogoji in v okviru društvenega delovanja je nastala ideja glasila, v katerem naj bi bila zabeležena vsa doga- janja širše vaške skupnosti. Na tak način je 12. januarja 1969 pod predsedovanjem Dominika Humarja in s predlogom Marja- na Terpina izšla prva številka. Ob tej priložnosti je takratni pred- sednik društva zapisal besede, ki še danes ponazarjajo poslanstvo našega biltena: “Da bi čimbolj povezovali vse Števerjance ter jih obveščali o vsem, kar se tu go- di”. Ta stavek je še danes za nas zelo aktualen, saj prikazuje pravo go- nilno silo uredništva Števerjan- skega vestnika. V zadnjem letu smo to geslo nekoliko poenosta- vili in posodobili, da jasno izraža ključni pojem: “Povezujemo”. V tej besedi se današnja mladina, ki prevzema odgovornost za oblikovanje vaškega glasila, po- polnoma prepoznava. Dejstvo, da mladi skrbimo za izhajanje in oblikovanje tega biltena, je že dokaz, da je Števerjanski vestnik res last vseh Števerjancev. Ured- ništvo je pobudnik in oblikova- S lec tega lista; brez pisnih prispev-kov in brez samega kulturnegain političnega delovanja našega okolja pa bi Števerjanski vestnik izgubil svoj smisel. Sovaščani prepoznavajo svoje glasilo kot kronološko sredstvo, ki za- ključuje in zaobjema vsa vaška dogajanja, in to vsako trimesečje. V njem lahko prebirajo o delo- vanju obeh kulturnih društev, o nastopih mešanega pevskega zbora in Dramske družine, spremljajo lahko dejavnost otroškega zbora in mladinskega krožka, prebirajo dopise tako mladih kot starejših sovaščanov in so na tekočem o delovanju občinske uprave. Še toliko po- membnejša priložnost pa, ki jo glasilo nudi svojim bralcem, je aktivno sodelovanje pri njego- vem oblikovanju. Na hrbtni stra- ni naslovnice so namreč lepo vidni kontakti, preko katerih lahko vsi stopijo v stik z ured- ništvom in mu posredujejo svoje članke za objavo. Sodelavci Šte- verjanskega vestnika se vsakega takega doprinosa veselimo, saj je to odziv ljudi, ki so doumeli bi- stvo tega biltena: vsi ga prebira- mo, vsi lahko vanj tudi pišemo. Kateri pa je materialni proces iz- daje oziroma kako konkretno nastaja Števerjanski vestnik? V uredništvu ne razpolagamo s po- trebnimi finančnimi sredstvi, da bi glasilo tiskali v tiskarni; prav- zaprav nas ta možnost sploh ne mika, saj se mladina prostovol- jno zbira in tiska petsto štirideset izvodov Števerjanskega vestnika s pomočjo modernega ciklostila. To je neke vrste fotokopirni stroj, le da je veliko hitrejši in prime- ren za veliko število sosledičnih tiskov. Ko so posamezne strani ti- skane, se mladi zlagatelji na so- boto popoldne zberejo v župnij- skem domu F. B. Sedej, kjer vsak izvod ročno sestavijo, ga spnejo z jekleno sponko ter ga nazadnje ovijejo v plastično ovojnico. Za- tem, na dan ponedeljka, za- dolženi član uredništva vse sno- piče pretovori na poštni urad v Gorico, nato je Števerjanski ve- stnik priporočen skrbnim rokam poštarjev. Iz tega razumete, da izhajanje in brezplačno deljenje omogoča popolnoma prostovol- jno delo mladine; stroške za osnovne potrebščine pa krijejo društvo “F. B. Sedej” in prosto- voljni darovalci. Vsem gre velika zahvala, da še vedno verjamejo v poslanstvo ta- ko skromnega, a v duhu močnega skupnega glasila, ki že petdeset let ohranja pisano zgodovino naše ob- mejne slovenske vasi. Velika zahvala gre Zadrugi Goriški Mohorjevi in ured- ništvu Novega glasa, ki sta Števerjanskemu vestniku nudila možnost, da se predstavi širši paleti bral- cev. Ostalim društvom in nam podobnim kulturnim ustanovam pa gre izziv, skrit v geslu “Povezujemo”. V času, ko Slovencem pre- tijo odloki o znižanju državnih finančnih pod- por časopisom in tedni- kom, postaja vloga nas ma- lih še toliko bolj očitna. Za- mejstvo je bogat prostor s kultu- ro, gospodarstvom in globoko zakoreninjenimi vrednotami. Števerjanski vestnik nudi pristno sliko vaške skupnosti; iz leta v le- to ohranja povezavo med ljudmi in spodbuja mladino k razisko- vanju lastnih korenin in pripad- nosti ter budi v njih narodno za- vest. Naš časopis je lahko v svoji skromnosti zgled za katerikoli slovenski kraj. Vsem kulturnim društvom zamejske realnosti kličemo: “Povezujte, ustvarite tu- di vi svoje dragocene biltene, svoje Vestnike”! Damjan Klanjšček PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS LETNIK XXIV., ŠT. 2 (1112) TRST, GORICA, ČETRTEK, 17. JANUARJA 2019 Drobni utrinki, ki ustvarjajo zgodovino etdeset let je dolga doba. Desetine navdušencev so vztrajno, neprekinjeno, večkrat letno, redno in z veseljem sodelovale pri pripravi glasila. Pa bo kdo rekel: “To je majhno, preprosto glasilo... ” Velik mednarodni, državni, deželni, pokrajinski, občinski, vaški ali župnijski časopis potrebuje podobne elemente: vsaj enega urednika, pisce, tipkarje, impaginatorje, tiskarje, vezalce, razpečevalce, finančno osnovo... Velikost ali moč časopisa se meri le po višini proračuna. Kakovost pa ni vedno sorazmerna! Ko glasilo 50 let izdaja lepa skupina navdušenih prostovoljcev, z malo sredstev na voljo, je P toliko bolj zaslužno pohvale,zahvale in spodbude.Krajevni časopis beleži tudi drobne domače novice, ki jih večji mediji ne zaznajo. Pa vendar prav ti drobni utrinki življenja ustvarjajo zgodovino kraja in so osnova za njegov nadaljnji razvoj. Kar je zapisano, se bo ohranilo za našo sedanjost in prihodnost. Prihodnosti pa ni brez spomina na preteklost, brez korenin. Zato je potrebno zgodovinske dogodke, še posebej najdrobnejše, ohraniti tudi v zapisani obliki. In pri tem pomembnem delu lahko vsakdo sodeluje. Kako hvaležni so zbiralci zgodovinskih podatkov kraja, ko na hrbtni strani fotografije najdejo preproste podatke: datum, imena oseb na sliki in dogodek ob posnetku. Koliko ugibanja in nepotrebnega dela pa je takrat, ko na fotografiji teh podatkov ni! Enako pomembno je tudi ustno izročilo, pripovedovanje o preteklih dogodkih naši mladini, da bo lahko ponosna na svoje korenine, na svoje delavne in vztrajne prednike. Tako bodo tudi oni imeli veliko materiala in razlogov, da to bogato izročilo predajo naprej svojim otrokom in s svojim doprinosom še bolj obogatijo okolje. Zato kot prijatelj in župnik kličem vsem: sedanji in prihodnji sodelavci in oblikovalci Števerjanskega vestnika, pogumno naprej, z dobro voljo in Božjo pomočjo! Nič ni majhno, kar je storjeno iz ljubezni do družine, vaške skupnosti in naroda, ker je vključeno tudi v velik Božji načrt! Župnik Marjan Markežič Neprecenljiva zakladnica poštovani ustvarjalci in bralci Števerjanskega vestnika! Dovolite mi, da ob tej pomembni obletnici čestitam vsem, ki ste v preteklih petih desetletjih prispevali k ustvarjanju našega časnika. Smo edina občina na Goriškem, ki se lahko pohvali s svojim glasilom, zato so vaši prispevki pomembno dopolnjevali kroniko naših krajev. Števerjanski vestnik predstavlja neprecenljivo zakladnico dogodkov, ki so se vrstili pri nas. Dosledno in zagnano je beležil večje in manjše uspehe naše skupnosti kot tudi ovire, ki smo jih skupaj premagovali. Redno je spremljal utrip naših kulturnih društev in tradicionalnih dogodkov. V njem se je vedno našel prostor za pestro paleto tematik, od družbene kritike do dobrih misli, od kulturno- umetniških do športnih novic. Seveda ne smem pozabiti