GLAS
LETO XXIV. ŠT. 2 (1112) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 17. JANUARJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Priloga
Spet boste lahko segli po prilogi. 
V njej se tokrat predstavlja Števerjanski vestnik
ob 50-letnici izhajanja
Pogovor
G. Karel Bolčina
o začetku
škofovega
pastirskega
obiska v
pastoralni enoti
Soča-Vipava 5
Benečija
Božična Devetica
v Rečanski dolini
v predprazničnem
času ohranja
pristen žar
nekdanjih
domačih navad 15
Foto Mojca Petaros 
  župnijski dvorani, Sedejevem domu, v
Števerjanu je v soboto, 12. januarja 2019,
velo praznično vzdušje. S slovesnim, ele-
gantnim, a obenem tako pristno domačim nadi-
hom – oglašalo se je namreč tudi sočno briško
narečje - sta člana SKPD F. B. Sedej Stefania Be-
retta in Simon Komjanc, predstavnika mlade in
starejše generacije zagnanih števerjanskih kultur-
nikov, oba zelo vešča nastopanja, duhovito uve-
dla in vodila prireditev, namenjeno 50. obletnici
neprekinjenega izhajanja Števerjanskega vestni-
ka. Večer pod zgovornim naslovom “50 let pove-
zujemo”, katerega pokrovitelja sta bila Občina
Števerjan in Zveza slovenske katoliške prosvete,
je v manj kot eni uri zgoščeno odstrl pogled na
polstoletno pot Števerjanskega vestnika in vse
njegove žive in pokojne sodelavce, ki so se trudili
in se trudijo, da bi bilo to glasilo zmeraj bolj pri-
vlačno in sodobno. Pri nas na Goriškem se nobe-
na druga vas ne more ponašati s tem.
/ str. 6
Iva Koršič
V
www.noviglas.eu
Zazvenele so božične pesmi
Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu
  Franca Padovan
ZSKP smo vsi
skupaj!
POGOVOR 
  veza
slovenske
katoliške
prosvete iz Gorice
je bila
ustanovljena 11.
januarja 1959. Pol
stoletja
nepretrgano
deluje, zvesto
podpira delovanje
včlanjenih društev
ter tako še naprej
zagotavlja
ohranjanje in rast
žlahtne slovenske
ljubiteljske kulture v našem prostoru. O
častitljivem jubileju naše krovne kulturne
organizacije smo se pogovorili s predsednico
Franco Padovan.
/ str. 3
Danijel Devetak
Z
  Nagrada Nonino
Prejemnik je
Damijan Podveršič
VINARST VO 
  aš vinar Da-
mijan Pod-
veršič je
eden izmed nagra-
jencev 44. prestižne
nagrade Nonino, ki
jo vsako leto podelju-
je istoimenska dru -
žina. Družina si je le-
ta 1975 zamislila na-
grado, da bi ovred-
notila avtohtone sor-
te furlanskih trt, ki so
izginjale, in tako sku -
šala doseči, da bi jih
uradno priznali.
Letos so nagradili rebulo Damijana Podveršiča, ki
si zadnja leta prizadeva, da bi čim bolj uveljavil to
staro sorto in na ta način tudi obogatil naše ob-
močje.
/ str. 2
MČ
N
  ZCPZ
Tradicionalni
božični koncert
TRST 
  ožični koncert, ki ga vsako leto prireja
Zveza cerkvenih pevskih zborov iz
Trsta v tržaški stolnici sv. Justa, spada
med že tradicionalne božične proslave
slovenske skupnosti na Tržaškem. Kot
običajno je pevsko voščilo tudi tokrat
zazvenelo takoj po božičnih in novoletnih
praznikih, in sicer v nedeljo, 13. januarja
2019, ob 16. uri.
V uvodu v koncert je številno publiko, ki je
do zadnjega napolnila mogočno tržaško stol-
nico, pozdravila predsednica tržaške Zveze
cerkvenih pevskih zborov Rossana Paliaga,
ki je predstavila vse nastopajoče. Povedala je
tudi, da je bil za naslov letošnjega koncerta
izbran verz V daljavi zvenijo božični zvonovi
iz pesnitve Filipa Terčelja. Ena od posebnosti
letošnjega koncerta je bila namreč ta, da se
je s pevskim programom prepletalo zvonjen-
je pritrkovalske skupine Turn iz Mačkolj.
/ str. 11
Mojca Petaros
B
foto dd
  Ob 50-letnici izhajanja
“Živel Števerjanski
vestnik!”
ŠTEVERJAN 
Svet okrog nas17. januarja 20192
Zmernost naj nas vodi
  Posvet / Škofovska konferenca Triveneta
Kako naj komunicira
Cerkev danes?
CAVALLINO TREPORTI 
  obmorskem mestu Ca-
vallino Trepporti v Be-
neški laguni je bil 7. in 8.
januarja letos posvet, ki ga je pri-
redila Škofovska konferenca iz
Triveneta. Posvet z naslovom Za
Cerkev, ki sporoča je bil v prvi
vrsti namenjen škofom iz Trive-
neta, tokrat pa so naši škofje po-
vabili na posvet in srečanje tudi
predstavnike katoliških medijev
in predstavike cerkvenih uradov
za komunikacijo in obveščanje.
Na dvodnevni intenzivni posvet
sva iz Gorice odšla tudi odgovor-
na urednika Voce Isontina in
našega tednika; goriški nadškof
Carlo Maria Redaelli si še posebej
prizadeva, da bi bila v današnji
V družbi krajevna Cerkev pomem-bna sooblikovalka javnegaživljenja.
Beneški patriarh msgr. Francesco
Moraglia je posvet uvedel in ga s
sklepno mislijo tudi končal, po-
globljen uvod v posvet pa je imel
msgr. Luigi Bressan, nadškof iz
Trenta in pri Ško-
fovski konferenci
iz Triveneta za-
dolžen za
družbeno komu-
nikacijo, ob-
veščanje.
Univ. prof. Adria-
no Fabris, ki
poučuje moral-
no filozofijo v Pi-
si, je spregovoril o temi današnje
antropološke razsežnosti in o di-
gitalni kulturi, njegova misel pa
je bila, da pri obveščanju ne sme-
mo nikdar popolnoma ovreči
ustaljenih oblik, ampak jih je tre-
ba vedno znova nadgrajevati.
Posvet je doživel vrhunec, ko so
nastopili mladi duhov-
nik Marco Rondonotti z
univerze Sacro Cuore iz
Milana, časnikar in spe-
cialist za digitalno ko-
munikacijo Vincenzo
Grienti, izvedenec za
splet dnevnika Avvenire
Luigi Rancilio ter Mar-
tina Pastorelli, ki je go-
vorila o tem, kako bra-
niti vero, ne da bi pri
tem dvignili glasu.
Dvodnevni posvet, ki je
bil dragocen predvsem
zaradi dela
po skupi-
nah, je vodil
Piergiorgio
Franceschi-
ni, vsem pa
je služil kot
vzpodbuda k
sodobnemu
nastopu
predvsem v
digitalnem
svetu.
Jurij Paljk
Iz našega bančniškega sveta
Novo poglavje delovanja
ZKB Trst in Gorica
  adružna kraška banka je s
prvim januarjem 2019 od-
prla novo poglavje v več
kot stoletnem delovanju, saj je
matična družba, Cassa Centrale
banca, kot načrtovano v zelo krat-
kem obdobju uredila vse formal-
nosti in se kot prva zadružna
bančna skupina v Italiji vpisala v
register bančnih skupin.
Banke pri Iccrei, drugi nastajajoči
skupini zadružnih bank, niso še
končale vse postopke za priznan-
je zadružne bančne skupine.
Južnotirolske Reiffeisen banke pa
bodo izkoristile možnost, ki jim
daje zadnji finančni zakon itali-
janske vlade, da ustanovijo pose-
ben jamstveni sklad (predviden
samo za banke iz avtonomnih
pokrajin Trenta in Bocna).
V skupini Cassa Centrale Banca
(CCB) je po zadnjih združitvenih
procesih 84 zadružnih bank in
nekaj več kot deset družb, ki bo-
do nudile razne operativne in
profesionalne storitve bankam v
skupini.
Na skupščini Cassa Centrale Ban-
ca, ki je bila 14. januarja v Mila-
Z nu, so zadružne banke, ki soistočasno tudi glavni delničarjimatične družbe, imenovale v nov
upravni odbor petnajst članov
(deset iz sveta zadružnih bank in
pet neodvisnih).
Reforma zadružnih bank, ki se je
začela leta 2016, je sad sodelovan-
ja zadružnega bančnega sistema
z italijansko vlado in parlamen-
tom. Pogajanja o reformi so
odražala željo oz. potrebo zaščite
specifike zadružnega bančništva
v Italiji in spoštovanja mednarod-
nih ter evropskih smernic/zako-
nov, ki zahtevajo večjo varnost za
člane, stranke.
Zadružna bančna skupina CCB
bo nadaljevala ovrednotenje vlo-
ge, ki jo imajo zadružne banke na
območju: vsaka zadružna banka
ima svojo identiteto in zgodovi-
no, je motor ekonomskega in so-
cialnega razvoja v svojem prosto-
ru.
Statutarne spremembe, ki so jih
člani ZKB sprejeli na zadnjem
izrednem občnem zboru meseca
novembra, so tako stopile v vel-
javo prav z začetkom letošnjega
leta. Med temi je tudi novo ime
banke: ZKB ZADRUŽNA KRAŠKA
BANKA TRST GORICA - ZKB CRE-
DITO COOPERATIVO DI TRIE-
STE E GORIZIA. Kot je predsednik
Kovačič povedal na območnih
srečanjih in na izredni novem-
brski skupščini, se je upravni od-
bor banke odločil za novo ime, ki
odraža celoten teritorij na kate-
rem posluje naša banka. Banka
bo imela “srce” še vedno na
tržaškem in goriškem Krasu, stra-
tegija banke pa je, da se bo mora-
la dodatno razviti po celotnem
tržaškem in goriškem območju.
ZKB Trst in Gorica bo še naprej
avtonomna banka. Izvirni po-
slovni model, ki je zasnovan na
vrednotah vzajemnosti in pove-
zanosti s krajevno skupnostjo, se
ne bo spremenil. Zavedamo pa
se, da se organizacijski modeli
spreminjajo in razvijajo. Ustano-
vitev zadružne bančne skupine
omogoča posameznim bankam,
da se lahko laže prilagajajo potre-
bam tržišča in primerno kljubu-
jejo izzivom modernizacije
družbe.
  edanji čas nas vse bolj odmika od zmer-
nosti, od mirnega urejanja stvari, od
umirjenih medsebojnih odnosov, o
čemer govori tudi anketa v nekaterih državah
Evropske unije. Tako se Švedska lahko pohvali
kar z 80 odstotki prebivalstva, ki se opredeljuje
za zmernost in odklanja reševanje problemov
z ostrino, na Nizozemskem je odstotek zmer-
nih še vedno na visokih 72 odstotkih, Nemčija
doseže nekaj manj kot 70 odstotkov, Španija
in Francija prideta le nekaj čez polovico, Italija
pa premore le nekaj več kot 40 odstotkov pre-
bivalcev, ki so prepričani, kako je zgolj zmer-
nost primerno in koristno zadržanje bodisi na
zasebni kot tudi politični ravni - podatek se
ujema s preostalimi 60 odstotki, ki podpirajo
zdajšnjo vlado. Če se poglobimo v navedene
številke, pridemo brez težav do sklepa, da se
vsi izven kategorije zmernih zavestno ali ne-
zavedno prepoznajo v politiki populizma ozi-
roma nacionalizma. Še dosti jasneje in s kar
neusmiljeno odslikavo sedanjega “stanja sve-
ta” pa je postregel papež Frančišek na novo-
letnem nagovoru diplomatskemu zboru iz
183 držav, ko je opozoril na vzpon nacionali-
stičnih in populističnih gibanj, ki spominjajo
- besede so neizprosne - na obdobje med obe-
ma vojnama. Kot je znano, je kasnejša pobe-
snelost nacionalizmov zanetila grozljivo
uničenje brez primere. Gotovo ni slučajno pa-
pež Frančišek spomnil na tisti kruti čas, slej
ko prej je želel milijonske množice opozoriti,
naj premislijo, kakšno smer nameravajo pod-
pirati, ne nazadnje prav one odločajo o vsem.
“Vzpon nacionalističnih teženj je v nasprotju
s poklicanostjo mednarodnih organizacij, da
so prizorišče dialoga in srečanja za vse države”.
In dalje, da je mogoče oba osrednja problema
današnjega časa, ki sta zaščita migrantov in
beguncev ter učinkovitejše postavljanje proti
podnebnim spremembam, reševati le na mul-
tilateralni, se pravi skupni ravni, ne pa posa-
mično, vsaka država zase. Očitno je bilo treba
stvari poimenovati s pravim imenom, sicer se
zdi krepitev populistične oziroma nacionali-
stične miselnosti in politike povsem nepro-
blematična, saj se vendar tako silovito zavze-
mata za interese svojega naroda, svojih ljudi -
to se kaže kot velikanska zasluga in vrednota,
ki jo je zmerna politika menda zavrgla.
Pričakovali bi, da bodo milijonske množice
prepoznale bistvo novih nacionalizmov vsaj
po izražanju njihovih vodilnih politikov. Ti
izbirajo zelo ostre in grobe besede, ki so naj-
večkrat popolno zanikanje spodobnega ob-
našanja, predvsem pa ne premorejo osnovne
etike v obravnavanju ljudi, ki jim niso po go-
du, kar se kaže v nehumanem odnosu do mi-
grantov. In ta nekultura podžiga nasilje
množic, fizičnih izpadov je vse več, nestrpnost
do vseh drugačnih stoji dobesedno na vratih
naše družbe in se želi vanjo naseliti. Zmernost
pa slabi in peša, čeprav je edina srečna in smi-
selna pot za vse, edina srečna vizija, edina
srečna prihodnost vseh nas in vsega človeštva.
Janez Povše
SSlužba za jezikovne pravice Zajezik
Še o vprašanju šumnikov 
na vozniških dovoljenjih
  lužba za jezikovne pravice
Zajezik je v zadnjem ob-
dobju namenila več časa
vprašanju pravilnega zapisovan-
ja šumnikov na vozniških dovol-
jenjih. Gre namreč za neupra-
vičeno zahtevo uradnikov Civil-
ne motorizacije v Trstu in Gorici,
da pri izdaji novega ali obnovlje-
nega vozniškega dovoljenja
vprašajo za dodatno dokumen-
tacijo, če stranka zahteva, da se
ime in priimek zapišeta s šum-
niki, tako kot je zapisano na
osebni izkaznici. To je neupra-
vičena zahteva, ki ne upošteva,
da je osebna izkaznica uraden
dokument, ki potrjuje identiteto
lastnika, vključno s pravilno za-
pisanim imenom in priimkom.
Večkrat pa je tudi posledica, da
stranka opusti uveljavljanje pra-
vice do pravilno zapisanega ime-
na in priimka, vključno s sloven-
S skimi črkami č, š in ž. V nekate-rih primerih se to dogaja tudi vavtošolah, ki pripravljajo doku-
metacijo za vozniški izpit in za
obnovo vozniškega dovoljenja.
Na naslov elektronske pošte 
info@zajezik.eu je v prejšnjih
tednih prišlo do več prijav
omenjenega primera, ko urad-
niki Civilne motorizacije niso
priznali osebne izkaznice in so
spraševali po dodatni dokumen-
taciji. Zaradi tega smo pri Službi
za jezikovne pravice Zajezik naj-
prej seznanili pristojne vodstve-
ne organe deželne Civilne orga-
nizacije z nepravilnim ravnan-
jem pri pokrajinskih okencih. O
zadevi pa sta bili obveščeni tudi
goriška in tržaška prefektura, ki
sta obljubili posredovanje, da se
to vprašanje dokončno reši, v
smislu, da je za pravilno zapiso-
vanje imena in priimka, ki vse-
bujeta šumnike, dovolj osebna
izkaznica.