niti na prispevke, ki jih za glasilo pripravijo naši najmlajši občani. Kdo ve, morda bodo tudi v prihodnje sooblikovali njegovo vsebino ter Števerjance doma in po svetu obveščali o dogajanju pri nas. Smo majhen kraj, ki ima veliko povedati, zato vsem soustvarjalcem in zvestim bralcem želim, da bi Števerjanski vestnik še naprej uspešno opravljal poslanstvo, ki ga je začel pred petdesetimi leti. Županja Franca Padovan S Pomemben mejnik etdesetletnica je pomemben mejnik v življenju vsakogar izmed nas. Ravno tako je pomemben mejnik v zgodovini organiziranih skupnosti, še zlasti ko gre za organizacije, ki delujejo na prostovoljni ravni, kot je kulturno društvo. Števerjanski vestnik je dosegel to častitljivo obletnico: brez požrtvovalnosti posameznikov, ki v okviru društva Sedej skrbijo zanj, bi do tega trenutka ne prišli. Da ni samo glasilo društvenega delovanja, dokazuje dejstvo, da v Števerjanskem vestniku beremo tudi o dogajanju v vasi, o kulturnih in drugih dogodkih, ki bogatijo naše območje, in o novicah, ki zadevajo politično upravljanje naše občine. Uredništvu Števerjanskega vestnika gredo naše iskrene čestitke in voščila, da bi delo nadaljevali še veliko let, še zlasti pa da bi bili kos novim izzivom, ki jih čakajo v dobi digitalizacije in velikih družbeno-socialnih sprememb, ki jih naša družba, in z njo tudi slovenska narodna skupnost v Italiji, doživlja. KD Briški grič P Pričevalec časa, zgodb, ljudi, dogodkov rage bralke in bralci, spoštovano uredništvo! Pisanje je risanje s samostalniki in senčenje z glagoli, je transponiranje slik v črke, je prenašanje znanja in védenja v skupni trajni spomin. Števerjanski vestnik že pol stoletja to uresničuje za vse občane, ki so še doma, in tiste, k jih je življenjska pot ponesla v svet. To vaško glasilo, ki ga naše društvo deli brezplačno in je skozi desetleja sad dela mnogih prostovoljnih piscev, sodelavcev in urednikov, je obenem eden močnejših D povezovalnih členov naševaške in občinske skupnosti, ane samo: je pričevalec časa, zgodb, ljudi, dogodkov. Je arhiv našega čutenja in mišljenja skozi desetletja ter ažuren pogled v sedanji vaški utrip. Je pa tudi priložnost za naše mlajše sile in talente, ki se preizkušajo v posredovanju slovenstva in gojenju spoštljivega odnosa do rodne zemlje. Je udejanjanje še smotrnejše strategije krepitve znanja slovenskega jezika. In zato si nadejam, da bo v bližnji prihodnosti postal laboratorij tudi novejših medijskih prijemov, da bo prostor usposabljanja novih kadrov k posredovanju konstruktivne kritike do naše ožje in širše skupnosti, da bo sprožilec še bolj treznega zavedanja, da procesi asimilacije nikdar ne minejo, da je usoda naše narodne manjšine v Italiji tesno povezana s slovensko besedo. Prav zato je naš Števerjanski vestnik lahko danes še močnejši pospeševalec zrelejšega pristopa ne samo k ohranjanju slovenstva, pač pa k njegovi rasti. In prav zato mu najprej kot predsednica SKPD F. B. Sedej, predvsem pa kot bralka in Števerjanka, voščim še dolga desetletja izhajanja, kajti njegovih nalog zbliževanja, povezovanja, kulturne ozaveščenosti še zdaleč ni konca. Ilaria Bergnach, predsednica društva SKPD F. B. Sedej SKPD F.B. SEDEJ 50-letnica Števerjanskega vestnika17. januarja 20192* Uredništvo skozi čas d začetka leta 1969 do danes, ko proslavlja- mo zlati jubilej nepre- trganega izhajanja, so ured- ništvo Števerjanskega vestnika sestavljali: Beretta Stefania, Bulfoni Eve- lin, Corsi Hadrijan, Černic Alenka, Černic Anka, Černic Kazimir, Černic Marko, Di Bat- tista Niko, Dorni Aljoša, Dorni Katja, Dorni Nikol – glavna urednica med letoma 2009 in 2011, Dornik Erika, Drufovka Marjan – glavni urednik med letoma 1998 in 2008, Frando- lič Costanza, Gravnar Nives, Hladnik Boris, Hlede Andrejka, Hlede Bruno, Hlede Damjan, Hlede Edi – odgovorni urednik med letoma 1971 in 2008, Hle- de Jurij, Hlede Martina, Hu- mar Dominik, Humar Eliana, Humar Kazimir, Humar Mari- ja, Humar Valentina, Klanjšček Damjan – glavni urednik od le- ta 2012, Klanjšček Silva, Knez Helena, Komjanc Agata, Kom- janc Ida, Komjanc Jelko, Kom- janc Sara, Kovic Jasmin, Lango Florjan, Lango Gabrijel, Maraž Martina, Mužič Elija, Padovan O Franka, Pahor Nina, SimčičJožica, Simčič Mirjam, SimčičZvonko, Srebernič Marjanka, Srebernič Martin, Srebernič Terezika, Škorjanc Stanko, Terčič Branko, Terčič Vida, Ter- pin Damijan – glavni urednik med letoma 1988 in 1990, Ter- pin Marjan, Terpin Peter, To- mažič Anita, Valentinčič Mar- tina, Vidrih Gabrijel, Vogrič Ivan – glavni urednik med le- toma 1991 in 1997 ter odgo- vorni urednik od leta 2009, Vogrič Milena, Vogrič Silvana, Žnidarčič Jožica. Velika zasluga, da Števerjanski vestnik še danes redno izhaja, pa gre tudi vsem tistim, ki so obogatili in še danes bogatijo vsebino glasila s številnimi pri- spevki, članki, zapisi in rubri- kami. Njihovo delo in ustvar- janje ostajata zapisani na stra- neh Števerjanskega vestnika in v spominu naših zvestih bral- cev, katerim se moramo iskre- no zahvaliti, da lahko letos proslavljamo tako pomembno obletnico in lahko svojemu glasilu zaželimo še na mnoga leta. Pisana števerjanska zgodovina oje prve izkušnje v društvu Frančišek Borgia Sedej so se pričele z letom 1978, ki je sovpadalo z osmo izvedbo števerjanskega Festivala, kot sem lani zapisal v festivalsko brošuro. Tajnik društva je bil takrat Zvonko Simčič, ki je veliko svojega prostega časa preživel prav na sedežu društva. V poletnem času sem večkrat šel zvečer do “placa”, saj se je tam zbiralo kar precej mladih. Najbolj zanimivo pa je bilo zame takrat, ko je Zvonko razvijal Števerjanski vestnik na ciklostilu. Počasi me je naučil uporabljati ciklostil in tako se je začelo. Po občnem zboru društva, leta 1980, je tajniško mesto prevzela Anka Černic. Zvonko se je nekako umaknil iz društva in jaz sem ostal skoraj edini, ki je znal uporabljati ciklostil. Tako je naneslo, da je Anka natipkala matrice in jaz sem jih potem razvil na ciklostilu. Ko je bilo vse natisnjeno, je prišla ekipa, ki je sestavila strani glasila, časnik dala v ovojnice, natipkala naslove in nalepila znamke, tako da je naslednji dan šel na pošto. Zanimivo je, da je ekipa, ki je sestavljala Števerjanski vestnik, štela do deset, včasih pa samo dva člana. Odvisno je bilo le od dobre volje. Takrat je izhajal približno v tristo izvodih. Druga zanimivost iz tistih časov so naslovi. Za te smo imeli napravo, ki so jo menda imeli prej na občinskem matičnem uradu. Vsak naročnik je imel svojo ploščico, na kateri so bili natisnjeni ime in priimek ter točen naslov. Ta naprava je delovala tako, da si položil ovojnico na določeno mesto, nato si z ročajem udaril po vrhu in je bil naslov natisnjen. Ploščice so se tudi avtomatsko zamenjale. Za najboljšo uporabo tega stroja so bile potrebne tri osebe: ena je polagala ovojnice, druga je tolkla, tretja pa je jemala natisnjene ovojnice stran. Leta 1984 je uredništvo Števerjanskega vestnika prevzel Damijan Terpin in jaz sem bil takrat edini, ki sem znal uporabljati ciklostil. Takrat so se že pojavile elektronske matrice, ki so bile bolj praktične, saj si lahko stran prej natipkal na papir in nato napravil M elektronsko matrico. To napravoje imel v Gorici g. MarijanMarkežič, ki nam je priskočil na pomoč. Leta 1990 je prva številka Števerjanskega vestnika izšla komaj jeseni. Ne bom našteval razlogov zakaj, tako je pač bilo. Po končani trgatvi sem prinesel domov pisalni stroj, ki je bil na sedežu društva, zbral nekaj člankov in natipkal novo številko našega glasila. Tako se je začelo moje uredniško delo. S časom se je naš ciklostil postaral. Dobili smo modernejšega, a rabljenega. Ta je obetal zelo dobro, a v zimskih mesecih je bilo na sedežu društva mrzlo in vlažno, zato ciklostil ni delal. S tem smo se trudili nekaj let, nato smo šli po pomoč h gospodu Karlu Bolčini, ki je v Štandrežu imel zadnjo novost na tem področju: ciklostil, ki najprej pripravi matrico, potem pa jo še razvije. V primeru, da bi morali narediti več kot petnajst izvodov, bi s takim ciklostilom kopirali ceneje kot s fotokopirnim strojem. Polagoma smo si tudi mi priskrbeli tak ciklostil, saj je bil uporaben ne samo za Števerjanski vestnik, ampak tudi za pevski zbor in druge dejavnosti društva. Leta 1998 smo v društvu dobili nov podmladek, s časom je Marjan Drufovka prevzel funkcijo glavnega urednika in jaz sem se polagoma umaknil, saj je moja kmetija zahtevala od mene vedno več časa. Vsa leta je bil odgovorni urednik Števerjanskega vestnika Edi Hlede. Ta funkcija je tudi nekako pravno obarvana, saj je naše glasilo uradno registrirano tudi na sodišču (7. marec 1969 št. 72) in mora imeti odgovornega urednika, ki je vpisan v časnikarsko zbornico. Po prerani smrti Edija Hledeta sem to funkcijo prevzel jaz. Ko sem urejal Števerjanski vestnik, sem v arhivu društva našel tudi stare številke našega glasila. S časom pa se je nekaj strani ali celo številk izgubilo. Takrat so obstajali trije izvodi vseh Števerjanskih vestnikov, ki so bili vezani v knjigo: enega je imel Marjan Terpin, drugega Zvonko Simčič, tretjega pa števerjanska knjižnica. Marjan Terpin mi je dovolil, da sem njegove knjige razvezal, jih fotokopiral in potem zopet povezal v knjigo. Tako sem napravil celoten arhiv starih številk glasila, zraven pa sem si napravil še svoj vezani izvod. Zanimivo je tudi, da so se v tistih letih pojavile prve barvne fotokopije; to mi je prišlo prav za naslovne strani arhiva, ki so nam manjkale, čeprav so te barvne fotokopije stale kar precej. Ta arhiv je bil zelo koristen, ob štirideseti obletnici Števerjanskega vestnika je društvo shranilo vse izvode glasila na DVD ploščo, prizadevamo pa si, da bi bile vsem dostopne na spletu. Pred 50 leti se je na našem društvu začelo marsikaj premikati. Poleg cerkvenega pevskega zbora in dramske dejavnosti, ki so delovali že prej, se je ustanovilo športno združenje Brda, mladi fantje so se zbrali v ansamblu Lojzeta Hledeta in dve leti kasneje organizirali še prvi Zamejski festival. Krona vsega tega pa sta bila dober župnik in odprtje župnijskega Sedejevega doma. Takratni župnik Oskar Simčič je prodal tri kolonske kmetije, ki so bile v lasti števerjanske Cerkve. S tistim denarjem je odkupil in popravil staro podrto stavbo in tam napravil župnijski Sedejev dom. Župnija in društvo sta tako dobila prostore za vse svoje dejavnosti. Povedati moram tudi, da je Števerjanski vestnik igral ključno vlogo, da smo leta 1995 zopet pridobili upravo števerjanske občine. Po porazu na volitvah, leta 1985, se je v Števerjanu začelo graditi na mladih. Mešani pevski zbor je okrepil dirigent Tomaž Tozon in začeli smo žeti zavidljive uspehe. O vsem tem je redno pisal tudi Števerjanski vestnik. Na žalost je delovanje društva Sedej in sekcije Slovenske skupnosti za Števerjan večkrat naletelo na gluha ušesa goriškega časopisja. Naše glasilo pa je pisalo, obveščalo Števerjance o vsem našem delovanju in jih prepričalo, da so leta 1995 ponovno dali svoj glas Slovenski skupnosti in izvolili svojega župana. Sadove vsega tega žanjemo danes, ko v našem Sedejevem domu stalno nekaj mrgoli. Na zadnjem občnem zboru društva smo izvedeli, da je v zadnjih dveh letih društvo imelo stodvajset dogodkov. In glej, tudi zdaj imamo dobrega župnika in v Sedejevem domu se končujejo temeljite obnove, ki jih zahtevajo vsi predpisi. Pred leti je moj nekdanji profesor v televizijskem intervjuju ob nekem dogodku povedal takole: “Slika, ki smo jo nocoj tukaj napravili, bo čez pet let lep spomin, čez deset let pa bo že zgodovina”. Če je to res, potem lahko rečemo, da ima Števerjanski vestnik štirideset let pisane števerjanske zgodovine. Zelo mi je prijetno, ko občasno vzamem v roke kak star izvod in obujam lepe spomine. Ivan Vogrič Vestnik praznuje rav tako je, naš Števerjan- ski vestnik praznuje pet- deset let. To je res dolgo obdobje, toda števerjanski časnik je še vedno mladosten, kot so mladi vsi tisti, ki zanj skrbijo. Ob tako lepi in po- membni obletnici moram zato napisati nekaj skromnih stav- kov našemu vaškemu glasilu. Prav so imeli, smo imeli in imajo vsi tisti, ki so vsa ta leta verjeli v to, da se je generacija urednikov in vseh tistih, ki skrbijo, da glasilo izhaja, ved- no pomlajevala. Samo na ta način ta za nas zelo pomem- bna publikacija izhaja tako dolgo in vsa ta leta kljubuje vsem težavam, ki jih ni malo. Tudi po drugih vaseh so po- dobna glasila že izdajali, a so na žalost že zdavnaj utihnila. Za vsako številko mora nekdo poskrbeti za članke, jih urediti, popraviti, pregledati naslove, dodati nove, časopis tiskati, ga zložiti, nesti na pošto in ne na- zadnje zanj tudi plačati poštni- no. Števerjanski vestnik izhaja v 400 izvodih. Ti gredo štever- janskim družinam, številnim znancem in prijateljem v naši deželi in tudi daleč po svetu, vsem tistim, ki si ga želijo brati, in to seveda brezplačno. Za iz- dajo vsake številke si morajo glavni urednik in vsi sodelavci, člani društva Sedej, vzeti kar nekaj “cejta”. Zato gresta zah- P vala in pohvala v celoti vsemmladim, ki žrtvujejo nekaj svo-jega prostega časa za izdajo Šte- verjanskega vestnika. Seveda je zdaj, posebno za ti- skanje glasila, lažje in enostav- nejše kot nekoč. Včasih je bilo treba matrice napisati na pisal- ni stroj brez traku, kjer ni bilo mogoče popravljati besed. Na mrzli kašči v župnišču, še po- sebno v zimskih mesecih, se ci- klostila ni dalo pognati, da bi tiskal. Toner ni bil dovolj te- koč, drugih nevšečnosti je bilo še in še. Tudi piscev in lektor- jev ni bilo na razpolago kot zdaj. Poleg vaških novic je bil takrat Števerjanski vestnik tudi ironičen in zabavljiv. Bili so se- veda drugi časi: na gospodar- skem, političnem, občinskem, vaškem in društvenem po- dročju. Toda Števerjanski ve- stnik je prebredel vsa obdobja, težka ali ne. Še vedno izhaja in nas obvešča o vsem, kar se do- gaja v Števerjanu. Zato se prav iz srca zahvaljujem vsem ti- stim, ki zanj skrbijo. Prepričan sem, da bo ta izhajal še naprej tako lepo kot doslej. Posebej bi rad čestital in se zah- valil glavnemu uredniku, Damjanu Klanjščku. Upam, da bo še naprej tako lepo skrbel, da bomo lahko naš časnik brali v naslednjih letih. Vestniku pa želim... vsaj še eno tako oblet- nico. Simon Komjanc Zastavimo skupne moči za skupne cilje rojekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, ki je posvečen spominu na dr. Mirka Špacapana, želi ovredno- titi vsestransko dediščino Špa- capanovega