Kočljiva tematika ni nova in jo
je večkrat obravnaval tudi pari-
tetni odbor, ki je na avdicije po-
vabil pristojne pri Civilni mo-
torizaciji; ti so obljubili, da je
zadeva rešena in da bodo o tem
posredovali pokrajinskim se-
dežem Civilne motorizacije tu-
di okrožnico o pravilnem rav-
nanju.
Pri Službi za jezikovne pravice
Zajezik pozivamo vse, ki se pri-
pravljajo na vozniški izpit oziro-
ma, ki obnavljajo vozniško do-
voljenje, da službi za jezikovne
pravice Zajezik sporočijo nadal-
jnje primere neupravičene zah-
teve po dodatni dokumentaciji
za pravilno zapisovanje šumni-
kov v imenu in priimku. Prijave
zbiramo na naslovu elektronske
pošte info@zajezik.eu. 
  olilna komisija
bližajočega se
kongresa SKGZ
je preverila in potrdila
kandidature za pred-
sednika krovne organi-
zacije Slovencev v Itali-
ji. Na kongresu, ki bo v
Trstu v soboto, 9. mar-
ca, bodo delegati izvo-
lili Ksenijo Dobrila ali
Igorja Kocjančica za tri-
letni mandat predsed-
nika Slovensko kultur-
ne gospodarske zveze.
Na podlagi deželnega pravilnika
V
lahko kandidaturo vložijo le po-
samezni člani organizacije. V
predvidenem roku sta
svojo kandidaturo
predstavila samo Do-
brila in Kocjančič. Vo-
lilna komisija je preve-
rila ustreznost kandi-
daturam priložene do-
kumentacije, med ka-
tero so tudi podporne
izjave njihovim kandi-
daturam 6 kolektivnih
članov, in ni ugotovila
neskladnosti ali na-
sprotij s statutarnimi
določili SKGZ-ja ter potrdila nju-
ni kandidaturi.
S 1. strani
Prejemnik je ...
  inar bo nagrajen v sobo-
to, 26. januarja, v žganjar-
ni v kraju Ronchi di Per-
coto.
Zemlja, družina, domače ob-
močje, narodnost so od nekdaj
vrednote družine Podveršič. Leta
1953 je družina kupila gostilno,
ki še zdaj deluje v Stražicah v Go-
rici, kasneje je Damijanov oče
kupil nekaj zemlje in začel pride-
V lovati vino za potrebe gostilne.Damijan Podveršič pa je že odmladih let gledal bolj moderno
in vizionarno na predelavo vina.
Odkupil je star zapuščen vino-
grad v Podgori in začel zasledo-
vati svoje sanje. Imel je in še ved-
no ima velike težave z birokraci-
jo, kajti nekateri ljudje oz. politi-
ki mislijo, da hoče pokvariti na-
ravo. Kalvarija pa je bila že od
nekdaj obdelana, ljudje so imeli
majhna zemljišča in vinograde.
Ko so se časi spremenili in so do-
mačini šli delat v tovarne, so
zemljo zanemarjali in gozd je
prevladal. Glavni problem je, da
ljudje, ki pišejo zakone, ne vedo,
kakšno je in kakšno je bilo stanje
na tem območju, in tako pov-
zročajo nepotrebne težave in pre-
prečujejo ponovno oživetje teh
predelov. Mi pa si želimo, da bi
bili Damijan in njegova vina z le-
pimi slovenskimi imeni (Kaplja,
Nekaj, Prelit) še naprej uspešni in
pri tem bogatili naše območje.
Foto JMP
Beneški patriarh 
msgr. Francesco Moraglia
Povejmo na glas
Ksenija Dobrila
Igor Kocjančič
(foto damj@n)
V marcu bo kongres SKGZ 
Dva kandidata za predsednika
60 let Zveze slovenske katoliške prosvete 17. januarja 2019 3
Kaj bi povedala o nastanku
Zveze slovenske katoliške pro-
svete?
V letih, ko je bila ustanovljena
ZSKP, so bila razna društva po
naših vaseh že zelo angažirana
in so redno delovala na prosvet-
nem in kulturnem področju.
Člani so očitno čutili potrebo, da
bi se med sabo povezovali, da bi
postavili na noge ustanovo, ki bi
jim pomagala pri različnih de-
javnostih. Pobudniki ter člani
treh katoliških prosvetnih
društev iz Gorice, Števerjana in
Pevme, med katerimi so bili An-
ton Kacin, Mirko Filej, Andrej
Bratuž, Andrej Kosič, Hadrijan
Corsi in drugi, so zadeli “v pol-
no”. Prva leta so gotovo bila
težka, saj je bila tudi slovenščina
še marsikje trn v peti. Ustanov-
nim članom naj gre moja iskre-
na zahvala, ker so si zvezo zami-
slili in ker lahko danes praz-
nično proslavljamo 60. obletni-
co neprekinjenega delovanja,
kar ni zanemarljivo.
Zvezo so ustanovili člani treh
društev. Z leti se je razvila in da-
nes je to ustanova, ki združuje
dvajset društev. Pomisliti mora-
mo, da ima vsako društvo svoje
skupine in podskupine, tako da
nas je kar nekaj! Na sejah so pri-
sotni samo predstavniki, tako da
lahko učinkovito načrtujemo
delovanje ZSKP, in to še posebno
dandanes, ko dela ne manjka in
se v nekem smislu vračamo na-
zaj... Vedno se moramo boriti za
kaj, stalno moramo biti na preži,
paziti, kaj se dogaja okrog nas. V
teh letih nam res ni dano, da bi
delovali umirjeno in sproščeno;
vedno moramo biti pripravljeni,
da bo kaj šlo narobe, da nas bo
kaj neprijetno presenetilo,
predvsem ko gre za nova zakon-
ska določila. Ko je bila na čelu
deželne vlade Debora Serrac-
chiani, je hotel odbornik Tor-
renti marsikaj spremeniti pri de-
lovanju kulturnih ustanov. Očit-
no so imeli svoje cilje, želeli so
poseči v odločitve o našem ob-
stoju in delu. Pripravlja se po-
membna reforma t. i. tretjega
sektorja, ki bo menda zajela tudi
društva in torej vse nas. Nekatera
društva bodo gotovo pod uda-
rom, lahko bodo tvegala celo
ukinitev, zato je potrebno, da
stalno spremljamo spremembe
zakonodaje. Pri zvezi sicer ima-
mo uslužbenca, ki je za to pover-
jen, toda vsako društvo bo mo-
ralo urediti svoj status. Sveža no-
vost je tudi uvedba t. i. elektron-
ske fakture. Vodenje društev je
danes zelo oteženo, pravo bre-
me. Razumem člane, ki se ote-
pajo vodilnih funkcij. Predsed-
nik ni samo tisti, ki na javnih na-
stopih pozdravi in spregovori;
predsednik je tisti, ki nosi tudi
veliko odgovornost.
Ustanovitelji ZSKP vseh teh pro-
blemov niso imeli, ker so bili
časi drugačni in tudi denarja ni
bilo. Pod Jugoslavijo je namreč
finančno podporo prejemala sa-
mo ena stran; do nas ni prihajala
… Mi smo se zato vedno borili in
delali z ničem, za ideal, ki ga še
vedno imamo. Naša zveza vse do
leta 2005 ni imela uslužbenca;
glavne naloge je dolgo časa
opravljal predsednik Damjan
Paulin. Z leti pa je postala zako-
nodaja bolj zapletena. Ko sem ga
nasledila v vlogi predsednika, je
bilo treba nujno najti nekoga, ki
bi redno opravljal tajniško delo.
Kateri je glavni cilj ZSKP? Se
je v teh šestih desetletjih kaj
spremenilo?
ZSKP se od vsega začetka navdi-
huje v vrednotah demokracije,
ideološkega pluralizma, sloven-
stva in krščanstva. To se temelji,
v katerih se naša društva prepoz-
navajo in ki prevevajo njihovo
delovanje. V njih se prepoznava-
mo. Pozorni smo na to, da
društva, ki bi rada pristopila, de-
lujejo na isti osnovi. Glavni cilj
ZSKP je povezovati, združevati,
organizirati in koordinirati de-
javnosti članic, da bi ohranjali in
razvijali slovensko kulturno de-
diščino v vseh njenih izrazih. S
tem namenom razvijamo
družbeno koristne dejavnosti na
kulturnem, rekreacijskem,
vzgojnem, informativnem in
družbenem področju.
Gotovo se je spremenila struktu-
ra naše zveze. Dejavnosti je še pa
še, saj skoraj ni dneva, ki bi ne
bilo nobenega dogodka. Re-
snično si prizadevamo, da bi pri-
reditve in njihove datume uskla-
jevali; kljub temu se včasih pre-
krivajo, drugače ne gre. Dnevi so
tisti, ki so... Veliko delamo in v
tem je tudi veliko kakovosti.
Vsakdo želi prikazati to, kar dela,
in tako je tudi prav. Vsakdo sicer
uresničuje toliko, kolikor mu to
dopuščajo finančna sredstva, ki
jih ima na razpolago. Ne
spuščamo se v projekte, ki bi bili
večji od naših zmogljivosti.
Kaj bi še povedala o članicah?
Na začetku so bile tri, v času Pau-
linovega predsedovanja dva-
najst, danes jih je dvajset. Delu-
jejo na področju od Benečije
prek Brd, Krasa do Tržiča in mor-
ja. V zadnjih letih, po reformi
odbornika Torrentija, smo spre-
jeli tudi slovenski združenji Don
Mario Cernet iz Ovčje vasi in
Don Eugenio Blanchini iz Čeda-
da, sicer bi ostali brez deželnih
javnih prispevkov. Naša zveza ta-
ko deluje v širšem krogu in krije
ozemlje dveh pokrajin. Dela se-
veda ne manjka. Da bi ZSKP po-
magala članicam, je pred nekaj
leti nakupila velik šotor, oprem-
ljen tudi z odrom, ki je zelo pri-
meren za različne nastope oz.
prireditve izven običajnih kul-
turnih domov in sedežev, tudi
ob neprijaznem vremenu; ima-
mo dobro ekipo fantov, ki so
usposobljeni, da ga postavljajo.
Delovanje je skratka dobro orga-
nizirano in zelo razvejeno, saj
ima vsako društvo več skupin,
zaradi česar je baza našega pro-
svetnega delovanja zelo široka.
Na to smo zelo ponosni, saj ni
vsem dano, da bi imel za sabo
tako raznoliko in pestro stvar-
nost: ta je sicer ljubiteljska, toda
dosega tudi zelo visoko kakovo-
stno stopnjo. Dovolj je, da pomi-
slimo na imenitne gledališke in
zborovske skupine,
ki na domačih in tu-
jih odrih stopajo na
najvišje stopničke.
Pomislimo na dva
mladinska zbora in
otroški zbor Emil Ko-
mel, na dekliško vo-
kalno skupino Bo-
deča Neža, na
mešane pevske zbore
Hrast, Sedej in Bra-
tuž, na štandreške ali
števerjanske gleda-
liščnike ter gleda-
liško skupino O'Kla-
pa, ki deluje pod
okriljem društva
Sončnica iz Gorice,
itd. Naši zbori imajo
uveljavljene in profe-
sionalne dirigente,
med njimi so tudi
obetavni mladi. Vsa-
ka skupina je po svo-
je uspešna! Naša
mladina je zdrava,
rada dela in zato je tudi nagraje-
na.
Temelji, ki so si jih zamislili naši
predniki, so bili res dobro zasta-
vljeni. Zato hvala tudi vsem, ki
so še živi, ki so v naše delo verjeli
in še verjamejo. Še danes lahko
vidimo, da se je zveza v vsem
tem času razvijala v količini in
kakovosti. Ko smo združeni
okrog istega projekta, je čutiti,
da imamo še vedno iste ideale.
Kdo so bili do zdaj predsedni-
ki ZSKP? Od kdaj jo vodiš ti in
kako se ti zdi, da se je v tem
času spremenila?
Prvi predsednik, od ustanovitve
do leta 1962, je bil prof. Mirko
Filej. Sledili so dr. Kazimir Hu-
mar (1962-1982), prof. Emil Va-
lentinčič (1982-1984), dr. Dam-
jan Paulin (1984-2004), nakar
sem njeno vodstvo prevzela jaz,
ki torej opravljam to funkcijo
petnajst let. Na začetku sem se
malo boječe spraševala, ali bom
kos vodenju take organizacije; a
kmalu sem naletela na dober od-
ziv društev, ki so spremembo si-
cer močno občutila. Člani so mi
pomagali, kmalu smo bili prava
skupina. Vloga predsednika zah-
teva kar nekaj dela in časa. Vse
delam prostovoljno, tudi zato mi
je morda posebno všeč, saj de-
lam za ideal.
Zame je pomembno, da v odbo-
ru delimo informacije; od vsega
začetka sem želela, da bi bili vsi
obveščeni o pomembnih zade-
vah. Na sejah poročam o vsem,
kar se dogaja, tako da lahko, če
se le da, sprejemamo odločitve
skupaj. Moje načelo je: “Zveza ni
predsednik, ZSKP smo vsi mi”.
Vedno bolj ugotavljam, da je
predsedniška funkcija zahtevna,
veliko je odgovornosti, ki jih na-
lagajo vedno nove reforme.
Predsednik je tudi vedno de-
ležen kritik; seveda: kdor dela,
lahko tudi zgreši. Gotovo sem tu-
di jaz kaj storila, kar ni bilo naj-
bolje; nekatere odločitve je pač
treba sprejeti in dosledno izpel-
jati.
Odbor torej deluje dobro?
Da, deluje dobro. Seje so vedno
sklepčne, čeprav nekateri člani
prihajajo tudi od daleč. Včasih je
res težko najti primeren dan. Za-
dovoljna sem, ker dobro komu-
niciramo in si povemo, kar mi-
slimo. Seveda imamo določene
cilje in tudi želje. Ena od teh je,
da bi na neki način oživili
društvo Mirko Filej. Pred šestimi
leti smo spremenili statut in do-
ločili, da lahko predsednik opra-
vlja največ tri mandate po tri le-
ta; v tem letu bom končala svoj
drugi mandat. Če bodo odbor-
niki hoteli, naj me nato potrdijo
ali pa ne, kot želijo.
Katera so bila tvoja največja
zadoščenja?
Zadovoljna sem, ker si prizade-
vamo, da bi pridobili mlade. Ve-
sela sem, ko vidim mlade obraze
v odborih. V vseh teh letih smo
uspešno uresničili marsikateri
projekt, zlasti nepozabne opere-
te. Pred dvema letoma smo ko-
ordinirali zelo dobro Prešernovo
proslavo, posvečeno Lojzetu Bra-
tužu. Pravi podvig je naše sode-
lovanje pri Okusih ob meji:
društva so želela iti v to, jaz sem
v začetku bila nekoliko
zadržana. Poslušala sem jih in,
čeprav nisem bila prepričana,
smo sprejeli izziv. Projekt se iz le-
ta v leto izkazuje kot zelo po-
srečen. Ni bil naš cilj prodajati
kdo ve kaj, ampak biti prisotni v
središču mesta, da nas ljudje vi-
dijo in spoznajo. Na odprtje t. i.
Slovenske vasi v ulici Crispi zdaj
že redno prihajajo številni pred-
stavniki javnih uprav, od prefek-
ture do goriške in drugih občin.
Člani društev se čutijo del te
uspešne zgodbe. Videti, da pod
naše šotore prihaja veliko gostov,
ki cenijo to, kar ponujamo, jim
daje samozavest.
Pripravljeni smo delati
skupaj, delati skladno kot
ena družina. So društva, ki
so vedno pripravljena so-
delovati in priskočiti na
pomoč, ko jih potrebuje-
mo. To je zelo lepo. Prav
tako je lepo, kot sem že po-
vedala, da imamo veliko
mladih. Pomembno je,
da so zraven mladi in tu-
di “manj mladi”, eni in
drugi. Mladi včasih lahko
malce “gredo po svoje”,
zato je prav, da svoje
mnenje povedo tudi bolj
izkušeni, starejši; prav je,
da se ohranja medgene-
racijski dialog.