delovanja v sloven- ski narodni manjšini. Mirko Špacapan je bil športnik, gla- sbenik, politik v vrstah Sloven- ske skupnosti, skavt in zdrav- nik. Prizadeval si je za ohran- janje slovenske kulture, zaščito in vrednotenje narodne manjšine. Marsikateri Števerja- nec se ga spominja z nastopov na števerjanskem Festivalu, kjer je sodeloval z ansambloma MI- NIPE in Nova misel. V duhu njegovega prizadevanja za slo- venstvo na vseh področjih in v duhu projekta, ki ga udejanja P Krožek Anton Gregorčič, si priŠteverjanskem vestniku želimo,da bi složno soustvarjali sve- tlejšo prihodnost za celotno slovensko manjšino. Mirko Špacapan se je rodil v družini slovenskih emigrantov v Argentini leta 1953, pri dese- tih letih pa se je vrnil v Gorico. Tu se je šolal na klasičnem lice- ju Primoža Trubarja, na univer- zi pa je diplomiral v medicini ter se specializiral v pediatriji. Vključil se je v slovensko skavt- sko organizacijo na Goriškem in bil njen načelnik v drugi po- lovici 70. let prejšnjega stoletja. Leta 1970 je osvojil deželni na- slov v metu diska in krogle, na- to je začel igrati odbojko in se povzpel do najvišjega nivoja. Leta 1976 je na Goriškem usta- novil Mladinsko sekcijo Sloven- ske skupnosti. Leta 1983 je bil izvoljen v goriški pokrajinski svet in postal je odbornik za šol- stvo, šport in prosti čas, leta 1988 pa je prevzel odborništvo za šolstvo, organizacijo teritori- ja, lov in ribolov. Leta 1988 je bil tudi izvoljen za predsednika ŠZ Olympia iz Gorice. Leta 2003 je bil izvoljen v deželni svet FJK kot zastopnik Sloven- ske skupnosti. Posvetil se je okolju in zdravstvu, poleg tega pa še vsem tematikam zaščite slovenske manjšine. Kot zdrav- nik je med letoma 1979 in 1993 služboval v Gorici, leta 1994 pa je pristopil k ekipi za intenziv- no nego dojenčkov, ki jo je v Vidmu vodil prof. Macagno. Mirko Špacapan je ljubil glasbo. Njegova ljubezen je izhajala iz družine, v kateri so gojili zbo- rovsko petje. Bil je ustanovitelj in glasbenik v raznih glasbenih skupinah: MINIPE (1966-1970), Nova misel (1971-1975), Akord (1992-2007). Pri moškem okte- tu Akord je bil zborovodja in pe- vec (bariton). Vodil je tudi Mešani pevski zbor “Podgora”. Po prejemu diplome iz klavirja leta 1996 se je kot skladatelj začel ukvarjati s cerkveno in po- svetno glasbo. Na ta način je želel počastiti spomin na očeta Bogomirja, ki je bil cerkveni or- ganist. Posvetil mu je mašo in uglasbil številna literarna dela slovenskih avtorjev. Večplastnost njegovega delo- vanja zaznamujejo neutrudljiva in globoka vnema, predanost, razpoložljivost in plemenitost, a še posebej prozornost v nje- govih očeh, v nežnem in prijaz- nem nasmehu, ki ga niti bole- zen, ki se je nenadoma pojavila, ni mogla zamegliti. Odšel je 23. 11. 2007. Njegovo zgodbo pa še naprej gradijo vsi, ki jim je bil Mirko za zgled. Stefania Beretta in Costanza Frandolic Priprava Vestnika nekoč 50 let Števerjanskega vestnika prisrčnim spominom še gledam prvo številko Šte- verjanskega vestnika, ko prihaja iz župnijskega ciklostila, zdaj pa občudujem zadnjo le- tošnjo številko. Vmes pa s pri- sluhom srca gledam na petdese- tletno zaznamovanje pomem- bnih števerjanskih dogodkov, ki bi poniknili v večno pozabo, ko ne bi jih Vi, velikodušna skupi- nica mladih Števerjancev, ohra- nili v spominu s Števerjanskim S vestnikom.Kaj naj Vam rečem? ObčudujemVas, cenim Vašo iznajdljivost in velikosrčnost ter sem Vam iskre- no hvaležen za vse, kar za dobro ime Števerjana v slovenskem za- mejstvu delate. Želel bi, da bi Vas tudi druge vasi našega za- mejstva v tem malo posnemale. Gospodov blagoslov naj vodi in spremlja Vaše misli, načrte in Vašo dejavnost! Oskar Simčič ŽELITE PREJEMATI ŠTEVERJANSKI VESTNIK? Pišite nam na: vestnik@sedej.org ali pokličite na +39 3405258399 (Elija) 50-letnica Števerjanskega vestnika 17. januarja 2019 3* Kar je majhno, je pač majhno, toda v malem ostati zvest je veliko! rednikom, bralkam in bralcem Števerjanskega vestnika! Iskrene čestitke najprej, in to iz srca, vsem vam, dragi uredniki, in vsem tistim, ki si že petdeset let prizadevate, da vaš in naš Števerjanski vestnik izhaja! Iskrene čestitke predvsem zato, ker vztrajate in se držite navo- dila, ki ste si ga zapisali za vodi- lo, da namreč zapisane besede ostanejo, medtem ko se izgo- vorjene besede za vedno izgu- bijo! Teh nekaj besed pišem v času, ko italijanska vlada, še posebej Gibanje 5 zvezd, ostro napada časnikarje in vse časopise in si prizadeva, da ne bi prišlo do udejanjanja zakona o tiskanih medijih, se pravi, da namerava črtati denarno pomoč časopi- som. Ni res, da prejemajo državno pomoč vsi časniki, a ta pomoč je nujna za vse tiste manjše časopise, ki smo odraz krajevnih stvarnosti. Za sloven- sko narodno manjšino v Italiji bi to bil zelo hud udarec. V bi- stvu gre za napad na demokra- cijo. Celo tako daleč gredo, da zmerjajo časnikarje, češ da smo prodani, kupljeni, neke vrste nebodigatreba, ki samo zmer- jamo in prikazujemo le nega- tivne plati delovanja vlade in seveda Gibanja 5 zvezd. To seveda ni res, saj smo časni- U karji še vedno steber in včasihzadnji branik demokracije, tovelja tudi za tako majhen - za vse nas, Slovence v Italiji, po- memben - list, kot je Števerjan- ski vestnik. Rekli boste, da pre- tiravam, a ni tako. Števerjanski vestnik je v našem prostoru izjemno pomemben, saj prinaša vesti iz briške občine, predvsem pa je eden zadnjih vaških in društvenih časnikov pri nas, če že ni ostal edini. Že to ga postavlja za zgled drugim, kot svetlo izjemo seve- da in tudi ter predvsem kot odličen primer, kako pomem- bno je ohranjati slovensko pi- sano besedo, izročilo, utrjevati in poglabljati vedenje o sebi, svojem rodu, vasi, zemlji in kul- turi, tudi politiki, o vsem, kar nas potrjuje, osmišlja in tudi dela drugačne. Števerjanski vestnik je lep pri- mer časnika vasi, okolja, Brd; časopis, ki ima širšo veljavo, čeprav seveda nagovarja tudi druge, kot ponosno piše v pred- stavitvi časopisa, kjer ste zapi- sali, da ga berejo tudi v Avstriji, Angliji, Avstraliji in v Združenih državah Amerike. Sam bi še do- dal, da ga gotovo berejo tudi v domovini Sloveniji. Pomen Števerjanskega vestnika je v tem, da zgledno in predv- sem pa že petdeset let poroča in seveda posredno informira bralce o življenju v občini Šte- verjan in širše v Brdih, o društvu, v okviru katerega ga iz- dajate, piše o vas in nas, saj iz njega diha živ utrip slovenskega človeka, ki je trdno usidran v zemlji, navezan na svojo vas, ponosen na svoje korenine. Lahko ste ponosni, da toliko let že vztrajate, predvsem pa bodi- te ponosni, ker ste v teh letih vedno zmogli pomladiti svoje vrste in vztrajati, vztrajati in še enkrat vztrajati. Sami najbolje veste, kako težko je vedno znova začeti, napisati, stiskati, dokončati in razposlati posamezni izvod Števerjanske- ga vestnika, sami še predobro veste, kako pomemben je vsak izmed vas, ki pri časopisu aktiv- no sodeluje in mu ni težko svo- jega prostega časa posvetiti širšemu občestvu, pa naj gre za zapise o krajevni Cerkvi, delo- vanju domačega društva F. B. Sedej ali pa o uspehih do- mačega zbora, o posameznikih, ki vidno pripomorejo, da je življenje v Števerjanu lepše in bogatejše. Upravičeno in s po- nosom