Si doživela med svojim
predsedovanjem morda
tudi kakšen neuspeh ali
posebno težavo?
Na misel mi prihajajo
težave, ki jih je sprožil
deželni odbornik Torren-
ti, ko je uvedel nov način
financiranja. V decem-
bru sem se znašla v škrip-
cih, stali smo pred po-
membnimi odločitvami.
Upala sem, da bi ustano-
vili neko širšo, deželno
prosvetno zvezo, da bi bi-
lo lažje za vse, da bi pre-
jemali tudi več finančnih
sredstev. Na ta korak sem
bila pripravljena, a zaradi
nestrinjanja drugih se naše želje
očitno niso uresničile. Morda se
bodo v prihodnje.
Najgrši dan sem kot predsednica
ZSKP doživela lani, ko smo mo-
rali odpovedati poseben kultur-
ni dogodek, v katerega smo
vložili ogromno časa in energij:
koncert Modrijanov na skup-
nem goriškem trgu, na Trgu
Evrope. Vse je bilo pripravljeno,
zraven sta bila župana Gorice in
Nove Gorice, vzdušje je bilo na
višku, vse je bilo zrežirano, da se
izteče na najboljši način... Zaradi
treh dni žalovanja ob smrti nek-
danjega župana Romolija smo
morali koncert dva dni pred na-
povedanim datumom na vrat na
nos odpovedati. Za koncert na
trgu, kjer teče državna meja, smo
potrebovali veliko papirjev; ko-
liko dela je bilo, ve samo, kdor
je bil v organizacijskem odboru.
Glavna dejavnost v ZSKP je
glasbena oz. pevska; dovolj je
pomisliti na zborovsko revijo
Cecilijanka. Ob okroglih
obletnicah pa ste nas večkrat
presenetili z nepozabnimi
operetami ali spevoigrami...
Operete so projekti, ki močno
navdušujejo. To so gotovo en-
kratna doživetja, pri katerih so-
delujejo zbori, orkester, gleda-
liščniki, izvedenci za kostume,
scenografijo... Vsi radi priskočijo
na pomoč. Postaviti na oder no-
vo opereto bi zahtevalo veliko
denarja, ki ga je pa v zadnjih le-
tih vedno manj. Ko smo se lani
sprijaznili z dejstvom, da bomo
morali koncert Modrijanov pre-
nesti na kasnejši datum, smo za-
to pomislili, da bi 60. obletnico
obeležili z drugim večjim do-
godkom. Porodila se je zamisel,
da bi postavili na oder splet ope-
ret, ki smo jih izvedli v preteklo-
sti. Na mojo izrecno željo bodo
pri projektu nastopili naši ljudje:
ne nameravamo iskati “zunan-
jih” izvajalcev, saj imamo v
naših krogih odlične zbore, so-
liste, glasbenike, gledališke igral-
ce itd. Našim ljudem želimo dati
možnost, da se pokažejo in iz-
kažejo. Ta projekt, ki naj bi po-
menil višek jubileja, namerava-
mo izpeljati jeseni. Čaka nas ve-
liko dela, ne nazadnje moramo
poiskati primernega režiserja in
dirigenta.
S kom največ sodelujete?
Vsakodnevno sodelujemo s Kul-
turnim centrom Lojze Bratuž,
SCGV Emil Komel in s Svetom
slovenskih organizacij. Dobre
stike gojimo s Krščansko kultur-
no zvezo, saj že vrsto let soorga-
niziramo - tudi s Slovensko pro-
sveto iz Trsta - Koroške kulturne
dneve na Primorskem in Primor-
ske kulturne dneve na Ko-
roškem; naši zbori sodelujejo pri
reviji Koroška poje, koroški pa na
Cecilijanki. S tržaško zvezo skup-
no prirejamo tudi nagrajevanje
otroških in mladinskih gleda-
liških skupin Mladi oder. Z Zve-
zo slovenskih kulturnih društev
konkretnega sodelovanja nima-
mo; če kdaj nanese, eni in drugi
podpremo kakšno skupno po-
budo, sicer pa ima vsaka svoje
delovanje.
Kako torej nameravate obe-
ležiti 60. obletnico?
Ker se nastanka ZSKP spominja-
mo v januarju, bo prvo letošnje
Srečanje pod lipami dne 17. ja-
nuarja 2019 posvečeno prav
našemu jubileju. Upamo, da
nam bo meseca maja oz. junija
letos uspelo uresničiti koncert
Modrijanov na skupnem trgu: to
si res zelo želimo, saj bi ta an-
sambel ob orkestru z glasbeniki
iz dveh Goric lahko združil ljudi
iz obeh mest in s širšega ob-
močja. Kot sem že omenila, bi
praznovanje kronal jesenski
splet operet. Da bi ostalo kaj za-
pisanega, nameravamo objaviti
tudi primerno publikacijo. V mi-
slih imamo tudi nekaj za mlade,
a o tem bomo spregovorili, ko
bo čas za to.
Kako gledate v prihodnost v
trenutku, ko vstopate v sedmo
desetletje?
Časi se zdijo naklonjeni, toda to
so in hkrati niso. Kot sem že po-
vedala, moramo biti na preži, saj
se predvsem zaradi reforme tret-
jega sektorja bojim za naša
društva. Biti moramo previdni,
saj očitno nameravajo poseči tu-
di v prostovoljno delovanje naše
kulturne prosvetne zveze, ki de-
luje povsem transparentno.
Naša društva si ne morejo pri-
voščiti uslužbencev.
Zato upam, da bo dežela Furla-
nija Julijska krajina znala pri-
sluhniti našim potrebam na
vsem ozemlju; da država ne po-
zabi, kako smo na tem koncu de-
javni in uspešni; da bi matična
domovina Slovenija bolje spoz-
nala naša prizadevanja za slo-
vensko kulturo. Želim, da bi se
znali spopadati z vsemi težava-
mi, ki nas čakajo, da bi v
društvih in zvezi delovali kot
ena sama skupina, da bi si znali
povedati, ko kaj ne gre. Želim
odprt dialog, ne pa zahrbtnosti!
Rada sprejemam nasvete in kri-
tike, rada poslušam in dajem be-
sedo mladim. Marsikaj bomo
morali premisliti, morda najti
tudi nove rešitve, ki so primer-
nejše za nove čase, si zamisliti
kaj novega. Da bi to, kar imamo,
še izboljšali. Ti, ki smo bili izvol-
jeni, nismo tu, da bi nas kdo
hvalil, temveč zato, da delamo
in odgovarjamo za svoja dejan-
ja.
Ob koncu bi se rada iskreno zah-
valila uslužbencem, vsem
društvom, ki me podpirajo, so
mi ob strani in verujejo v našo
zvezo. Predsednik ni ZSKP. Zveza
smo vsi skupaj!
Zvezo so ustanovili
člani treh društev. 
Z leti se je razvila 
in danes je to
ustanova, ki
združuje dvajset
društev. 
ZSKP se od vsega
začetka navdihuje 
v vrednotah
demokracije,
ideološkega
pluralizma,
slovenstva in
krščanstva. To se
temelji, v katerih 
se naša društva
prepoznavajo in ki
prevevajo njihovo
delovanje. 
Vesela sem, ko
vidim mlade obraze
v odborih ... Naša
mladina je zdrava,
rada dela in zato je
tudi nagrajena.
  Franca Padovan, predsednica ZSKP
Zveza slovenske katoliške prosvete
smo vsi skupaj!
POGOVOR 
Kristjani in družba17. januarja 20194
6. Proti vojni in širjenju strahu
Ko se sto let po koncu prve sve-
tovne vojne spominjamo mla-
dih, ki so padli v vojaških spo-
padih in kot civilne žrtve, da-
nes bolj kot včeraj spoznavamo
strašen pouk bratomornih
vojn, tega namreč, da miru ne
moremo meriti zgolj z ravno-
vesjem moči in strahu. Držati
drugega v strahu pomeni imeti
ga za predmet in zanikati nje-
govo dostojanstvo. To je razlog,
zaradi katerega vnovič potrju-
jemo, da sta stopnjevanje na-
petosti zaradi zastraševanja ka-
kor tudi nenadzorovano obo-
roževanje v nasprotju z moralo
in s prizadevanjem za resnično
slogo. Nasilje nad najranlji-
vejšimi osebami prispeva k be-
gu celih rodov, ki iščejo mirne
kraje. Ne podpiramo političnih
govorov, ki skušajo migrantom
naprtiti vse zlo in revnim jem-
ljejo upanje. Treba je poudariti,
da je mir utemeljen na spošto-
vanju vsake osebe, kakršna koli
je njena zgodovina, na spošto-
vanju pravic in skupnega do-
brega, stvarstva, ki nam je zau-
pano, in na moralnem boga-
stvu, ki so nam ga zapustili
prejšnji rodovi.
Prav posebej se naša misel
obrača k otrokom, ki živijo v
krajih, kjer divjajo spopadi, in
k vsem, ki si prizadevajo, da bi
zavarovali njihovo življenje in
pravice. Na svetu en otrok iz-
med šestih trpi zaradi vojnega
nasilja ali njegovih posledic, če
ni celo sam vpoklican, da tudi
on postane vojak ali talec obo-
roženih skupin. Pričevanja
vseh, ki si prizadevajo za varo-
vanje dostojanstva in spošto-
vanja pravic otrok, so zelo dra-
gocena za prihodnost člo-
veštva.
7. Velik projekt za mir
V teh dneh se spominjamo se-
demdesete obletnice Splošne
deklaracije človekovih pravic,
ki je bila sprejeta kmalu po
koncu druge svetovne vojne. V
tej zvezi se spomnimo opozo-
rila papeža sv. Janeza XXIII.:
“Ko se v ljudeh prebudi zavest
njihovih pravic, tedaj ni mo-
goče, da se ne bi prebudila tudi
zavest pripadajočih dolžnosti v
osebah, ki so nosilci uvelja-
vljanja pravic kot zahtev in
izražanja njihovega dostojan-
stva; in v drugih človeških bit-
jih kot naloga priznavanja istih
pravic in spoštovanja le-teh”.
Mir je dejansko sad velikega
političnega projekta, utemelje-
nega na medsebojni odgovor-
nosti in na soodvisnosti člo-
veških bitij. Je tudi izziv, ki ga
moramo sprejemati dan za
dnem. Mir je sad spreobrnitve
srca in duše, zato je lahko pre-
poznati tri nerazdružljive raz-
sežnosti notranjega in
občestvenega miru:
– mir s samim seboj, ki zavrača
nepomirljivost, jezo in nepo-
trpežljivost, ali kakor pravi sv.
Frančišek Saleški, ko priporoča
“nekaj nežnosti do samega se-
be”, da bi izkazovali “nekaj
nežnosti tudi drugim”;
– mir z drugim: z družinskim
članom, prijateljem, tujcem,
revnim, trpečim …; tvegajoč
srečanje in poslušajoč spo-
ročilo, ki ga ta prinaša;
– mir s stvarstvom v odkrivanju
veličine Božjega daru in delež
naše odgovornosti, ki jo ima
vsak izmed nas kot prebivalec
sveta, državljan in dejavnik pri-
hodnosti.
Politika miru, ki pozna člo-
veško krhkost in sprejema
dolžnosti, se lahko vedno pri-
druži duhu Magnifikata, ki ga
Marija, Mati Kristusa Odrešeni-
ka in Kraljica miru poje v ime-
nu vsega človeštva: “Od rodu
do rodu traja njegovo usmil-
jenje njim, ki mu v strahu
služijo. Moč je skazal s svojo ro-
ko, razkropil je nje, ki so na-
puhnjenih misli; / … / spomnil
se je usmiljenja, kakor je govo-
ril našim očetom do Abrahama
in njegovega rodu na veke” (Lk
1,50).
/ konec
Cerkveni in družbeni antislovar (52a)
Ž kot ŽUPNIK 1
  red časom sem na pripo-
ročilo knjigarnarice kupil
knjigo nekdanjega
nemškega župnika Thomasa
Fringsa, ki pa je sedaj tudi v slo-
venščini, izšla pa je pri založbi
Salve. Gre za nekdanjega župni-
ka, ne tudi “nekdanjega” duhov-
nika (tudi zato, ker zakramental-
ni pečat ostane za vedno), saj se
je odločil le, da na takšen način
ne more več biti župnik, kakor
pravi tudi podnaslov njegove
knjige: “Dovolj, amen, konec? –
Tako ne morem več biti župnik”.
Mi bomo pogledali, kaj je ta nek-
danji župnik, ki sedaj duhovno
oskrbuje nunski samostan, po-
vedal o tej svoji odločitvi. Naj-
prej pravi, da so strukture, v ka-
terih so v Cerkvi živeli (sam je
letnik 1960), zagotovo imele tu-
di mnoge dobre strani, vendar
pa da so tudi vse manj skladne s
sedanjo obliko družbe, a da se v
Cerkvi (še) ne ve, kaj bi dali na
njihovo mesto. Zato pravi, da ra-
je živimo v negotovosti in neu-
spehu. Frings je tako prepričan,
da se ne da iti naprej niti z vsemi
temi napori za reforme in spre-
P membe, tudi s tistimi poskusi“ljudske Cerkve”, kot so jih de-lali, to je Cerkve, ki bi resnično
delovala na družbo v celoti in bi
se jo dalo tudi identificirati zno-
traj družbe. V tem prepričanju
pa, kot pravilno ugotavlja, ni
sam. Pravi, da je sam še zrasel v
takšni ljudski cerkvi, kjer je nek-
do identitarno pripadal pač eni
od obeh možnosti, katoličanom
ali protestantom, to pa se je
močno čutilo tudi znotraj
družinskega življenja, a to sedaj
ni več tako. Zato zagotovo ni
sam v tem, saj tudi drugod me-
nimo, da Cerkev nima več nobe-
nega družbenega vpliva in da je
torej konec te “identitarne Cer-
kve”, ko se nekdo poistoveti s ka-
toliško Cerkvijo samo zato, ker
je, recimo, Slovenec, Italijan...
Sam pa je Frings v tem, zlasti v
Nemčiji, a ne samo tam, da se je
odpovedal v najboljših letih žup-
nikovanju, pa je še vedno ostal
duhovnik. Navadno namreč vsi
ostali zapustijo tudi duhov-
ništvo, potem pa bodisi gredo
delat drugam bodisi se poročijo
ali izberejo razmerje, ki jih prisi-
Peta številka otroške revije Pastirček v š. l. 2018/19
Srečno, zdravo in mirno novo leto!
  a bi novo leto prineslo
svetu čim več miru, da
bi “imeli srca in
možgan čke na stežaj odprte in bi
vsak dan prižigali bližnjemu vsaj
eno lučko upanja z dobrim de-
lom”, so vroče želje Pastirčkove-
ga urednika Marijana Markežiča,
ob vsto pu v novo leto, v januar-
ski številki priljubljene otroške
revije. “Leto kot ptiček, / glej pri-
leti, / malo začivka, / pa ga več
ni”. S te mi stihi se začenja pe-
smica Novoletna zdravljica, v ka-
teri pesnik Vojan Tihomir Arhar
izpoveduje grenko resnico, kako
hitro mineva čas. Ob letnih
časih, ki se vrstijo z neverjetno
naglico, sta se zaustavila tudi vi-
la Cirila in njen prijatelj škrat
Kosmat. Oba vabita najm-
lajše Pastirčkove prijatelje,
naj rešijo zimsko uganko in
seveda v žareče barve odene-
jo nedopolnjeni “krog” let-
nih časov. Pravo zimsko idilo
je s svojo lepo pravljično
zgodbo Luna in snežaki
pričarala Mariza Perat. Mihec
se je razveselil sneženja in
naredil je snežaka, ta pa je ob
luninem svitu oživel, zaigral
na piščalko in k sebi zvabil
preostale snežake ter z njimi
zaplesal. Naslednje jutro se je
Mihcu zdelo, da mu snežak
poredno mežika... Mariza Pe-
rat z ilustratorko Monico
Quaggiato nadaljuje tudi ze-
lo zanimive predstavitve ve-
likih mož, ki so s svojim du-
hovniškim poslanstvom za-
pustili neizbrisne sledi. Tokrat
opisuje življenje in delo Ireneja
Friderika Barage (1797-1868), ki
se je po dušnopastirskem delo-
vanju na Slovenskem decembra
l. 1830 odpravil v Severno Ame-
riko med Indijance ob Michi-
ganskem jezeru. Leta 1853 je po-
stal škof. Še zmeraj poteka posto-
pek za njegovo proglasitev k
blaženim. Kako pa je Bog s po-
sredovanjem preroka Samuela
izbral dečka Davida za novega
izraelskega kralja, piše Walter
Grudina v rubriki Zgodbe iz Sve-
tega pisma. Tudi tokrat zapisano
spremljajo zelo prisr čne, pri-
vlačne ilustracije toplih barv
Paole Bertolini Grudina. Njena
D je tudi podoba fantička, ki muskrb za red ni ravno pri srcu. Otem, kako morajo otroci biti
skrbni, spoštljivi, piše Nina Gru-
dina pod naslovom Halo? Tukaj
skrbnost! Priložena je domača
naloga za bralce: vsak dan naj
zapišejo, v čem so pokazali svojo
skrbnost. Ob tem pa so še druge
vaje, ki jih je treba dopolniti.