redno pišete o štever- janskem Festivalu narodno-za- bavne glasbe, ki ga poznajo tu- di po vaši zaslugi po Sloveniji in v svetu, in še bi lahko našte- val. Ne nazadnje sem vedno znova vesel, ko odprem vaš časnik in v njem najdem zapis vašega župnika ali pa poročilo o dramski skupni, skupini M+, ki je gotovost za vas, saj govori o tem, kako znate in zmorete tudi najmlajše vključevati v vaško in širše kulturno življen- je. Nasvetov tistim, ki delajo in delate, sam nikdar ne da- jem, ker vem, kako težko je vedno znova narediti časo- pis, sem pa vesel, ko v Šte- verjanskem vestniku naj- dem tudi recepte iz briške kulinarične zakladnice in drobne spominske zapise iz preteklosti, kot tudi zapise o vaških ledinskih imenih, starih navadah. Nasvetov vam ne dajem predvsem zato, ker ste dobri in še vedno zmorete v svoje vrste privabiti vedno nove ljudi, ki še verjamejo v moč slovenske besede in v ne- beško lepe briške griče, krščansko izročilo in Štever- janski vestnik. In se vam za- to iskreno zahvaljujem, ker pazite na slovenski jezik, skrbite za svojo vas, svoj rod, zase. In si seveda želim, da bi nadaljevali, bili tudi z nami povezani, predvsem pa, da bi ostali zvesti svojim briškim slovenskim ko- reninam, trtam, oljkam, soncu, jeziku, narodu. Dokler bodo v naši narodni skupnosti še taki mladi, kot ste vi, ki redno pripravljate Štever- janski vestnik, nam je prihod- nost zagotovljena, naša narod- na manjšina v Italiji bo še živa, predvsem pa se nam za sloven- ski jezik ni treba bati. In ne nasedajte krivim prero- kom, ki vam govorijo, da se ne splača pisati! In da tiskana beseda nima več smisla, čeprav se tudi sami da- nes sporazumevate po spletnih aplikacijah, ker je pač življenje danes hitrejše, bolj razpršeno! Že samo to, da izdajate lasten časopis, vam je lahko v ponos, saj priča o tem, da veste, od kod ste doma, kje in kaj je vaša vas, kaj je zemlja, kaj je jezik, ker ve- ste, kdo ste. Tudi med nami je namreč vse več tistih, ki ne ve- do več, kdo so, in tudi tega ne vedo, zakaj so tu. Vi to veste. In to je lepo. Zato sem vas vedno znova vesel. Ko boste pripravljali prihodnjo številko, pomislite, kaj še bi lah- ko dodali v vaš in naš Števerjan- ski vestnik, da bomo vsi še bolj bogati, in koga bi še povabili k sodelovanju. Držite se načela, da je pomembno združevati! Več nas je, lepše je. In ohranite med seboj tisto spoštovanje do drugega in drugačnega, ki je danes redka ptica, a je edino zagotovilo zdrave demokra- cije, ki smo je danes potrebni vsaj toliko, kot so je bili naši dedje v najhujših časih. Bodite ponosni na svoje delo in svoje poslanstvo. Ni nam- reč res, da si lahko svetovljan, kjerkoli že si v velikem svetu, če ne veš, od kod si, kdo si, kje je zrastel tvoj rod. Sveto- vljani ste prav zato, ker veste, od kod ste doma, kaj je vaš jezik, kaj vaša identiteta v tem razdrobljenem svetu mnogih identitet! Ko vas bodo kritizirali, dva- krat globoko zadihajte in po- tem kritike mirno povabite v svoje vrste, naj pokažejo, ka- ko je treba, če že vedo, kaj ni prav; če ne pridejo, pa se nanje ne ozirajte več in nadal- jujte svoje delo in poslanstvo. Preveč je namreč tistih, ki ne- obvezujoče delijo kritike in po- ceni nasvete, premalo pa delav- cev, zato se ne ozirajte na razdi- ralne kritike in nadaljujte svoje plemenito delo. Kar je majhno, je pač majhno, toda v malem ostati zvest je ve- liko! Ob koncu še enkrat iskrene čestitke in veliko dobrih želja za prihodnost vašega in našega Števerjanskega vestnika! Jurij Paljk Iz osnovne šole čenci 5. razreda smo pov- prašali starše, kaj nam ve- do povedati o vaškem časopisu, Števerjanskem vestni- ku. V intervjuju smo staršem za- stavili različna vprašanja. Zani- malo nas je, od kdaj ga starši poz- najo, kdaj so ga prvič vzeli v roke, ali so tudi oni kot mi vestno pi- sali zanj in seveda še druge zanimi- vosti, ki smo jih strnili v spodnjem poročilu. Mama mi je pove- dala, da pozna Šte - verjanski vest nik pravzaprav od nekdaj. V roke ga je prvič vzela, ko je bila še majhna, saj so ga imeli ved- no v hiši. Kot osnovnošolka ni pisala nobenih prispevkov, ker je takrat članke v glavnem pisala mladina. Tudi se točno ne spo- minja, kolikokrat je takrat izhajal, ker je bila izdaja odvisna od ured- ništva. Spomni se le, da ni bila iz- U daja prav redna. Včasih je izšelmesec kasneje ali pa se je pripeti-lo, da so ga v enem letu dobili v več obdobjih. V družini so ga pre- birali vsi člani. V njem so izvede- li, kaj se je novega zgodilo v vasi. Brali so o rojstvih, smrti in poro- kah vaščanov. Našli so se tudi ka- tera zanimiva poezija, kuharski recepti, križanke in ne nazadnje župnikovo poročilo ter občinska ob- vestila. Tudi ona je naj- prej naj raje rešila križan- ko, po tem pa se je lotila bra nja osta- lih strani. Spominja se, da je bilo ne- koč zapisano priporočilo občinske uprave, da morajo biti kokoši zaprte v kur- niku. To je izgledalo precej smešno! V kasnejših letih je na- jraje prebirala članke o delovanju pevskega zbora in o dramski dru žini. Šte- verjanski vestnik se je v letih spremenil in se še spremi nja, ker se prilagaja lju dem in novim časom. Kako- vost tiska se je izredno izbolj ša la. Včasih se je morala mama zelo truditi pri branju, ker so bile čr ke včasih spackane, slike neja- sne in marsikje je bil kakšen tiskarski škrat. Danes teh težav ni več, ker so vsi članki računalniško obdela- ni. Kot mladenka se je večkrat pridružila skupini, ki je Števerjanski vestnik ročno sesta- vljala. Sestavljanje je potekalo ta- ko, da so na mize postavili po ku- pih vse strani časopisa. Vsak član se je premikal ob mizi in vsakič jemal v roke po eno stran in na koncu spel vse strani skupaj. To delo je trajalo nekaj ur. Bilo je za- mudno, a obenem prijetno, ker so se med seboj pogovarjali in smejali. Zgodilo se je tudi, da se je pri sestavljanju kdo zmotil, ker je v roke vzel po dve enaki strani in je bilo zaradi tega potrebno na koncu natisniti še dodaten izvod. Čeprav je bil tak način sestavljan- ja časopisa zamuden, je bil pa čas, ki so ga tej dejavnosti namenjali, pozitiven, ker so se med tem sple- tale družbene in prijateljske vezi. Mamino voščilo je: “Števerjanski vestnik, še naprej tako! Drži se, ne obupaj, vse najboljše in na- jlepše za nadaljnjih 50 let”! Martin Soban, Miha Colja, Lea Devinar, Veronika Antoni in Erik Paulin Učenci 5. razreda OŠ Alojz Gradnik Vestnik dragi! Edinstven si za nas. Srčno zahvaljujemo se Ti, ker nam olepšaš vse dni. Nikoli ne ostaneš neprebran, Izkaznica vaških si novic, Karakter tvoj šaljiv je za nas razveseljiv. Izak Miklus in Gabriele Falcicchia Prebiramo Te zmeraj, Edini v Števerjanu si! Tebe radi imamo vsi. Danes se Ti zahvaljujemo, ker Edinstveno je tvoje delo. Sreča naj spremlja Te še stoletje celo. Energije vedno nove nam vlivaš, Toliko lepih stvari nam odkrivaš! Patrik Mania' in Nicolas Mega Vestnik dragi! Edini v Števerjanu si ti! Slovesno zdaj petdeset let praznuješ, Trofeje in medalje za tvoje delo si zaslužiš, ker Nam vedno sveže novice prinašaš In hvaležni smo ti, Ker jih po celi vasi razglašaš. Sebastjan Srebrnič in Sebastian Korsič Pol stoletja Vestnik že praznuješ! Ena stvar je sigurna: Ti si najbolj razveseljiv časopis prav za