Paola Bertolini Grudina je spet
pripravila dve poučni, a vselej
zabavni strani z naslovom Čas za
igro!!! Zajčku Timiju bodo otro-
ci pomagali reševati kri žanko s
pomočjo pristavljenega zemlje-
vida. Avtorica v svojih prispev-
kih s prijetnimi ilustracijami in
vabljivimi dopolnjevanji spod-
buja male, pa tudi večje bralce,
k boljšemu poznavanju Svetega
pisma in Jezusovega živjenja in
dela.
Cvet za Jezusa je naslov darovan-
jske pesmi, ki jo je na besedilo
Berte Golob uglasbil Patrick
Quaggiato v komaj minulem de-
cembru in jo podarja vsem prid-
nim pevcem, ki radi zahajajo tu-
di na kor. Da je lakomnost nekaj
zelo grdega, bodo bralci razbrali
iz Ezopove basni Lakomni pes,
ki smo jo otroci včasih imeli tudi
v “čitankah”. Zapis spremlja ilu-
stracija Danile Komjanc. Kdor si
po teh božičnih prazničnih
dneh, v katerih je bilo vsega v
izobilju, še želi sladkarij, pa naj
brez pomislekov pokuka v dve
rubriki. Kako lahko pripravite
piškote zvezde repatice, tiste, ki
je vodila sv. tri kralje do Jezusove
štalice, razkriva Katerina ob lični
ilustraciji Grazielle Zavadlav. Re-
cept za kokosove kroglice, s ka-
terimi se lahko pocrkljamo, vam
posreduje Vesna Benedetič s svo-
jima dvema simpatičnima “po-
močnikoma”, debelušastim
med vedkom in dolgouhim zaj -
čkom (na sliki). Kar veselo v ku-
hinjo med skledice, kuhalni-
ce...! Da pa ne bi bil jeziček le
sladkosnedna “brbončica”, pre -
us merite pozornost na Jezikovni
kotiček, v katerem so “šegavi”
stihi Berte Golob (ilustracije je
prispevala Monica Quaggiato),
ki duhovito razkrivajo različne
pomene iste besede.
Kdor nadvse ljubi izbrano
slovensko besedo, zraven pa
so mu pri srcu skrivnostne
zgodbe in pogled v nekdanje
dni, bo z velikim veseljem
prebral očarljivo pripoved
Skrivnosti Kresovnika. V
njej so s srčno toplino opi-
sani škrtinclji, dušice pored-
nih otrok, ki se še očiščujejo
na zemlji med grmi in pod
šotori, ko ponoči kot lučke
kažejo pot zapoznelemu po-
potniku. Zgodbo podpisuje
J, tanko čutno in za čisto, iz-
piljeno slovensko besedo ze-
lo zavzeto pero. Ker je, ali
vsaj bi morala biti, smučar-
ska sezona na višku, si na 23.
strani januarskega Pastirčka
vneti smučarji lahko prebe-
rejo mednarodna smučarska
pravila za pametno smučanje.
Preprečimo nesreče na
smučiščih!
Kot vselej med prisrčnimi vsebi-
nami Pastirčka najdemo pored-
nega Packa (avtor je seveda Wal-
ter Grudina), ki je v šolski torbi
skrival petarde!!!, Pastirčkovo
pošto z lepimi zapisi, celo pes -
mico o muhi, ki jo je napisala
Veronika Pisk iz Poljan nad Škof-
jo Loko, 72 krasnih risbic z zim-
skimi in drugimi motivi, na
hrbtni strani naslovnice pa raz-
vedrilni kotiček.
Veselo branje in veliko vedožel-
jnosti v novem letu!
IK
Jezusova zavest o sebi
Zanima nas, kako se je Jezus zavedal svoje Božje
osebe v svoji človeškosti. Lahko govorimo o Jezu-
sovem psihološkem doživljanju samega sebe, kar
je značilno za sodobno miselnost. Vsekakor to
pomeni, da je bila njegova človeškost na pose-
ben način zaznamovana z Božanskostjo. To se je
izražalo v njegovem čustvenem in miselnem rav-
nanju, obenem pa je imel še druge sposobnosti,
da je mogel prepoznati skrivnost svoje osebe in
poslanstva.
Sveto pismo Nove zaveze ne prinaša mnogih
sporočil o Jezusovem osebnem doživljanju same-
ga sebe. V času cerkvenih
očetov je aleksandrijska smer
bolj poudarjala celovitost nje-
gove osebe in podrejenost člo-
veškosti njegovi Božanskosti.
Antiohijska smer je bolj izpo-
stavila pomen človeškosti, kako
je prišel do spoznanja, da je Be-
seda Boga. V sodobnem času je
pomemben razmislek nemške-
ga teologa Karla Rahnerja, ki je
poudaril, da je imel Jezus stvar-
no vedenje in spoznanje svoje-
ga Božanskega subjekta. Ker je
dotedanja teologija na temelju
grške misli poistovetila Jezusa z
vsevednostjo in popolnostjo, je
izpostavil pomen ponižanja
Božjega Sina na raven trpečega
in umrljivega človeka, o katerem govori sveti Pa-
vel.  (Flp 2, 5-11) S človeško zavestjo se je zavedal
svoje Božje osebe, zato so bila doživljanja člo-
veške stvarnosti še bolj globoka in občutljiva,
zlasti zapuščenost na križu, ki predstavlja naj-
nižjo stopnjo Božje zavesti v človeku Jezusu. Be-
nedikt XVI. pravi, da je za Jezusovo psihološko
zaznavanje pomembna njegova usmerjenost v
'mi', kar je življenje v Bogu. V njem je vsaka
Oseba dana po Drugem. Sin je drugi od Očeta, v
katerem ni odpravljena človeškost, ampak je še
bolj uresničena in pritegnjena v ljubezen.
Sicer pa je Jezus povsem pripadal svojemu judov-
skemu okolju, v določenih vidikih je bilo njego-
vo vedenje izredno in celovito, da so se drugi
čudili njegovim besedam in modrosti. 'Sin' je
bila njegova ključna beseda v odnosu do Boga
Očeta. Ta sinovski odnos in zavest je potrdil tudi
v izpraševanju pred sinedrijem.  (Mt 26,46) Pri
Jezusovi psihologiji sta tudi predstavljeni rast in
pot njegove zavesti, skladno s celovito človeško
rastjo. Človek se rodi, se razvija, dozoreva, da
postane odrasel. O tem govori tudi Lukov evan-
gelij: “Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in
milosti pri Bogu in pri ljudeh”.  (Lk 2,52) Jezus je
rastel v človeškosti, obenem pa tudi v vsem, kar
se je nanašalo na skrivnost njegove Božje osebe
ter poslanstva. Ko je Sveti Janez zapisal, da bo Be-
seda Boga postala človek, je želel s tem poudariti
vse človeške značilnosti, tudi rast in razvoj. Že v
mladosti je Jezus razodeval svojo Božjo osebo.
Ko je pri 12 letih ostal v Jeruzalemu, je pred
učenimi pismouki pokazal izredno domačnost v
Svetem pismu in razodel, da je Bog njegov Oče,
kljub uradnemu očetovstvu Jožefa. Pomemben
korak v spoznanju njegove Božje osebe se je zgo-
dil pri krstu, kjer je zaslišal
Očetov glas, ki ga je potrdil v nje-
govem sinovstvu in odrešenjskem
poslanstvu. Pot, ki je bila pred
njim, ni bila na način moči in
zmagoslavja, ampak kot žrtve in
ljubezni, ki bo šla do konca. Sveti
Janez je na nekaterih mestih
predstavil Jezusa z besedami: 'jaz
sem'' kar je bilo v Stari zavezi
ime za Boga.
V svojem življenju in poslanstvu
je Jezus vedel mnoge stvari, ki so
presegale človeško vednost, izred-
no je poznal določene položaje in
dogodke in napovedal, kako se
bodo zgodili. Njegove besede so
bile izrečene z avtoriteto, ki ni la-
stna ljudem.  (Mt 5,22) Tudi za-
vest, da bo moral trpeti in umreti v Jeruzalemu,
je spremljala njegovo vsakdanjost in mu pri-
našala bolečine.
Posebno vprašanje se nanaša na njegovo vedenje
o koncu sveta. Jezus je že pri napovedi trpljenja
povedal, da nekateri prisotni: “ne bodo okusili
smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva,
ki je prišlo z močjo”.  (Mr 9,1) Pri tem pa je pri-
bil: “Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli
v nebesih ne Sin, ampak samo Oče”.  (Mr 13,32)
Prve krščanske skupnosti so zelo živo pričakovale
drugi Jezusov prihod, kar odražajo tudi zgodnja
Pavlova pisma, toda postopoma se je izoblikova-
lo spoznanje, da je ta obljuba za veliko daljši čas
Cerkve. Pri tem se je treba tudi zavedati, da je bi-
lo tedaj v judovskem okolju močno pričakovanje
prihodnjih časov. Z Jezusom je prihodnost ved-
no prisotna, ne toliko kronološko, ampak du-
hovno. Čas drugega prihoda ni pomemben ne
za Jezusa ne za nas, ampak to, da bo prišel in da
je svet v Božjih rokah. Treba je živeti sedanji tre-
nutek, v katerega prihaja v Svetem Duhu in je za
nas poslednji čas.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (52) PRIMOŽ KREČIČ
Poslanica svetega očeta Frančiška za svetovni dan miru 2019
Dobra politika v službi miru (2)
li, da pustijo duhovništvo. Da pa
je nekdo pustil, da ostane du-
hovnik, je bilo tako neobičajno,
da je dvignilo prah. Novinarka
Fringsa sprašuje, ali ni z njegove
strani nekoliko nelojalno to, da
je zapustil tisti del Cerkve, ki
predstavlja neko družbeno obli-
ko in ki ne deluje več, da bi se ra-
je posvetil potem Cerkvi kot neki
“sveti praksi”, ki bi jo pa vseka-
kor rad obdržal... Frings pravi, da
je on prav podpornik te “svete
prakse”, kar je tudi napisal v
knjigi. Če bi namreč prišli k nje-
mu mladi, pa bi vprašali, ali naj
postanejo duhovniki, bi bil ved-
no za to, ker je to v duhovnem
in teološkem smislu, kar tudi
sam prakticira, nekaj neskončno
dobrega. Po drugi strani pa je ti-
sta družbena oblika Cerkve, kjer
je sam živel in delal kot župnik,
vse težja za življenje in delo v
njej. Konec koncev je služba žup-
nika, pravi, družbena vloga, ki jo
je imel v svoji verski skupnosti.
V praksi so se mu npr. nepresta-
no množili verniki - najprej je
skrbel za 1500 ljudi, nato za
3000, zatem za 10000, pa to še
ne bi bila zgornja meja. Prihaja
namreč do združevanj župnij, ki
postajajo vse večje, zato je biti
duhovnik v tej reformi vse težje.
Andrej Vončina
Kristjani in družba 17. januarja 2019 5
  G. Karel Bolčina
Ko potres uniči hišo, je
priložnost, da zgradiš novo
POGOVOR 
  astoralna enota Soča-Vipa-
va, ki povezuje vernike iz
Štandreža pri Gorici, Sovo-
denj, Rupe, s Peči, iz Gabrij in z
Vrha Sv. Mihaela, ni nastala
načrtno kot ostale v okviru “pa-
storalne reforme”, ki je v lan-
skem letu spremenila obraz go-
riške Cerkve, ampak že precej let
prej. O življenju v njej in o de-
cembrskem srečanju pastoralne-
ga sveta z nadškofom smo se po-
govorili z župnikom in škofovim
vikarjem za slovenske vernike v
goriški nadškofiji Karlom
Bolčino, ki ima, med drugim, za-
nimiv pogled v prihodnost
(naše) Cerkve.
Katere so značilnosti vaše pa-
storalne enote (PE)?
Naša PE je nastala iz potrebe. Po-
tem ko se je g. Vili Žerjal upoko-
jil, mi je bilo najprej zaupano
upravljanje župnij Rupa-Peč in
Gabrje-Vrh, potem pa še Sovo-
denj, ko je umrl g. Vojko Makuc.
Ko se je pastoralno področje tako
razširilo, smo ga začeli imenova-
ti PE tudi glede na to, da sem ta-
krat bil sam in smo morali prila-
goditi obrede; imeli smo jih ob
različnih urah v različnih krajih
in ljudje so začeli zahajati v ra-
zlične cerkve, pač po urniku, ki
jim bolj ustreza. Značilnost
skupnosti naše PE, ki jo imamo
v bistvu deset let, je ta, da ima-
mo šest vasi in šest cerkva, toda
štiri župnije, saj cerkvi na Peči in
na Vrhu sta podružnici.
Koliko duhovnikov deluje v
njej?
V teh desetih letih je bila prisot-
nost duhovnikov različna: v
začetku sem bil sam in sem tu pa
tam iskal pomoč, posebno za ne-
deljsko bogoslužje. Kasneje se je
pridružil g. Renato Podbersič, ki
je bil najprej duhovni po-
močnik. Ko sem postal škofov vi-
kar, sem prosil škofa, naj me
oprosti direktne uprave župnij
Rupa-Peč, Gabrje-Vrh in Sovod-
nje tudi zato, ker sem videl, da
se je g. Renato dobro ujel. Tako
sem se “pastoralno” odpovedal
tem župnijam, upravno pa sem
še vedno odgovorni upravitelj.
Škof je predlog sprejel pod pogo-
jem, da PE ostane enota in da
sem jaz župnik moderator, ki ko-
ordinira delo vseh župnij. To
sem lahko sprejel tudi zato, ker
imamo zelo dober župnijski
urad, tako upravni kot pastoral-
ni, ki mi neskončno olajša delo
in skrbi.
Lansko leto sem prosil g. Mirka
Butkoviča - glede na to, da biva
v Zdravščinah, torej dokaj blizu
-, ali bi po potrebi kaj sodeloval.
Z velikim veseljem je sprejel in
počasi je prišlo do tega, da je po-
stal - sicer neuradno - del naše
skupnosti.
Nadškof je v pastirskem pismu
lani napovedal svoj obisk in tudi
njegov približni potek. Med dru-
gim je napisal, da bi se najprej
rad srečal z ekipo oseb, ki skrbijo
za PE. Takrat sem začel razmišlja-
ti in sklenili smo, da bomo v eki-
po spadali g. Renato, g. Mirko,
jaz in s. Sonja, Marijina sestra, ki
pri nas vodi skupino kateheze za
odrasle. Ekipa se od septembra
srečuje vsak ponedeljek pri kosi-
lu, nato se ustavimo za pogovor,
načrtovanje ipd. Lepo je, ker raz-
pravljamo o teoloških, moralnih
in zlasti pastoralnih vsebinah.
Veliko govorimo zlasti o tem, ka-
ko prinesti Kristusa današnjim
P družinam in družbi, predv-sem tisti, ki ni več krščan-ska, ki je oddaljena od Cer-
kve.
Posebnost naše skupnosti
je gotovo tudi kateheza. Le-
tos imamo pri župnijskem
verouku vpisanih okrog
sto otrok. Ves župnijski ve-
rouk poteka na dveh me-
stih, v Štandrežu in Sovod-
njah, kjer imamo najpri-
mernejše prostore. Druga
posebnost je gotovo kate-
heza za odrasle, ki jo pri
nas imamo že 25 let. Ob-
staja več skupin, ki so tudi
relativne glede na čas in
prostor: najbolj običajne so
tri skupine, ki delujejo vse
leto; včasih se ukvarjajo z
Božjo besedo, včasih s ka-
tekizmom, včasih s kakšno
posebno tematiko. Potem
imamo tri biblične skupi-
ne: v dveh berejo Lukov
evangelij zaporedno, v tret-
ji razmišljajo o nedeljski
Božji besedi. V postnem in
adventnem času imamo tudi ka-
tehetska srečanja po družinah.
Družine nas sprejmejo, povabijo
sosede, sorodnike in znance,
preberemo odlomek, o tem raz-
mišljamo, se pogovarjamo itd.
So ljudje navezani na lastno
vaško cerkev ali so precej svo-
bodni pri obiskovanju tudi
drugih cerkva?
Ljudje so bili navezani na vas.
Danes so še vedno zelo navezani
nanjo, obenem pa gredo dru-
gam, če doma nimajo nekega
obreda.
Se ne pritožujejo, če nimajo
vsega, kar bi želeli?
Se lahko tudi pritožujejo, a nič
ne bodo dobili. Toliko nas pač
je, več nas ni! Danes je problem
ta, da so cerkve prazne, ni ljudi.
Problem nismo duhovniki. Tudi
v Štandrežu razmišljamo, ali je
primerno ohraniti vsa bogo-
služja, kot smo jih imeli doslej.
Cerkev je velika: če je v njej deset
oseb, je skoraj tako, kot bi ne bilo
nikogar. Podobno velja za druge
vasi. Ne gre za krčenje maš: gre
za to, da so maše lepo oblikova-
ne. Sicer tvegamo, da postane
maša samo neko obredje, ritua-
lizem; maša pa mora biti skupno
izražanje človekovega življenja,
veselja, soudeleženosti. Pri maši
ne smemo imeti gledalcev, maša
ni gledališče.
Nadškof spodbuja kristjane in
zlasti župnije, naj bodo blizu
družinam z otroki od 0 do 8
let, torej še preden prvič
obiščejo nauk...
Pri nas to že imamo. Verouk
imamo že za otroke prvega in
drugega razreda osnovne šole;
včasih imamo kakšne posebne
dejavnosti, počasi hodimo v to
smer. Opažamo pa, da so starši
malih otrok med tednom zase-
deni, ob koncu tedna pa upra-
vičeno vzamejo čas za počitek in
dopust. Dejstvo je tudi, da - po-
sebej naši - otroci so vključeni v
vse mogoče organizacije,
društva, zveze, ekipe itd., ki ima-
jo redno delovanje. Naši otroci
ne morejo dihati, dušimo jih s
preveč dejavnostmi. Nisem proti
športu, proti zdravemu duhu v
zdravem telesu, nasprotno: kar
je preveč, pa je preveč.
Ko je nadškof septembra lani
javno predstavil nove pasto-
ralne enote, je postavil kot
zgled tudi vašo.
Vse pastoralne enote do danes so
bile “vsiljene”. Ko so duhovniki
umirali, smo pač večali pastoral-
ne enote. Nobena župnija se ni
“poročila” z drugo svobodno.
Čas pa je potem pokazal nujnost,
hkrati pa tudi primernost, po-
trebnost. Prva PE v škofiji je bila
salezijanska, naša je prišla kmalu
za njo. S Silvanom Zavadlavom,
tajnikom našega župnijskega
sveta, smo se pomenili, kako bi
spregovorili, in je nastal zapis, ki
je bil dovolj jasen, da je PE velik
dar in obenem “prekletstvo”.
Dar je, ker na tak način čutiš po-
vezanost in Cerkev; “preklet-
stvo”, ker to lahko uniči posa-
mezne skupnosti, pripadnost,
zavest, da spadamo v določeno
skupnost. PE mora v istem času
skrbeti za enotnost in hkrati za
posebnost. Kot je enotnost nekaj
pozitivnega, tako se posebnost
lahko spremeni v nekaj negativ-
nega.
Dne 13. decembra 2018 se je
nadškof Redaelli srečal z
vašim pastoralnim svetom.
Po novem imamo en sam žup-
nijskih svet, ki šteje 36 članov, ki
predstavljajo vse področje. Škof
je spregovoril o štirih glavnih te-
mah. Kar se tiče odnosa do Božje
besede, smo ugotovili, da je naše
delo kar urejeno; govor je bil tu-
di o delovanju pastoralnega sve-
ta in pastoralnem načrtu. Največ
časa pa smo se ustavili pri odno-
su do družbe in do institucij, do
javnosti. Klicani smo, da pričuje-
mo s svojim življenjem. Se v piz-
zeriji npr. prekrižamo, preden
začnemo jesti? Ne gre za “proze-
litizem”, ampak za naše
pričevanje, za naše življenje. Naj-
večja kritika Cerkvi danes ni v
teologiji, temveč v morali.
Škof je tudi omenil obiske, ki naj
bi jih laiki opravljali v družinah.
Da bi ljudje vedeli, da kristjani
smo! Ne samo to, da zvon zvoni
zjutraj, opoldne in zvečer, tem-
več da še vedno obstaja tudi
skupnost, ki se zbira pod zvoni-
kom. “Ne gremo učit, gremo sa-
mo se pokazat”, je rekel nadškof.
S prisotnostjo povemo, da smo
in smo veseli vsakogar, ki se nam
morda pridruži. Nekaj podobne-
ga smo ob misijonu leta 2000 že
naredili. Kako bomo to ure-
sničili, še ne vem; bomo pač po-
skusili, nekaj si bomo izmislili.
Večer s škofom je bil zanimiv,
več kot pol udeležencev je bilo
mladih. Toda na škofova
vprašanja je bilo zelo malo odzi-
vov. Naši ljudje imajo pred
nadškofom še vedno “rešpekt”
in si ne upajo govoriti.
Kako se bo škofov obisk na-
daljeval?
Škofov obisk ima razne faze. Prvi
stadij je obisk ekipe in
župnijskega pastoralnega
sveta. Drugi stadij bo
obisk omenjega sveta
“operativno”: priprava
obiska in praktične tema-
tike obiska. Sledil bo obisk
kot tak. Naposled bo še pi-
smo, ki ga bo škof napisal
vsaki skupnosti in v njem
povedal, kaj je videl do-
brega in kaj slabega, dal
bo kakšne napotke, spod-
bude itd.
Kdaj se bo obisk končal?
Nekako v letu 2020 oz.
2021. To je čisto nova obli-
ka pastirskega obiska, ki ga
škof ne želi opravljati sam,
temveč z verniki. Obisk po
družinah spada v pastirski
obisk. Škof je dejal, da ne
more sam obiskati vseh
ljudi, zato naj mu verniki
pomagajo tako, da obisku-
jejo družine v njegovem
imenu.
Ko se bo nadškofov obisk
končal, bomo vsi 2-3 leta
starejši... Prišel bo čas, ko
bo treba tudi nekatere današnje
župnike zamenjati, ker jim leta
ne bodo več dovolila posebnega
odgovornega mesta. Prepričan
sem, da bodo starejši duhovniki
lahko še dolgo časa delali in žive-
li, če jim odvzamemo breme
uprave. Koga pa naj potem po-
stavimo na mesto župnikov, ko
pa nikogar nimamo?
Kako vidiš našo Cerkev čez 10
let?
“Afriško”! Vidim župnijo, ki de-
luje na področju, ki je veliko kot
vsa naša dežela; enega samega
duhovnika, ki ima celo našo
deželo. Enkrat na mesec pride,
takrat krščuje, birmuje in, če je
potrebno, poroča. Pokop je za-
kramental, to lahko uredi kdor-
koli. Počasi bomo začeli uvajati
pokop, ki ga bodo upravljali lai-
ki, ker duhovniki ne bomo mo-
gli biti prisotni vedno in povsod.
Pokop žare lahko vodi laik; du-
hovnik je krstil telo: ne vidim
potrebe, da bi bil prisoten pri pe-
pelu... Prišli bomo do tega, da bo
npr. v Sovodnjah ali Štandrežu
krst dvakrat na leto. Prišli bomo
do tega, kar delajo v Afriki. Mi-
slim, da to ni niti tako slabo, saj
pri ljudeh vzbudi tudi večjo za-
vest krščanstva, večjo željo po
krščanstvu. Če seme ne pade v
zemljo in ne umrje, ne obrodi
sadu, kajne? Ta stara oblika bo
morala umreti. Saj vemo, da je
zapisana smrti. Prav pa je, da sta-
re oblike ne zavržemo, temveč jo
pokopamo v tako zemljo, da bo
iz nje kaj zraslo. Je ne bo več, to-
da iz nje naj nastane nekaj nove-
ga.
V ljudeh vidim veliko lahkoto.
Ni nas toliko, da bi jim dali, kar
želijo. Počasi bomo pripravili
manjše skupine oseb, ki so danes
bližje Cerkvi, ki bodo v prihod-
nosti peljale naprej naše skupno-
sti. Starejše osebe, ki se spomin-
jajo nekdanjih časov, seveda
težko razumejo, da teh ni več.
Žal mi je zanje, ker to doživljajo
kot propad, uničenje. Z mlajšimi
je drugače. Jaz mislim takole: ko
potres uniči hišo, je priložnost,
da zgradiš novo. Ta gotovo ne bo
enaka kot prejšnja. Iz izkušnje
boš naredil drugačno, boljšo. V
Cerkvi je potres, Cerkev se
uničuje. Vse to, kar smo dobrega
spoznali, lahko po mojem
mnenju vzamemo za naprej.
Danijel Devetak
Primorsko orgelsko društvo vabi
Primorsko orgelsko društvo vabi na božični koncert, ki bo potekal v
sredo, 16. januarja, ob 18.45 v župnijski cerkvi v Gabrjah. Sodeluje
Vokalno instrumentalni ansambel Super Flumina Babylonis, vodi
Roberto Squillaci.
V soboto, 19. januarja, pa bosta v župnijski cerkvi v Mirnu ob 19. uri
spominska maša in koncert ob 20. obletnici smrti prof. Huberta
Berganta. Igrali bodo Renata Bauer in drugi Bergantovi učenci. Vabljeni!
Kostanjevica / Bratsko srečanje ob jaslicah
Bratstvi Frančiškovega svetnega reda Nova Gorica in Gorica vabita na
tradicionalno bratsko srečanje ob jaslicah, ki bo v nedeljo, 20. januarja
2019, ob 16.30 v cerkvi na Kostanjevici pri Novi Gorici. Pričevanje bo
imela ga. Sara Bevc Jonan, iraška begunka, ki je postala Slovenka. Ob
18. uri sledi sv. maša. Darove udeležencev bodo podelili iraškim
kristjanom.
Nemčija zalivskim državam omejuje
financiranje mošej
Nemška vlada naj bi od držav na Arabskem polotoku zahtevala, da
prijavijo financiranje mošej v Nemčiji. S to potezo želijo v Berlinu omejiti
radikalizacijo v nemških mošejah. Zalivske države morajo nemške
oblasti tudi obvestiti, ali jih kakšna verska skupina iz Nemčije prosi za
podporo ali nasvet. Süddeutsche Zeitung, WDR in NDR navajajo
pridobljeno poročilo, v katerem piše, da je sodelovanje s Kuvajtom že
obrodilo sadove. Medtem pa je v Nemčiji zaokrožila ideja o uvedbi davka
za mošeje. V državi sicer že obstaja davek za cerkev, ki ga plačujejo
protestanti in katoličani in predstavlja vir prihodkov za cerkev. Podobno
bi zdaj lahko uvedli davek za mošeje, ki bi tako dobile sredstva, postale
bolj finančno neodvisne, minimizirala pa bi se tudi možnost
radikalizacije, ki jo lahko s seboj prinese denar iz tujine. Vlada že od
begunskega vala leta 2015 nadzoruje salafistične misijonarske
aktivnosti iz zalivskih držav. Države, kot je Savdska Arabija, imajo
dolgoročne strategije, kako vplivati na radikalne islamske skupine, kar
sicer Rijad zanika. Po podatkih nemškega kriminalističnega urada je
bilo sicer kar 96% vseh borcev skrajne Islamske države, ki so odpotovali
v džihad iz Nemčije, članov salafistične skupnosti.
Deveta razstava jaslic v Vipavskem Križu
Letošnjo že deveto razstavo jaslic so v Vipavskem Križu odprli 16.
decembra. Na njej je s 108 razstavnimi eksponati sodelovalo 84
ustvarjalcev iz Slovenije in zamejstva, od koder sta svojo stvaritev
predstavili Tamara Mizerit in Irena Princi. Med razstavljavci je bil tudi
znan zbiratelj jaslic Gregor Tozon s Krasa, ki ima v svoji zbirki več kot
200 primerov jaslic s celega sveta. Osrednji gost razstave je bil Romeo
Volk iz Ilirske Bistrice, v decembru 2017 osebnost Primorske in
udeleženec svetovne razstave jaslic v Rimu. Na odprtju razstave je prav
on s svojim triom Volk Folk, v katerem poleg njega igrata še hčerka Nina
in sin Gregor, poskrbel za kulturni program, ki ga je na koncu s Sveto
nočjo na violončelu dopolnil domačin Samo Fučka. Blagoslov jaslic je
opravil domači župnik, brat Vlado Kolenko, prisotne pa je pozdravil
Andrej Černigoj, asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Tako
kot na odprtju je bilo vse dni razstave, do 6. januarja, v Vipavskem Križu
izjemno veliko obiskovalcev, ki so poleg razstave v domu krajanov in
grajski kleti ter v obeh cerkvah občudovali že tradicionalno postavitev
jaslic krajanov ob svojih domovih in po različnih kotičkih kriških ulic.
Poleg razstave pa so pridni Križani pripravili še prireditve. Tako je bila
23. decembra upodobljena božična zgodba, le tri dni za tem pa je bila
v samostanski cerkvi božičnica domačih cerkvenih mešanih in otroških
zborov ter tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj. / Urška Testen
Zavrnjen pokop slovenskih Romov na
ljubljanskih Žalah
V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK zavračamo trditve javnega podjetja
Žale, s katerim se strinja Mestna občina Ljubljana in ki so ga tiskovna
agencija STA ter drugi mediji objavili 21. decembra 2018. Omenjeno
podjetje se je javno odzvalo na izjavo naše komisije z naslovom O pravici
do pokopa umorjenih Romov na ljubljanskih Žalah, objavljeno 20.
decembra 2018 in v kateri so se člani komisije zavzeli za pravico
izvensodno umorjenih Romov do pokopa na ljubljanskih Žalah, podobno
kot to velja v primeru umrlih nemških, italijanskih, ruskih in drugih
vojakov ter civilistov. Javno podjetje Žale v svojem odzivu neresnično
trdi, da so trditve naše komisije neosnovane in nas je javno obtožilo
širjenja neresnic. Takšno stališče Javnega podjetja Žale odločno
zavračamo in v ta namen javnosti posredujemo dopise, v katerih sta
leta 2017 in 2018 javno podjetje Žale in Mestna občina Ljubljana
štirikrat zavrnila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter
Komisijo vlade R. Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki sta
večkrat prosila za dodelitev pokopnega mesta za izvensodno umorjene
slovenske Rome na ljubljanskih Žalah. V komisiji si želimo, da pristojne
ustanove čim prej določijo pokopno mesto in v duhu pravičnosti
omogočijo pokop omenjenih žrtev. / Dr. David Kraner, tajnik Komisije
Pravičnost in mir pri SŠK
Kratke
foto dd
Goriška17. januarja 20196
V nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri bo v cerkvi sv. Roka v Nabrežini
Božični koncert učencev SCGV Emil Komel.