vse! Doživel si že polno dogodivščin. Enako ti želimo še naprej, Stvarnik naj ob strani bo ti vselej. Enkrat toliko naj bo še delovanja, Toliko stvari nam moraš še napisati in mi še prebrati. Tereza Škorjanc in Mila Miklus Učenci 4. razreda OŠ Alojz Gradnik Iz osnovne šole Vsakdo lahko nadgrajuje blaginjo prostora, kjer živi 43-letni Marjan Drufovka je predstavnik mlajše generacije glavnih urednikov Števerjanske- ga vestnika, saj je to vlogo opra- vljal od leta 1998 do leta 2010. Z njim smo se pogovorili o nje- govi izkušnji in vlogi našega gla- sila. Kdaj in zakaj ste pristopili k delovanju Števerjanskega ve- stnika? V drugi polovici 90. let prejšnje- ga stoletja, ko sem bil približno 20 let star, sem pri Števerjan- skem vestniku začel sodelovati s pisanjem člankov. Takrat je bil Ivan Vogrič glavni urednik, leta 1998 pa sem ga v tej vlogi nasle- dil. Iskreno sem mu bil hva- ležen za izkazano zaupanje. Kot vsi, ki so v teh dolgih letih pri- stopili k Števerjanskemu vestni- ku, sem tudi jaz to storil, ker sem čutil neko poslanstvo. To glasilo odigrava izredno po- membno vlogo v vasi. Tega se zdaj ne zavedamo, a delo, ki ga danes opravljamo, bodo cenili v prihodnosti, denimo čez pet- deset let. Kdor pri njem sodelu- je, nima takojšnjega rezultata, izredne slave tudi ne, saj gre za pripravo vsake številke veliko časa, a vsak mora to čutiti v sebi. Ob prebiranju starih številk se človek res zahvali, da obstajajo, saj je vsaka številka neke vrste kronologija vaških dogodkov in še kaj več. Sam sem h glasilu pristopil, ker rad pišem, poleg tega pa tudi rad zbiram podatke, predvsem po pogovorih s starejšimi osebami, s katerimi sem preživel res veli- ko prijetnih trenutkov. Mladim ljudem je treba zapustiti nekaj pisanega, saj drugače ne bodo vedeli, kaj se je dogajalo tu pri nas. V šoli se o modernejšem obdobju zgodovine iz raznoraz- nih razlogov pogosto ne govori veliko. Pogovori s starejšimi ose- bami pa človeku prikažejo, kaj se je dogajalo v bližnji preteklo- sti, tudi na neposrednejši in do- stopnejši način v primerjavi z učenjem iz učbenikov. Ko sem zahajal k starejšim vaščanom in vaščankam, na primer k Adi Ga- brovec ali Marici Rožič, sta ko- maj čakali, da mi lahko kaj po- vesta, saj sta v sebi imeli veliko bogastvo, ki sta ga hoteli podati mladim. Premalo smo ju izkori- stili. Kako ste doživljali vlogo glav- nega urednika in kaj Vam je bilo pri njej najbolj všeč? Iskreno naj povem, da sem bil na to vlogo ponosen. Bila mi je v veliko veselje. Vanjo sem vložil ogromnega časa, saj se mi je zdelo zelo pomembno, da vsaka številka izide čim bolj popolno. Napake smo seveda od časa do časa delali vsi, vendar kdor se na tak način izpostavi, bo vedno dobil kritike na svoj račun. Naj- bolj pa sem užival ravno v tem, da sem lahko zahajal k starejšim ljudem. Rubriko Kako je bilo živeti takrat, v kateri sem sta- rejše vaščane intervjuval o nji- hovi preteklosti, sem začel že z urednikom Ivanom Vogričem in jo nadaljeval v svojem obdob- ju kot glavni urednik. To je le majhen košček kulturnega mo- zaika, ki ga predstavlja glasilo v vasi. Iz tistih let se moram tudi iskreno zahvaliti pokojni Anki Černic, ki je “dihala” za Štever- janski vestnik. Vestno ga je lek- torirala, saj ji je bil zelo pri srcu. / dalje str. *4 Učenci 1. r. OŠ A. Gradnik 50-letnica Števerjanskega vestnika17. januarja 20194* teverjanski vestnik je glasilo, ki priča o Števerjanu in njegovih prebival- cih, njihovih življenjih in delih. Spodobno je, da se v izredni številki našega časopisa, ki proslavlja 50. obletni- co neprekinjenega izhajanja, poklonimo starejšim osebam, ki so ustvarjali in še vedno ustvarjajo zgodovino naše vasi. To so ljudje, ki so se borili za svojo vas, za ob- stoj slovenske besede in kulture. Za inter- vju smo prosili gospoda Remigija Cigliča, postavnega moža z Gmajne, ki od nekdaj ljubi svojo zemljo. Gospod Remigij, kje in kdaj ste se ro- dili? Kakšne so bile takrat življenjske razmere? Rodil sem se leta 1936 v hiši, v kateri še danes prebivam, v ulici Klanec 1, ledinsko ime na Gmajni. Starši so bili samostojni kmetje, imeli so približno dva hektarja zemlje in par krav. To je bila tipična ma- jhna kmetija iz tistih časov, zadostovala je za preživetje družine. Prvotno bivališče, veliko približno petinšestdeset kvadrat- nih metrov, ki je še danes del hiše, je no- no sam sezidal s kamenjem, ki ga je dnev- no prinašal iz potoka. Spominjam se, da je tata bil za “flegrja” pri Fabrževih - družini de Fabris. Doma smo pridelali po dvajset hektolitrov vina na leto, imeli smo nekaj živine in nekaj poljskih pridel- kov, kar nam je zadostovalo za preživetje. Staršema so se v zakonu rodili še Danilo in Marija, ki sta kot otroka na žalost um- rla, sestra Jolanda ter brata Lojze in Mar- jan. Kako ste preživeli svoja otroška leta, ob- dobje vojne in preganjanja? Obdobje vojne je bilo zelo težko. Otroci smo bili majhni in vsega je primanjkova- lo. Na domačije so prihajali tako okupa- torji kot partizani. Po sili razmer so tako eni kot drugi vzeli to, kar so potrebovali, družina pa je večkrat ostala brez prepo- trebnega kruha. Vojna sploh ni prizane- sljiva, vsem prinaša samo škodo in slabo. Očeta je italijanska vojska poslala v pose- ben bataljon (ital. battaglione speciale) v Piemont: tu so bili neoboroženi vojaki, ki so opravljali raznorazna dela. Oče je bil v Piemontu za gozdarja. Pripovedoval mi je, da jih tamkajšnje prebivalstvo na začet- ku ni dobro sprejelo, saj so jih imeli za upornike. Bili so namreč italijanski vojaki, a govorili so slovensko. Z očetom je bilo veliko Števerjancev, Bricev in Vipavcev. Skupaj so sestavili pevski zbor in nekaj za- peli v tamkajšnji cerkvi. Ko so prebivalci to videli, se niso mogli načuditi takim petjem in njihovo mnenje se je spreme- nilo. Z njimi so vojaki začeli tkati dolgo- letne prijateljske vezi. Petje vojakov je bilo takrat pravi beg iz vojnega življenja, po- stalo je okno v svet sobivanja in sožitja. Po kapitulaciji Italije, leta 1943, se je oče skrivaj vrnil domov, vojne pa seveda ni bilo konec. Ker je naša domačija na ne- koliko zavetnejšem kraju, so partizani no- sili sem svoje ranjence. Prišli so Nemci in našli dva partizana, ki sta se pri nas zdra- vila. Odpeljali so ju v taborišče v Nemčijo, očeta pa na zaslišanje v ječo v Gorico, iz katere so ga kmalu izpustili. Do konca voj- ne je bil oče pri partizanih: v Benečiji je bil zaposlen kot kuhar bataljona. Spominjam se, ko so Nemci napadli Šte- verjan. Najprej so obstrelili Formentinijev “dopolavoro”, današnji župnijski dom Frančišek Borgia Sedej. Njihova naloga je bila ta, da preženejo partizane iz Štever- jana; zato so jim sledili. Trije partizani so se od Rovane skrili v nekdanjo Juhanino gostilno. Nemci so jo takoj razstrelili s to- pom, ki je bil postavljen na Goriškem gra- du. Mislim, da so se takrat posluževali le- tala, ki je topništvu posredoval koordina- te partizanskih skrivališč. Na tak način so okupatorji razstrelili tri ali štiri domačije v Števerjanu. Od Juhane so se namreč par- tizani zatekali po hišah vzdolž Klanca do Valerišča, nato pa so izginili v gozdove. Spominjam se, da se takrat Nemci niso veliko znašali nad civilnim prebival- stvom, vsaj ne nad