S tem koncertom se končuje sklop božičnih nastopov, ki so jih
gojenci SCGV Emil Komel oblikovali v goriškem širšem prostoru
in na Tržaškem. Publiki se bodo z božičnim programom
predstavili Mladinski pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi
Damijana Čevdek Jug, šolska skupina kitar pod vodstvom prof.
Martine Gereon, komorne zasedbe in solisti.
Božični koncert učencev SCGV Emil Komel
v Nabrežini
  krogli obletnici je česti-
tala števerjanska županja
Franca Padovan in se iz
srca zahvalila sotrudnikom glasi-
la. Poudarila je dragocenost
ohranjanja slovenske besede in
kulture. Poleg nje so bili v dvora-
ni še drugi ugledni gostje: Mari-
jan Markežič, domači župnik,
Igor Gabrovec, deželni svetnik in
tajnik Slovenske skupnosti, Juli-
jan Čavdek, odbornik Krožka An-
ton Gregorčič, Andrej Šušmelj,
predsednik Sveta Javnega sklada
za kulturne dejavnosti Nova Go-
rica, Alessandra Schettino, ravna-
teljica SCGV Emil Komel, Marilka
Koršič, svetnica na goriški občini
in Franci Kelih, ravnatelj Ce-
lovške Mohorjeve družbe. Pred-
sednica komisije Državnega zbo-
ra za odnose s Slovenci v zamej-
stvu in po svetu Ljudmila Novak,
ki se ni mogla udeležiti večera, je
poslala pisno čestitko z željo po
nadaljnjem uspešnem delu in za-
pisala: “Vaš kulturni trud za ohra-
nitev kulturne dediščine je bi-
stvenega pomena za okrepitev
skupnega kulturnega prostora in
narodne identitete med Slovenci
v Italiji”. Kratek pozdrav in čestit-
ke – tudi v imenu SSk - je izrekel
Julijan Čavdek, predstavnik
Krožka Anton Gregorčič, soorga-
nizatorja tega dogodka, ki je spa-
dal v sklop dejavnosti projekta
Zastavimo skupne moči za skup-
ne cilje v spomin na dr. Mirka
Špacapana, ob desetletnici njego-
ve smrti, ki ga Krožek Anton Gre-
gorčič izvaja s finančno podporo
Avtonomne dežele Furlanije Ju-
lijske krajine (DZ 26/2007) s sred-
stvi iz zakona za zaščito slovenske
narodne skupnosti. Tudi Čavdek
je opozoril na pomembnost
vaškega glasila, ki širi kulturo
branja in pisanja, ter mu zaželel,
da bi se njegovo poslanstvo še na-
daljevalo. Na odru, kjer se je kot
pomemben protagonist upra-
vičeno “šopiril” ciklostil, so svoj
ljubki pozdrav Števerjanskemu
vestniku v vezani in nevezani be-
sedi prinesli tudi Aleš in Erik Pau-
lin, Tereza Škorjanc in Mila Mi-
klus, učenci OŠ Alojz Gradnik iz
Števerjana, predstavniki 3., 4. in
5. r. Tako je bil generacijski raz-
O pon bralcev Števerjanskega ve-stnika na odru res velik! Na plat-nu, ki je imelo “prelom” kot stra-
ni časnika, so se prikazovali
utrinki uredniškega dela in obra-
zi – tudi z arhivskih posnetkov za-
služnih sotrudnikov Ševerjan-
skega vestnika, ki so vsak s svo-
jega zornega kota in občutja
posredovali nekaj misli o ve-
stniku. Oglasili so se Dominik
Humar, ki je omenil tudi žup-
nika Oskarja Simčiča in Cirila
Sedeja kot spodbujevalca. Sle-
dila so pričevanja Ivana Vo-
griča (glavnega urednika, 1991
- 1997), Marjana Drufovke v
isti vlogi (1998 – 2009), ki je
bil ob jubileju zelo dragocen
zbiratelj arhivskih podatkov (l.
1969 je izšlo npr. 11 številk na
48 straneh!). Omenjen je bil
tudi pokojni Edi Hlede, ki je bil
odgovorni urednik od l. 1971
do l. 2008.
V preddverju dvorane so bile
na ogled vse vezane številke
Števerjanskega vestnika.
Kot je v občutenem, izčrpnem
nagovoru povedal zdajšnji glavni
urednik Števerjanskega vestnika,
Damjan Klanjšček, ki je prevzel
uredniške vajeti l. 2012, je izšla
prva številka glasila pred natanko
50 leti, 12. januarja
1969, po zamisli nekaj
mladih članov društva
SKPD Sedej. Na prvi
strani je tedanji pred-
sednik društva Domi-
nik Humar napisal:
“Da bi čimbolj povezo-
vali”. Kot je povedal
Klanjšček, po pol sto-
letja to geslo predsta-
vlja še zmeraj “temel-
jno vrednoto” Štever-
janskega vestnika. Iz
njegovih besed se je
izrisovala dolga pot
glasila, ki je “s pristno slovensko
besedo seznanjal z vsem, kar se je
v vasi dogajalo”. Nekoč so bile
vsebine različne od današnjih:
“Objavljene so bile obnove
društvenih in strankarskih sej, ve-
liko prostora so zajemali kultur-
no delovanje društva, podvigi
športnega društva Brda, nastopi
domačega ansambla, glasilo pa je
bilo tudi obveščevalnega značaja,
saj je bilo objavljenih veliko in-
formacij o kmetijstvu, občinskih
in državnih javnih delih, opozo-
rila o plačevanju davkov in po-
dobno”. Danes je na njegovih
straneh predvsem pestro in plod-
no kulturno delovanje v štever-
janski vasi, pa tudi poročila o
družbenih, političnih in gospo-
darskih dogodkih. “Po letu dva
tisoč, ko so informacije zadobile
hitrost in dostopnost internetnih
povezav, je tri-
mesečnik rela-
tivno počasen
medij, da bi
lahko učinkovi-
to obveščal o
izrednih, vsa-
kodnevnih
novicah; zato
najde svoje
poslanstvo
prav v kroniki
tistih dogod-
kov, ki bi dru-
gače ne bili nikjer zapisani ali
enostavno spregledani. Izid na
papirnati podlagi pa ostaja pri-
meren za to funkcijo, saj
opažamo kratkotrajnost novih
družabnih omrežij”. Prav zaradi
tega je Števerjanski vestnik izred-
no dragocen, ker “ohranja
kronologijo vseh nastopov
mešanega pevskega zbora in
dramske družine društva F.
B. Sedej, redno poroča o
mladinskem krožku, Štever-
janskem festivalu, omenjeni
so koledniki Sveti trije kralji;
svoje mesto zadobi tudi de-
lovanje Kulturnega društva
Briški grič, zabeleženi so vse po-
roke, rojstva in smrti naših so-
vaščanov in še bi lahko našteval.
Vrednost teh spominov raste v te-
ku desetletij”. Klanjšček je zatrdil,
da je Števerjanski vestnik vedno
izhajal v pristnem, včasih
domačem slovenskem je-
ziku “in prav zaradi tega
nam vsake tri mesece sko-
raj podzavestno krepi na-
rodni čut”. Povezovalna
moč glasila je razvidna
tudi pri samem sesta-
vljanju posameznih izvo-
dov. Ti večeri ob ciklosti-
lu in zlaganju ter spenjan-
ju strani so čudovita pri-
ložnost za utrjevanje pri-
jateljskih vezi. Klanjšček
po šestletni izkušnji ure-
janja Števerjanskega ve-
stnika srčno upa, “da se
bo tudi današnja mladi-
na, ki redno pomaga pri
zlaganju vsakega vestni-
kovega izvoda, zavzela za
naše glasilo, spotoma razumela
njegove vrednote in nadaljevala
njegovo izhajanje”. Posebej se je
zaustavil pri posebni, jubilejni
številki vestnika, ki so jo Štever-
janci že prejeli na dom brez-
plačno, kot vedno. Posvetili so jo
pokojni gospe Marici Rožič,
briški ženi, ljubeznivi materi in
neomajni ženski. Vsi so jo pozna-
li, za vsakega je imela dobro be-
sedo. Rada je prebirala in cenila
domače glasilo.
Damjan Klanjšček je na kratko
preletel vsebino te izredne števil-
ke, v kateri so misli ustanoviteljev
glasila, Marjana Terpina in Do-
minika Humarja; Zvonko Simčič
v intervjuju razkriva, kako je bilo
z razmnože va njem in veza njem
  reden so se začele
božične počitnice,
so učenci štan-
dreške osnovne šole
Fran Erjavec obiskali sta-
rejše vaščane. V vasi jih
je nad petdeset, ki imajo
več kot 85 let. Učenci so
se razdelili v več skupin
in vsaka je obiskala deset
družin. Povsod so jih le-
po in prijazno sprejeli in
bili posebno veseli, da
so jim otroci prinesli ne-
kaj božičnega razpoloženja in ve-
selja. Ganjenost je bila pri večini
zelo očitna. Učenci so najprej
voščili vesel Božič in srečo v no-
P
vem letu, nato pa so jim izročili
lepe voščilnice, ki so jih sami iz-
delali. Najbolj pa je starejše
vaščane presenetilo lepo petje
božičnih motivov. Ob obiskih
so bili otroci deležni sladkih
dobrot, dobili pa so tudi nekaj
knjig.
Zadnjo nedeljo v letu pa je po-
tekala tradicionalna dobrodel-
na baklada s skoraj 300 ude-
leženci. Imela je čez-
mejni značaj, saj je
ena skupina krenila
na pot s trga pred cer-
kvijo v Štandrežu,
druga pa iz Vrtojbe.
Obe skupini sta se
srečali na nekdanjem
mejnem prehodu
Vrtojba - Štandrež in
skupno korakali do
Jeremitišča, kjer so
vrtojbenske ženske
poskrbele za odlično
pecivo, Štandrežci in
Jeremitarji pa z drugo
jedačo in toplo pijačo. Baklade,
ki sta jo organizirala Krajevna
skupnost iz Vrtojbe in društvo
  V prazničnih dneh
Obisk starejših vaščanov
in dobrodelna baklada
ŠTANDREŽ sKultura iz Štandreža ob sodelo-
vanju drugih društev in organi-
zacij, so se udeležili tudi nekateri
ugledni gostje: župan občine
Šempeter Vrtojba Milan Turk s
podžupanom Ivanom Pod-
beršičem in predsednikom Kra-
jevne skupnosti ter župnika Ka-
rel Bolčina in Renato Podbersič
iz Pastoralne enote Soča - Vipava.
Vzdušje je bilo v Jeremitišču zelo
lepo in prijetno ter priložnost za
voščila ob bližnjih novoletnih
praznikih. Udeženci so se tam
zadržali več časa. Na letošnji ba-
kladi je bila opazna večja prisot-
nost družin z otroki.
Ob razsvetljeni smreki na travni-
ku družine Makuc je pozornost
pritegnilo tudi ubrano petje
božičnih pesmi. Zbrana sredstva
darov za sveče in bakle, v znesku
650 evrov, so organizatorji na-
menili združenju Via di Natale iz
Aviana.
DP
Foto DP
  Števerjan / Slavnostni večer ob 50-letnici Števerjanskega vestnika
“Živel Števerjanski vestnik,
živeli mladi, ki ga delate!”
S 1. STRANI glasila; ponov-no so v njem
rubrika ured-
ništvo skozi
čas in tudi mi-
sli nek danjih
kulturnih de-
lavcev. Spom-
nili so se tudi
vseh sodelav-
cev, ki so že
odšli v več -
nost. Ob izdaji
te številke so si
zaželeli, da bi
bila slovesen
mejnik v zgo-
dovini Štever-
janskega ve-
stnika, pa tudi,
da bi bila čim bolj privlačna za
mladino in v spodbudo, da bi še
sama pristopila k delu in se nav-
dušila za nadaljnje gojenje kore-
nin in se navezala na domači pro-
stor, “ki je zgodovinsko in kultur-
no še kako bogat. Dokler boste vi,
naraščaj, prebirali Števerjanski
vest nik, se sre -
če vali s stareši -
nami, ki v sebi
hranijo zaklad
krajevne zgo-
dovine, se
nam za izha-
janje našega
glasila ni treba
bati”. Povedal
je tudi, da so s
pomočjo Gra-
fike Goriziane
in Aljoše Dor-
nija uredili di-
gitalni arhiv
na spletni stra-
ni društva Se-
dej, tako da so vse številke lahko
vsem dostopne. Zahvalil se je
vsem sotrudnikom in povabil k
sodelovanju vse, “saj je Števerjan-
ski vestnik last cele vasi”. Zah-
vala je šla vsem bralkam in
bralcem, brez katerih glasilo
ne bi moglo proslavljati
srečanja z Abrahamom,
društvu F. B. Sedej in daroval-
cem, “na katerih je vedno slo-
nelo in sloni delovanje vestni-
ka”, Zvonku Simčiču in Mla-
dinskemu krožku za organiza-
cijo namenske loterije, Tiskar-
ni Budin, še posebno Pavlu
Spazzapanu, za tisk izredne šte-
vilke, pokroviteljema, občini
Števerjan in Zvezi slovenske
katoliške prosvete, ter Krožku
Anton Gregorčič kot soorgani-
zatorju. Zahvalo je namenil tu-
di Zadrugi Goriška Mohorjeva in
Novemu glasu “za vedno izkaza-
no bližino in bodoči izid te izred-
ne številke vestnika kot priloge
tedniku”. Osebno zahvalo je izre-
kel uredništvu Števerjanskega ve-
stnika, Stefanii, Costanzi, Marti-
ni, Ilarii, Nini in Eliji, ter vsem
članom društva F. B. Sedej, ki so
pripomogli k izidu izredne števil-
ke in oblikovanju tega večera, ter
odgovornemu uredniku, Ivanu
Vogriču, za vedno izkazano pod-
poro njihovemu delovanju. Svoje
misli je končal s citatom pesnika
Cirila Zlobca, ki
je pred petin-
dvajsetimi leti
zapisal:
“Gre poudariti
eno izmed po-
membnejših
posebnosti Šte-
verjana: prese-
netljivo živo
slovensko za-
vest. Pogosto so
nacionalna
obrobja medla,
morda celo za-
mirajoča, Šte-
verjan pa je kot
svetilnik na iz-
postavljenem rtu, luč, ki je toliko
svetlejša, kolikor globlja je tema,
ki jo prižiga. Svetloba, ki z roba
kopnega razsvetljuje tudi notran-
jost”. Tem besedam je Klanjšček
dodal: “Ponosni smo lahko, da
smo tudi z izhajanjem Števerjan-
skega vestnika tej luči dodali ne-
kaj svetlobe, okrepili narodno za-
vest in dokazali, da smo vsakod-
nevno prisotni na našem ozem-
lju. Števerjanskemu vestniku
voščim še veliko let izhajanja, ko-
mur bo za nami prevzel delo, pa
zagotavljam, da ga bodo podprle
vse tiste družine, ki vestnik pre-
jemajo, in verjemite mi, da jih je
kar 540”!
Iz srca je privrel tudi vznesen pri-
ložnostni, slavnostni govor odgo-
vornega urednika Novega glasa
Jurija Paljka. S svojo pesniško in
lepemu zapisano vipavsko dušo
je najprej povedal, da se zaveze,
da bo pomagal mladim, vselej
drži, ker je mnenja, da morajo
mladi “vzeti vajeti naše narodne
skupnosti v svoje roke”.
/ str. 15
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
PD Štandrež - Dramski odsek
Neil Simon
BOSA V PARKU
komedija
Prevod: Dušan Tomše
Režija: Janez Starina
Premiera: sobota, 26. januarja 2019, ob 20. uri
nedelja, 27. januarja 2019, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Damjan Klanjšček (foto dd)
Julijan Čavdek (foto dd)
Jurij Paljk (foto dd)
Stefania Beretta in Simon Komjanc (foto dd)
Franca Padovan
Goriška 17. januarja 2019 7
  Božični koncert
Doživet preplet božičnih
pesmi in papeževih misli
CERKEV SV. NIKOLA JA V GABRJAH 
  cerkvi sv. Nikolaja v
Gabrjah so Prosvetno
društvo Rupa-Peč,
Združenje cerkvenih pevskih
zborov in deželna zveza USCI
v petek, 11. januarja, priredili
koncert božičnih pesmi z na-
slovom S pesmijo slavite Go-
spoda. Dogodek so organizi-
rali v okviru zborovske revije
Nativitas, v sklopu katere je
bilo od novembra 2018 kar
160 koncertov v deželi in tu-
di na drugi strani državne
meje, je v uvodnem pozdravu
povedala odbornica Prosvet-
nega društva Rupa-Peč in
ZCPZ Martina Gereon, ki je
med enim nastopom zbora
in drugim prebirala božične
misli papeža Frančiška.
Najprej se je poslušalcem, ki
so popolnoma napolnili cer-
kev, predstavil domači Moški
pevski zbor Skala, ki neu-
trudno prepeva od leta 1983.
V
Pod vodstvom Zulejke Deve-
tak je zbor zapel štiri prilju-
bljene božične melodije iz
slovenske zakladnice
(Blažena noč, Božji nam je
rojen sin, Ta stara božična
pejsen, Nad Betlehem). Sledil
je zbor Citta' di Gradisca z
zborovodjem Robertom Liz-
ziom. Pevke Ženske vokalne
skupine Rupa-Peč so zapele
skladbe Nocoj, nocoj (Zorko
Harej), Trikraljevska (Janez
Močnik) in Gloria in excelsis
deo (Ivan Trinko) ob sprem-
ljavi organista Valeria Simo-
ninija. Posebnost je bila pe-
sem Kaj se vam zdi? v novi
priredbi tržaškega dirigenta
in skladatelja Walterja Lo Ni-
gra. Prav pod njegovim vod-
stvom je nastopil priznani
zbor Accademia Julius, ki je
nastal iz nekdanjega komor-
nega zbora Accademia musi-
cale universitaria di Trieste.
Zbor še nadalje goji študij Ba-
chovega repertoarja in dru-
gih skladateljev s posebno
pozornostjo na mittelevrop-
sko območje.
Posebne pohvale je vredna
neutrudna zborovodkinja in
pevka Zulejka Devetak, saj je
na koncertu nastopila z vse-
mi zbori: kot zborovodkinja
zbora Skala, zborovodkinja in
pevka vokalne skupine Rupa-
Peč, solistka pri pesmi zbora
iz Gradišča in pevka zbora
Accademia Julius.
Prijeten večer nas je med dru-
gim spomnil na jezikovno in
kulturno bogastvo naših kra-
jev, saj smo lahko prisluhnili
slovenskim, italijanskim, fur-
lanskim, nemškim, an-
gleškim in latinskim sklad-
bam.
MČ
  nedeljo, 16. decembra
2018, so si zvesti abonen-
ti Abonmaja ljubiteljskih
gledaliških skupin Štandrež 2018
lahko ogledali predstavo, ki je
nadomestila zaradi vremena v
novembru odpadlo
gostovanje koroških
igralcev KPD Planina
iz Sel na avstrijskem
Koroškem. V goste je
namesto njih prišla
Gledališka skupina
KD Domovina iz Ospa
na Koprskem, dobra
znanka štandreškega
dramskega odseka, v
imenu katerega je go-
stujoče igralce pozdra-
vil Božidar Tabaj in s
kolegico Danielo Puja
razveselil nekatere gle-
dalce. Tem je namreč
žreb dodelil tipično
italijansko božično sladico “pa-
nettone” in še cvetlični dar,
“božično zvezdo”.
Za tem intermezzom so se gledal-
ci lahko prešerno nasmejali ob
V komediji Ljubezen na predzadnjipogled. Po tekstu Mira Gravana(1961), znanega hrvaškega gleda-
liščnika in tekstopisca, jo je za
igralce iz Ospa priredila režiserka
Edita Frančeškin, ki že skoraj 18
let svoje gledališko navdušenje
vlaga v KD Osp Domovina. Sama
se z gledališčem ukvarja že 50 let.
V tem dolgem obdobju so v nje-
nih režijah nastale marsikatere
  Božičnica v cerkvi
Božično voščilo z iskrico
poučnosti
PD VRH SV. MIHAELA 
  cerkvi na Vrhu je v četrtek,
27. decembra 2018, pote-
kala že tradicionalna bo -
žičnica, ki jo prireja Prosvetno
društvo Vrh Sv. Mihaela. V boži -
čno okrašeni cerkvici so se zbrali
najmlajši člani društva, ki so pri-
sotne z božičnim petjem in igran-
jem napolnili s prazničnim razpo-
loženjem.
Najprej je nastopila Mladinska
pevska skupina Vihar pod vod-
stvom Mateje Černic. Mladi pevci
in pevke so zapeli ljudsko Slišala
sem ptičko pet in Tam stoji pa
hlevček ter spiritual Rock my soul.
Sledila je božična igrica Glej, zvez-
da repatica, ki so jo kot vsako leto
skrbno pripravili otroci OPZ Etko
V Mužetko. Predstava, ki jo je kotvselej napisala Nika Cotič inzrežirala Karen Ulian, govori o
utrinku, ki se trudi, da bi bil čim
svetlejši in bi tako pokazal svetim
trem kraljem pravo pot do Je-
zuščka. Ker je utrinek prehiter in
ga kralji ne vidijo, pokliče na po-
moč druge zvezdice, ki so prav ta-
ko neuspešne. Po raznih poskusih
in dogovorih se zvezdice združijo
v veliko zvezdo repatico, ki jo sveti
trije kralji takoj opazijo. Zvezdice
so se tako naučile, in pri tem tudi
spomnile vse gledalce, kako po-
membno je sodelovati in si poma-
gati, kajti v slogi je moč.
Preden so se prisotni ogreli ob
čaju in posladkali na zakuski, je
Obvestila
Občina Doberdob bo zaposlila za
nedoločen čas delavca kat. B razred
1 (Deželna kolektivna delovna
pogodba za zaposlene enotne
kategorije nevodilnih položajev –
Dežela Furlanija - Julijska krajina).
Rok za predstavitev prošenj zapade
11. 2. 2019 ob 10. uri. Razpis in
prošnja sta objavljena na
doberdobski občinski spletni strani
www.comune.doberdo.go.it v sekciji
Amministrazione trasparente -
Bandi di concorso.
Tehniška zavoda, Jurij Vega
(informatika), Žiga Zois (uprava,
finance in marketing ter turizem) iz
šolskega središča v ul. Puccini 14 v
Gorici vabita vse zainteresirane
starše in učence nižjih srednjih šol
na dan odprtih vrat, ki bo v petek,
18. januarja, ob 18. uri.
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela vabi
člane na redni občni zbor, ki bo v
torek, 22. januarja 2019, v sejni
dvorani Zadružne kreditne banke v
Sovodnjah ob Soči, v prvem sklicu
ob 18.30 in v drugem sklicu ob
20.00.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko: Antonija
Devetak 100 evrov.
Za Novi glas daruje Adrijan Hlede 20
evrov.
Za sklad Silvana Kerševana v letu
2018: zbrani prispevki na koncertu
meseca februarja 400 evrov, N. N.
(meseca julija) 100 evrov, M. K.
(decembra) 150 evrov, Ž. K.
(januarja 2019) 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 18. 1. 2019 do 24. 1. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Fur -
la nijo 103.7, 103.9 Mhz; za Ka nal -
sko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spod -
njo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 18. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 19. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, terskem, rezijan -
skem in ziljskem narečju.
Nedelja, 20. januarja: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 21. januarja:  (v studiu
Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec
in Jakec show.
Torek, 22. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 23. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Sladki
dateljni in rožiči. - Izbor melodij.
Četrtek, 24. januarja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
komedije, ki so dosegle
uspeh in bile nagrajene.
Ena taka uspela komedijska
predstava je prav Ljubezen
na predzadnji pogled, ki je
zabavala polno župnijsko
dvorano Anton Gregorčič v
Štandrežu. Komedijo o lju-
bezni, ki jo imamo včasih pred
nosom, a je ne vidimo, so odigra-
li Darija Krkoč kot Nineta Vodo-
pivec, vdova, ki hrepeni po novi
ljubezni, Matjaž Skončnik kot
njen sosed Pjero Batuon, ki je
dolga leta hrepenel
po njej in jo sled-
njič vendarle dobil,
ter Mitja Cunja, ki
je odigral Batuono-
vega prijatelja Luča
Šaltina. Vsi trije
igralci imajo za se-
boj kar nekaj gleda-
liških izkušenj.
Krkočeva je članica
skupine od njene
ustanovitve in je tu-
di predsednica KD
Domovina Osp, s
tem pa tudi vzpod-
bujevalka kulturne-
ga življenja in delo-
vanja te skupine, kot je lepo za-
pisano v gledališki zgibanki. Vsi
trije so se iskrivo vživeli v kome-
dijske like ob duhovito obarva-
nem režijskem vodenju. Skočnik
in Cunja sta se še posrečeno hu-
morno preobrazila v različne “ti-
pe” snubcev z raznih koncev sve-
ta, kot si jih je v hrepenenju po
ljubezenskem srečanju zamišljala
protagonistka Nineta.
Zabavna komedija je bila zadnja
predstava štandreškega Abonma-
ja ljubiteljskih gledaliških skupin
v letu 2018.
Abonmajska ponudba, ki je tudi
tokrat naletela na imeniten odziv
gledalcev, se bo končala v nedel-
jo, 27. januarja 2019, ob 17. uri,
ko bodo igralci dramskega odse-
ka PD Štandrež odigrali prvo po-
novitev svoje nove predstave Bo-
sa v parku. Premiera dela ame-
riškega avtorja Neila Simona
(1927-2018) bo v soboto, 26. ja-
nuarja 2019, ob 20. uri. Tokrat bo
štandreške komedijante režijsko
vodil Janez Starina, upokojeni
gledališki igralec in režiser. Zad-
nja leta je svoj gledališki talent
razdajal v Mestnem gledališču
ljubljanskem, prej pa tudi v Pri-
morskem dramskem gledališču
oz. SNG Nova Gorica. Bralce naj
spomnimo, da je prav on režiral
ganljivo predstavo Stara garda Al-
da Nicolaja. Z njo je dramski od-
sek PD Štandrež leta 2004 prejel
matička na 43. Linhartovem
srečanju za najboljšo predstavo v
celoti na vsedržavni ravni.
IK
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Ljubezen je včasih čisto
blizu, a je ne vidimo ...
PD ŠTANDREŽ 
Foto DP
Andrej Cotič v imenu mladih raz-
glasil zmagovalce tekmovanja Ja-
slice pri nas doma. Otroci so se
namreč na vigilijo sprehodili po
vasi z betlehemsko lučko miru.
Voščili so ljudem, jim zapeli
božične pesmi ter si ogledali jasli-
ce, ki so jih domačini skrbno pri-
pravili. Tretje mesto sta si zaslužila
Milan Devetak in vnuk Jacopo,
drugo Adrian Černic, prvo nagra-
do pa je dobil Alex Devetak, ki je
letos s starši naredil jaslice iz sta-
rega smrekovega debla. Drevo so
vsadili leta 1957, lani so ga morali
žal posekati, kajti korenine so pov-
zročale škodo. Z Alexovo idejo pa
so ohranili spomin na mogočno
smreko.
MČ
Sodelujejo
Konzorcij Collio — Vinoteka Števerjanski griči
Združenje pridelovalcev Rebule z Oslavja
Visokokakovostno kmetijstvo
Nove smernice evropske kmetijske politike kot priložnost 
za celovit razvoj ozemlja in utrditev identitete prostora
Na temo bo spregovoril evropski poslanec
HERBERT DORFMANN
Član Komisije EP za kmetijstvo in razvoj podeželja
Predsednik Medskupine EP za vino, žgane pijače in kakovostna živila
Petek, 25. januarja 2019, ob 16. uri
Palača Lantieri
Trg sv. Antona 6 — Gorica
Projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” sofinancira Avtonomna Dežela 
Furlanija Julijska krajina (DZ 26/2007)
Kultura17. januarja 20198
  mrl je arhitekt, urednik in
pisatelj Marijan Eiletz
(91), ki je na južni polobli
ustvaril velik spomenik slovenske
sprave. Eiletz je eden od tvorcev t.
i. slovenskega čudeža v Argentini,
manjšine, ki svoj jezik in kulturo
ohranja že v četrti generaciji.
Slovenija Eiletza ne pozna dovolj.
Še najbolj ga pozna po knjigah.
Njegovi spomini, Moje domo-
branstvo in pregnanstvo, so izšli
pri celjski Mohorjevi (2000), pred
tremi leti pa je za roman Krik brez
odmeva prejel nagrado Svetlobni-
ca. Po knjigah poznamo tudi nje-
govega dve leti mlajšega brata Sil-
vina Eiletza, zgodovinarja, slavista
in psihoanalitika, avtorja več knjig
o sovjetski partiji in moskovskih
letih Josipa Broza Tita.
Marijan Eiletz je šel prvič v begun-
stvo zaradi nacistov. Kot gimnazi-
jec je leta 1941 pobegnil iz Mari-
bora in šel v Ljubljano, kjer je vsto-
pil v ilegalno odporniško organi-
zacijo Slovenska legija, nato pa se
vključil v domobrance. Po umiku
domobranske vojske in civilistov
na Koroško bi moral končati kot
kakih 14.000 nesrečnikov, ki so jih
partizani v prvih mesecih po kon-
cu druge svetovne vojne po-
končali in pometali v kraška brez-
na po vsej Sloveniji. A smrti je ušel
zaradi matere, ki je prišla do voza,
polnega domobrancev, ki je bil na
poti iz Koroške v “Italijo”. Pre-
pričana, da je v ozadju prevara, ga
je osramotila pred njegovimi do-
mobranskimi tovariši in od obeh
sinov zahtevala, da zapustita kon-
voj.
Dogodek in “žgoče oči” tovarišev,
ki so ga gledali kot dezerterja,
čeprav je bilo bolj ali manj jasno,
da jih Britanci vračajo partizanom,
U
Na Solbici so oktobra l. 2017 odprli težko pričakovani etnografski muzej,
imenovan Muzej rezijanskih ljudi. Odprtje muzeja predstavlja veliko
pridobitev za Rezijane, ki vztrajajo v prepričanju, da sta rezijanska kultura
in narečje del slovenske kulture in jezika. Muzej se naslanja na delo
istoimenskega KD Muzej rezijanskih ljudi, ki je bilo ustanovljeno l. 1995.
Društvo se je od samega začetka ukvarjalo z zbiranjem, hranjenjem in
urejanjem, tudi v obliki razstav, ročnih izdelkov, predmetov in
dokumentov, ki prispevajo k poznavanju in vrednotenju skupnosti v
Dolini Reziji. Muzej, ustanovljen leta 2017 v Plocovi hiši, hrani doslej
zbrane primerke snovne in nesnovne dediščine Rezijanov. In prav
nesnovni dediščini je namenjen razdelek muzeja, ki vrednoti domačo
ustno izročilo. Pripovedovanje je bilo nekoč zelo razširjeno v dolini. Po
napornem dnevu so se otroci in odrasli zbrali na domu in prisluhnili
različnim zgodbam. V sklopu razstave, ki so jo postavili že ob odprtju
muzeja, je poseben sklop namenjen basnim, mitom, legendam in
pravljicam. Ključno vlogo kot zbiratelj tega ustnega izročila je s temeljitim
delom na terenu v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja imel etnolog Milko
Matičetov (1919-2014). Po gradivu, ki ga je na rezijanskem področju
zbral in raziskoval, je Matičetov leta 1973 izdal zbirko basni Zverinice iz
Rezije. Sledile so številne radijske, lutkovne in televizijske oživitve. Prav
zato, ker letos obhajamo 100-letnico rojstva velikega etnologa, bodo
razstavo o nesnovni dediščini podaljšali še v letu 2019, v prihodnje pa
bodo posvetili Matičetovemu še poseben razdelek.