tistim, ki je z njimi prišlo v stik. Z družino smo se zatekli v gozd pod pobočje in tam ostali, dokler se niso razmere umirile. Po drugi svetovni vojni se je tudi v Šte- verjanu začelo razširjati kulturno, društveno delovanje. Kakšni so vaši spomini na ta leta? Takoj po vojni, v 50. letih, se je števerjan- ska demokratska mladina zbrala in obno- vila društvo, takrat z imenom Katoliško prosvetno društvo Števerjan. Sedež smo imeli pri Terčičevih na Križišču, prvi pred- sednik pa je bil Danilo Bajt. Veliko zaslu- go pri obnovi društva je takrat imel ka- plan Hilarij Cotič. Bil je nadvse dober vo- ditelj na kulturnem in verskem področju, pod njegovim okriljem smo organizirali veselice. Sam sem se rad družil in nasto- pal z dramskim odsekom, organizirali smo plesni tečaj, tudi mešani pevski zbor je zaživel pod taktirko Hermana Sre- brniča. Skratka, v društvu se je zbiralo pri- bližno trideset fantov in deklet, bili smo res dejavni, udarniški, zbirali smo se dva- krat do trikrat tedensko ali še večkrat. Bili pa so tudi časi nasprotnih ideologij. Spo- minjam se veliko prizorov nerazumevan- ja. Kako ste se odzvali nastanku vaškega časopisa, Števerjanskega vestnika? Števerjanski vestnik je bil vedno dobro- došel v naši družini. Osebno nisem mo- gel biti zraven, ko so ga društveni člani ustanovili, a sem ga vedno podpiral. Ta- krat je bil ključnega pomena, saj smo v njem prebirali tako vaško in širšo kroniko kot obvestila občinske uprave in podob- no. Skorajda vse novice so prihajale na dom s Števerjanskim vestnikom in s ta- kratnim Katoliškim glasom, ki je imel po- dobno, a širšo funkcijo osveščanja. Šte- verjanski vestnik je bil ključnega pomena tudi za tiste Števerjance, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov prebivali izven va- si. Ta časopis je bil vezna nit med njimi in rodno vasjo. Kako gledate na današnje kulturno de- lovanje? Bi nam radi kaj svetovali? Zelo sem vesel, da se je mešani pevski zbor okrepil. Z ženo poslušava veliko zbo- rov, na koncertih in prireditvah, a lahko trdim, da daleč naokoli ne dobimo takih glasov, kot jih imamo v Števerjanu. Izre- den je tudi števerjanski Festival, nekoč je sicer imel veliko večjo vlogo združevanja in povezovanja kot danes. Naše zamejstvo je tisto območje med dvema državama, ki ima vlogo povezovanja kultur, tega se moramo zavedati. Povezovati moramo obe državi, tudi na kulturnem področju. Rad bi videl, da bi se bolj družili z Brici in Furlani, povabili bi lahko kakšen zbor ali dramski odsek. Včasih čutim, da so pri so- sedih še vidni vplivi stare Jugoslavije, ko ljudstvo današnje Slovenije sploh ni ve- delo, da so onkraj meje ostali še Slovenci, ki govorijo slovensko in gradijo svojo kul- turo, tega v šolah in javnosti nasploh niso govorili. Potrebno je več povezav in sode- lovanja, ostajamo protagonisti našega prostora. Damjan Klanjšček in Remigij Ciglič Š redništvo Števerjanskega vestnika, tajniško in fizično delo, razm- noževanje vsake strani posebej. Tudi to je delo pri pripravljanju glasila, ki je skoraj zmeraj opravljeno v večernih urah, navad- no od devete do polnoči. Vprašali smo “in- stitucijo”, Zvonka Simčiča, naj nam oriše poslanstvo, ki ga je števerjansko glasilo opra- vljalo pred leti, obenem pa funkcijo, ki jo je opravljal v uredništvu Števerjanskega vestni- ka. Zvonko, vnaprej hvala, ker si nam poda- ril te dragocene besede in izkušnje. Ali se spominjaš, kako je nastal Števerjan- ski vestnik? Števerjanski vestnik je nastal leta 1969, o sa- mem nastanku lahko berete v intervjuju z Marjanom Terpinom. V uredništvo sem sto- pil leta 1972. Opravljal sem uradniško fun- kcijo, ukvarjal sem se s poštno pošiljko in razvijanjem Števerjanskega vestnika s ciklo- stilom, kar ni bilo dosti različno od moje ta- kratne službe. Spominjam se, da je funkcijo odgovornega urednika opravljal Edi Hlede, glasilo pa so urejali Mirko Humar, Boris Hladnik, dr. Helena Knez, Marjan Terpin, Anka Černic, Zvonko Simčič, Marjanka Sre- brnič, Agata Komjanc in Bruno Hlede. Kateri je bil tvoj doprinos Števerjanskemu vestniku kot pisec in urejevalec v letih 1970–1980? Posebnih rubrik nisem sam urejal. Pisal sem ob priložnostih, ko je bilo to potrebno. Ob- javljal sem izide športnega tedna in rezultate ter članke o števerjanslem Festivalu, ki sem jih tudi pošiljal na uredništva ostalih časo- pisov. Pisal sem kronologijo in zgodovino ansambla Lojzeta Hledeta, pri tem mi je po- magal prijatelj Niko Klanjšček. Večinoma sem opravljal funkcijo urejevalca, prepisoval sem zgodbe v nadaljevankah in prispevke drugih članov uredništva. Skratka, bil sem nekakšen uradnik, tajnik Števerjanskega ve- stnika, opravljal sem vsa potrebna uradniška dela. Katero funkcijo je opravljal Števerjanski vestnik v vasi Števerjan? Vestnik je obveščal vaščane o političnih, po- sebno kulturnih in gospodarskih zadevah, v njem je bilo veliko informacij iz občinske uprave, kakor so lahko bila imena o nabor- nikih, času prijave vina, živine, davkov itd. Na kulturni strani je poročal o delovanju obeh kulturnih društev, zapisanih je bilo ve- liko poročil o Festivalu in ansamblu Lojzeta Hledeta, vključena so bila delovanje dram- ske družine in njena obvestila, o pevskem zboru in športnem tednu, ki je potekal me- seca septembra med Borovci ali v Dvoru. Skratka, obveščal je prejemnike o delovanju vasi na vseh področjih, bil je nekako list, ki je izhajal približno šest- ali sedemkrat letno, ohranjal je kot danes kronologijo dogodkov, rojstev in smrti, skratka kronologijo celot- nega vaškega dogajanja. Kot član uredništva sem pričel objavljati tudi šolske uspehe, bo- disi z osnove kot srednje in višje šole v Go- rici. To delo sem opravljal celih deset let ozi- roma, dokler so zakoni to še dovoljevali. Spominjam se, da smo v Števerjanskem ve- stniku objavljali tudi spise in nadaljevanke, podrobno se spominjam nadaljevanke go- spe Ade Gabrovec, Božič pod Šmartno goro, in spisov gospoda Ivana Malavašiča z Vrhni- ke, s katerim smo imeli dobre stike. Bil je vsestranski človek, slikar, pisatelj, veliko nam je pomagal pri pisanju pesmi za an- sambel Lojzeta Hledeta. Že od prve številke se spominjam, da smo v Števerjanskem ve- stniku objavljali rubriko Spoznavajmo roj- stno vas, v kateri so bile zapisane razširjena zgodovina vasi Števerjan in njene zanimi- vosti. Kako je potekalo razvijanje Števerjanske- ga vestnika, koliko izvodov ste tiskali, ko- mu ste ga pošiljali? Od vsega začetka smo Števerjanski vestnik razvijali s pomočjo ciklostila, ki je bil v lasti gospoda župnika Oskarja Simčiča; bil je ročnega tipa, matrico smo morali za vsako stran tipkati s pisalnim strojem. To delo sem opravljal večinoma jaz, še preden sem vsto- pil v samo uredništvo. Člani uredništva so večkrat prinašali že napravljene matrice, preostalo pa sem jaz pretipkaval, saj takrat ni vsakdo znal uporabljati pisalni stroj. Z Marjanom Terpinom sva bila v tem vešča, saj sva opravljala uradniško delo. Župnikov ciklostil je polagoma postajal star in se kva- ril, tako da sem nekaj časa glasilo razvijal kar na delu. Hitro za tem sem odboru društva F. B. Sedej predlagal, da bi kupili ci- klostil. Odločili smo se in kupili novega znamke Romeo, za katerega je denar poso- dilo podjetje Terpin iz Gorice, saj sami ni- smo imeli toliko na razpolago. Vsem družinam v Števerjanu smo poslali okrožni- co o nabiranju vsote, ki smo jo naknadno vrnili podjetju Terpin, a spominjam se, da ne v celoti. Preostali dolg je podjetje Terpin društvu odpisalo. Po toliko letih imam zdaj priložnost, da se takratnemu podjetju Ter- pin zahvalim za pomoč. Ob prepisovanju matric s pisalnim strojem je bilo včasih storjenih veliko tiskarskih na- pak, škratov. Če je bila matrica komaj načeta, sem jo vrgel v smeti in pričel prepi- sovati nove, v obratnem primeru pa sem z lakom prekril pogrešek in še enkrat natipkal pravilno informacijo, bodisi črko kot bese- do. To je bilo na koncu razvidno na vsakem izvodu glasila, saj so bili ti popravki kar do- bro vidni na tiskanem papirju. Spominjam se, da smo Števerjanski vestnik večkrat razvijali s pomočjo elektronskih ma- tric, v takratni ulici Roma je bil sindikat, do katerega sem hodil razvijat elektronsko ma- trico. Tako matrico smo uporabljali takrat, ko je bilo potrebno tiskati slike ali prostor- sko urejati članke na bolj poseben, časnikar- ski način. Predstavljati si morate, da ni bilo kot danes, ko nam računalnik dopušča prak- tično vse; s pisalnim strojem ni bilo veliko svobode. Izdali smo tudi nekaj posebnih iz- daj, npr. leta 1972, da bi obeležili drugi Fe- stival narodno-zabavne glasbe, ki je potekal v Števerjanu. Ob takih priložnostih smo Šte- verjanski vestnik dali tiskati tiskarni Budin. Spominjam se tudi druge posebne izdaje, ob obeleženju dvajsetletnice društva F. B. Sedej ali pa tiste ob desetletnici Števerjan- skega vestnika. V tistih letih smo tiskali približno dvesto petdeset izvodov, vsaka številka je obsegala približno od šest do deset strani. Spomin- jam se, da je Števerjanski vestnik hitro rastel v številu strani, leta 1979 je katera številka tudi presegla dvajset strani. Ko je ansambel Lojzeta Hledeta obiskal Združene države Amerike, smo v Števerjanskem vestniku ob- javili celotno kronologijo izleta, ki je obse- gala petnajst strani. Večkrat smo objavljali tekste zmagovalnih pesmi na števerjanskem Festivalu, zanimive članke drugih časopisov in razglednice, ki so nam jih pošiljali Šte- verjanci. Že takrat smo objavljali razne sli- ke. Navadno smo Števerjanski vestnik pošiljali po pošti, nosili smo ga na poštni urad v Šte- verjan, od katerega so ga poštarji neposred- no raznosili po vasi. Pošta je bila seveda ve- lik strošek, želeli smo si kaj prihraniti in ta- ko sem predlagal, da bi Števerjanski vestnik nosili kar na domove. Na tak način smo občasno dobili tudi kak prispevek od dobro- delnih Števerjancev. Števerjanski vestnik sva nosila dva, jaz in kak prijatelj, ki je vozil av- to, sam pa sem ga puščal na domovih. Včasih sem glasilo nosil tudi sam, z motor- jem. Izvode, ki smo jih pošiljali Goričanom in v Trst, pa smo vedno nosili na poštni urad in plačali potrebno vsoto. Zlaganje Štever- janskega vestnika je potekalo približno tako kot danes, zlagali smo ga ročno, stran za stranjo. To smo počeli v večernih urah, to opravilo sem začel že popoldne, tako da sem glasilo zložil včasih sam. Spenjali smo ga ta- ko kot danes, z železno sponko. Naslovnico smo tiskali v tiskarni in jo naknadno dopol- njevali z neke vrste uvodnikom, pomem- bnim dogodkom ali mislijo, obvestilom. Damjan Klanjšček in Zvonko Simčič U Ciklostili, matrice in pošta S 3*. straniVsakdo lahko ... Takratni predsednik društva Dominik Humar je v prvem uvodniku Števerjanskega vestni- ka zapisal, da je namen glasila ta, da bi čim bolj povezoval vaščane. Se je to uresničilo? Vloga Števerjanskega vestnika je najprej ta, da povezuje vse Štever- jance, tudi tiste, ki živijo izven vasi, obenem pa, da je most med mlado in starejšo generacijo. Žal pa ne moremo reči, da ga vsi Števerjanci imajo za svojega. Nekatere družine ga še vedno ne prejemajo po lastni izbiri, kar se mi zdi škoda. V vidiku povezovanja generacij pa se mi zdi, da je cilj uspel. Ko grem k starejšim osebam, so zelo hvaležni za Ve- stnik; komaj čakajo, da ga dobijo v svojem poštnem nabiralniku. O namenu povezovanja pa obstaja tudi širši pogled na to idejo. Ose- ba, ki se je zelo zavzemala za sode- lovanje celotnih Brd, je bil na pri- mer Ciril Terpin. Po njegovi zaslu- gi smo začeli sodelovati z Briškim časnikom in v obdobju mojega urednikovanja smo si izmenjavali članke, kar se je žal potem končalo. Truditi se moramo na vseh ravneh, da družimo širši briški prostor, tostran in onstran meje. Sam sem tudi prepričan, da bi bilo zelo pozitivno, ko bi dobili povezovalno nitko na celotnem slovenskem delu Brd na italijanski strani, od Pevme, Oslavja, Štma- vra, mimo Podgore in Gradiščute do Plešivega. Torej občutite potrebo, da bi se naše celotno briško območje povezalo v kak nov projekt? Po- temtakem pa bi to ne bil več iz- ključno “števerjanski” vestnik? Osebno občudujem projekt Briške- ga časnika. Če samo pogledamo primer tega časopisa, ki združuje vsa slovenska Brda, ta ima veliko strani, vsak pa v njem najde svoj prostor. Sam to gledam vedno v vi- diku ideje, da ti tako glasilo omo- goča beleženje dogodkov, kar bo v prihodnosti izredno dragoceno, saj bo zapis zgodovine celotnega območja. Tako glasilo bi pripomo- glo tudi k negovanju slovenstva, ki se bo drugače z lahkoto izgubilo, predvsem na obrobjih, glej na Plešivem itd. Ta projekt, le skrita želja v predalu, bi lahko obstajal kot priloga že obstoječemu dnev- niku ali tedniku. Seveda gre to mi- mo Števerjanskega vestnika, ki ga je treba ohraniti v sedanji obliki. Zahvala naj gre tudi društvu F. B. Sedej, ki mu v vseh teh letih omo- goča izhajanje, saj v celoti krije stroške. V obdobju 50 let se je Števerjan- ski vestnik spreminjal – izhajal je bolj ali manj pogosto, vsebina se je prilagajala okoliščinam itd. Kateri je po Vašem mnenju na- slednji korak? Kaj bi bilo treba spremeniti? Veliko ni treba spremeniti, saj Šte- verjanski vestnik poroča o dogod- kih s tega območja. Biti moramo pozorni na to, da je slovenščina v njem dobra, lepo pa bi bilo, če bi še naprej namenjali nekaj prostora “pristni števerjanščini”, saj dru- gače tvegamo njeno izgubo. Po svoji naravi Števerjanski ve- stnik ne prinaša svežih novic, saj poroča o dogajanju v posa- meznem trimesečju. V da- našnjem svetu hitrih informacij in kratke pozornosti pa je mo- goče vrednost tega glasila prav v tem, da ohranja zapis dogajan- ja, saj informacije nam kratko- malo bežijo pred očmi. Se strin- jate s to mislijo? Tako je. To je poslanstvo Števerjan- skega vestnika in ne more biti dru- gače. Pomislimo, kaj bi bilo, če ne bi bilo Števerjanskega vestnika v teh petdesetih letih. Ko bi iskali in- formacije o dogodkih v tem ob- dobju, bi ne vedeli, kam naj se obrnemo. Še vedno potrjujem ne- kaj izrečenega pred natanko dese- timi leti: “Vsakdo izmed nas lahko nadgrajuje zgodovinsko blaginjo prostora, v katerem živi, tudi z na- videzno majhnim deležem, a je ta v resnici doprinos izjemne po- membnosti za celotno skupnost. Mi se tega danes ne zavedamo in sploh ne cenimo, a prihodnji ro- dovi se bodo tega veselili in nam bodo hvaležni”. In sploh jih ne bo zanimalo, v kakšni slovenščini je bilo to zapisano. Costanza Frandolic Kako je bilo živeti takrat