Solbica / Ob 100-letnici rojstva Milka Matičetovega
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (47)
Anton Štrancar (1)
Tudi ob volitvah aprila 1924 so italijanske
oblasti močno pritisnile na Slovence: po slo-
venskih vaseh so morili, mučili in požigali.
O italijanskem protislovenskem terorju priča
takratni tisk, ki govori o “odstavljanju župa-
nov, odvzemu koncesij trgovcem, gostil-
ničarjem in obrtnikom, razpuščanju in pre-
ganjanju slovenskih izobraževalnih društev,
metanju iz službe slovenskih učiteljev, ova-
janju krvnih bratov, napadih na goriškega
nadškofa, pritiskih na slovenske duhovnike,
grožnjah vojnim oškodovancem in vojnim
pohabljencem, da ne dobe odškodnine in in-
validne podpore”. Zato je Goriška straža ve-
hementno pozivala: “Tisočglave trume slo-
venskih volilcev so že pripravljene, da uda-
rijo 6. aprila 1924. na plan in podpričajo z
glasovnicami v rokah nezlomljivo in nepo-
rušno voljo našega ljudstva do prostega slo-
venskega življenja na tej zemlji. /… / Na-
počila je ura, ko se bo izkazalo, so li goriški
Slovenci vredni sinovi Gradnika, Muniha,
Podgornika in Golje, ki so jim odsekali v Go-
rici glavo za svobodo slovenskega kmeta, ali
pa bojazljiv in brezznačajen rod hlapcev.
Duh Krilana, Rutarja, Staniča, drja Lavriča,
Volariča in Simona Gregorčiča naj vas napol-
ni 6. aprila in naj vas pelje skozi vse pritiske
in vse grožnje do popolne zmage slovenske
misli. Goriški Slovenci naj bodo kakor po-
nosen stolp, ki kljubuje vsem viharjem, ka-
kor svetilnik, ki
sije v teminah
in ne ugasne
nikdar”!
Vipavska dolina je med prvimi plačala
svoj krvni davek. V Ajdovščini, na
križišču med današnjima Goriško cesto
in Štrancarjevo ulico, najdemo spome-
nik Antonu Štrancarju, 44-letnemu zi-
darju iz Šturij, ki ga je 30. marca 1924
smrtno ranila italijanska krogla, med-
tem ko je prisostvoval volilnemu shodu.
Na spomeniku, ki sta ga 5. maja 2001
postavila občina Ajdovščina in Društvo
TIGR Primorske, piše: “Na tem mestu je
bil dne 30. marca 1924 na predvolilnem
zborovanju smrtno ranjen ANTON
ŠTRANCAR - 1880-1924 - slovenski ro-
doljub žrtev fašističnega nasilja”. V
Goriški straži z dne 1. aprila 1924
najdemo čla-
nek z zelo
zgovornim
naslovom
Burno zboro-
vanje v Aj-
dovščini. Piše
novinar: “Ta-
koj po dva-
najsti uri so se
že začeli
zgrinjati slovenski volilci na zborovanje
v Ajdovščino. Prišli so iz vseh vasi od
Ceste do Vipave. Iz Gorice so pripeljali
s poštnim avtom oddelek fašistov, s po-
sebnimi avti so prišli voditelji goriških
fašistov Venezia, dr. Verzignasse, Dor-
fless”. Goričana judovskega porekla
Dorflessa (včasih napisano tudi Derfles,
kasneje pa De Ferri) poznamo kot
fašističnega prvoborca, skvadrista in
majorja fašistične milice v Gorici; ravno
njega (ali njegovega brata) je skupina mladih
orjunašev hudo pretepla pri ljubljanski pošti
leta 1923: obtoževali so ga, da je s pomočjo
sorodnice - uslužbenke ljubljanske Kreditne
banke - vohunil v škodo Slovencev. Po drugi
svetovni vojni so ga jugoslovanske oblasti
odpeljale in verjetno likvidirale.
Nadaljuje novinar Goriške straže opis shoda
in neredov. Zabeleženo je, da je shod uvedel
notar Jurca. Gre verjetno za pravnika, notarja
in prevajalca Josipa Jurco iz Koprive na Kra-
su, ki je med vojnama postal stenograf v Beo-
gradu in Ljubljani, po vojni pa pravni zastop-
nik pri založbi DZS. Glavni govor je imel Jo-
sip Gaberšček z Ljubinja, urednik in politični
delavec, do leta 1926 in odhoda v Jugoslavijo
tajnik političnega društva Edinost, orjunaš
in tigrovec.
V Ajdovščini, na križišču med današnjima Goriško cesto in Štrancarjevo ulico,
najdemo spomenik Antonu Štrancarju. Postavila sta ga 5. maja 2001 občina
Ajdovščina in Društvo TIGR Primorske. Na njem piše: “Na tem mestu je bil dne 30.
marca 1924 na predvolilnem zborovanju smrtno ranjen ANTON ŠTRANCAR -
1880-1924 - slovenski rodoljub žrtev fašističnega nasilja”.
Shod, na katerem je bil zahrbtno ubit
Anton Štrancar, je uvedel pravnik, notar in
prevajalec Josip Jurca iz Koprive na
Krasu, ki je med vojnama postal stenograf
v Beogradu in Ljubljani, po vojni pa pravni
zastopnik pri založbi DZS.
Poziv slovenskim volivcem v časopisu Goriška straža.
Edinost je 1. aprila 1924 poročala o ustrelitvi Antona Štrancarja.
Burno zborovanje v Ajdovščini: članek Goriške straže z dne 1. aprila 1924
Dimitri Tabaj
Arhitekt sprave
Marijan Eiletz
je Eiletz podrobno opisal tudi v
knjigi spominov, saj je o tem pre-
mišljeval celo življenje. Marijan Ei-
letz je bil zelo kritičen do sloven-
skega civilnega in vojaškega vod-
stva, ki bi z odločnostjo lahko
rešili več tisoč življenj. “Največja
napaka je bila, da
smo Angležem ver-
jeli. Že ko so nas ra-
zorožili, je to bila za
nas klofuta. Naša
politična smetana je
dobivala prve novi-
ce ljudi, ki so videli
izročitve, a jim niso
hoteli verjeti. Gene-
ral Franc Krener je
eden največjih kriv-
cev. Bog mu daj
počivati v miru, a bil
je povsem nespame-
ten. Ko se je končno
zavedel resnice, je
snel kapo in si nadel
klobuk, češ, zdaj
smo pa vsi civilisti,
in pobegnil. A ni bil
le on kriv. Predsed-
nik Narodnega od-
bora dr. Joža Basaj je
bil še višja oblast”, je brez dlake na
jeziku dejal pred leti. Spominjal se
je tudi zadnje skupine ujetnikov,
ki je že vedela, da odhaja v smrt.
Zakaj se niso uprli ali pobegnili?
“Izdaja je bil tak moralni udarec,
da je porušila vso trdnost in bor-
benost. Po drugi strani pa so ostali
pokončni. Prijatelji so mi pripove-
dovali, da se v taborišču Teharje
noben ujetnik ni moralno zlomil.
Nihče ni padel na kolena in prosil
za milost. Kljub strašnemu mučen-
ju”, je počasi in premišljeno odgo-
voril Eiletz.
Živo se je spominjal tudi Vetrin-
jskega polja pred Celovcem. Na
prostem so taborili tisoči Sloven-
cev, ki so se zaradi strahu pred par-
tizansko vojsko za kratek čas, kot
so mislili, umaknili pod okrilje bri-
tanske vojske. Nameravali so
počakati, da se nasilje ob sklepu
vojne poleže. Šele, ko so bili že sko-
rajda vsi domobranski vojaški ujet-
niki že v Jugoslaviji, pa so voditelji
slovenskih beguncev začeli verjeti
pripovedim ubežnikov s transpor-
tov. Dosegli so ustavitev transpor-
tov in tako rešili smrti le nekaj
mladih vojakov in 6000 civilistov.
Iz te skupin (ic) e preživelih be-
guncev je večina emigrirala v Ar-
gentino, ki jim je edina odprla vra-
ta. Danes je njihovih potomcev
več kot 30.000, čeprav večina ne
goji več tesnih stikov s Slovenci.
Ne glede na to pa gre za eno redkih
manjšin na svetu, katere število se
v 70 letih ni zmanjšalo, ampak ce-
lo povečalo. V Argentini ima slo-
vensko državljanstvo 4000 ljudi,
kar tudi veliko pove o stopnji slo-
venske zavesti.
V argentinskem Buenos Airesu, ka-
mor se je preselil po ponovljenih
maturitetnih izpitih v Rimu, si je
Marijan Eiletz ustvaril nov dom.
Doktoriral je na arhitekturi in nato
imel svoj lastni projektivni urad.
Projektiral je industrijske, šolske in
cerkvene zgradbe. Bil je predsed-
nik Slovenske kulturne akcije,
urednik revij Glas Slovenske kul-
turne akcije in Meddobje.
Njegove stavbe so trajen spomin.
Najpomembnejša je cerkev, ki je
spomenik sprave. Spomenik vseh
žrtev druge svetovne vojne: parti-
zanov, domobrancev, mobiliziran-
cev v tujih vojskah in civilistov.
99865 mrtvih Slovenk in Sloven-
cev, ki jih najdemo na poimen-
skem seznamu žrtev Inštituta za
novejšo zgodovino. V severoza-
hodnem predmestju argentinske
metropole, ki se imenuje Veliki
Buenos Aires, je slovenska argen-
tinska skupnost v začetku 70. let
prejšnjega stoletja začela graditi
svoj dom. Potrebe so bile velike:
več tisoč slovenskih izseljencev ob
Srebrni reki za svoje bogato kul-
turno ustvarjanje ni imelo dovolj
prostora. Potrebovali so veliko gle-
dališko dvorano, šolske učilnice,
več sob za raznolike dejavnosti in
cerkev. S samoprispevkom so od-
kupili nekaj stavb na Ramoncu,
kot so poimenovali kraj na ulici
Ramon Falcon.
Najprej so načrt zaupali znanemu
slovenskemu arhitektu Viktorju
Sulčiču, avtorju znane mestne
tržnice in še bolj slovitega stadiona
kluba Boca Juniors (La Bombone-
ra). A z njegovimi idejami naročni-
ki niso bili zadovoljni, zato so se
obrnili na drugega slovenskega ar-
hitekta iz Argentine, Marijana Ei-
letza. Ta je v novo cerkev Marije
Pomagaj, ki jo je zastavil v obliki
krožnega izseka, umestil tudi spo-
menik vsem žrtvam vojne. Eiletz
ga opisuje takole: “Vihar v obliki
divje razbesnelih oblakov, ki se
sunkoma zaganjajo v nebo. Štirje
apokaliptični angeli, ki plavajo v
loku nad viharjem”. Angele je na-
risala znana slikarka Barbara Re-
mec. Napis je ubesedil literarni kri-
tik, urednik in pesnik dr. Tine De-
beljak: “Glejte jih: duše slovenskih
žrtev vojne, revolucije, prisilnih
vrnitev, izgnanstva”!
Eiletz ni skrival jeze, ko se je spom-
nil, da mu je “v življenju bila odv-
zeta lepota Slovenije”. A
maščevanja nikoli ni gojil: “Priz-
navam poštenost namenov vsake-
mu narodnjaku, ki je zgrabil za
orožje proti zločinskemu okupa-
torju”. Želi si le, da bi na dan prišla
celotna resnica. Da so prve ilegal-
ne protiokupatorske enote ustano-
vile demokratične stranke (Sloven-
ska legija 29. aprila 1941), medtem
ko so bili prosovjetski komunisti
še nemški zavezniki. Da je bil prvi
spopad z okupatorjem s tigrovci,
ne pa s partizani. Da je večino slo-
venskih žrtev vojne povzročila re-
volucija, ne pa okupacija. Eiletz je
še dodal: “Vsi, ki so v tisti strašni
vojni in revoluciji dali življenje za
neki ideal – in danes ni več težko
zanikati, da je teh bila večina – bi
morali imeti neki skupni spome-
nik, bolje rečeno pomnik, ki bi nas
in naše zanamstvo opominjal z be-
sedami: NIKDAR VEČ”!
Tino Mamić
Kultura 17. januarja 2019 9
Prešernovi nagradi za življenjsko delo
Nagrajenca sta  Filip Robar Dorin 
in Bjanka Adžić Ursulov
  rešernovi nagradi za življenjsko
delo prejmeta kostumografka in
scenografka Bjanka Adžić Ursu-
lov ter režiser Filip Robar Dorin. Sloven-
ska tiskovna agencija poroča, da so pa
prejemniki nagrad Prešernovega sklada
pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina
Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka
Maruša Majer, animator Dušan Kastelic
ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gre-
gorič Dekleva. Kostumografka in sce-
nografka Bjanka Adžić Ursu-
lov nadaljuje žlahtno kostu-
mografsko tradicijo Mije Jarc
in Alenke Bartl. Izjemno lu-
cidna bralka dramske litera-
ture ima redek dar, da zna v
dramskem besedilu dekodi-
rati nevidne dramaturške vo-
zle in jih izvirno preliti v ko-
stum. Kot diplomirana slikar-
ka je odlična poznavalka zgo-
dovinskih stilov, inovativno
se poigrava z materiali ter
ima neverjeten smisel za de-
tajl in celoto. Pri njeni kostu-
mografiji je najpomem-
bnejše, da je “zmerom v fun-
kciji psihologije dramskih
oseb in odrskega dogajanja.
Nikoli se ne promovira zunaj koncep-
tualnega okvira predstave”. Bjanka
Adžić Ursulov je zasnovala kostume za
več kot 170 gledaliških predstav ter več
filmov. Podpisala se je tudi pod sceno-
grafije okoli 40 predstav. “Nadponosna
sem, da sem dobila to nagrado, ki je
obenem nagrada za celoten poklic, za
gledališče, delavnice in vse ljudi, ki so
povezani s tokom realizacije predstave”,
je dejala in se ob tem zahvalila uprav-
nemu odboru Prešernovega sklada, da
jo je postavil ob bok največjim v tem
poklicu.
Veliki Prešernov nagrajenec Filip Robar
Dorin je režiser, scenarist, producent,
publicist in pedagog, “ki je s svojo silo-
vito, nenavadno in raznoliko ustvarjal-
no potjo na več področjih odločilno
zaznamoval slovensko filmsko pokraji-
no”. Njegova odlika je igrano doku-
mentarna forma, ki predstavlja sintezo
neumišljenega in umišljenega filma, ki
želi “izvleči resnico”. Pri svojem delu je
Robar Dorin podpiral mlade, še neuvel-
javljene režiserje, se zavzemal za razvoj
scenaristike ter spodbujal razvoj krea-
tivnega dokumentarnega filma. Kot di-
rektor Filmskega sklada je začrtal tudi
mnoge kulturno-politične smernice
razvoja filmske produkcije. Robar Dorin
podpisuje najmanj 30 dokumentarnih
in igranih filmov, je avtor 15 portretov
slovenskih pesnikov in pisateljev, gla-
sbenikov in slikarjev ter desetih celo-
večernih igranih in dokumentarnih fil-
mov. Šolane igralce je v svojih filmih
soočil z močnimi naturščiki in igrano
formo bogatil z dokumentarnimi prije-
mi.
Nagrajencev Prešernovega sklada je tudi
letos šest. Jure Jakob prejme nagrado
Prešernovega sklada za svojo peto pe-
sniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Li-
teratura). Zborovska dirigentka Martina
Batič dobi nagrado za poustvarjalne do-
sežke v minulih treh letih. Kot piše v
utemeljitvi, je zelo pomembno, “da v
koncerte tujih poustvarjalnih sestavov
vključuje tudi slovenska glasbena dela,
poskrbela pa je tudi, da glasbene usta-
nove v tujini naročajo nova slovenska
dela”. Skladatelj Tomaž Svete dobi na-
grado za Koncert za dve violini in go-
dala ter operi Ada in Antigona. Kot piše
v utemeljitvi, Svete “dokazuje svoje kon-
trapunktično mojstrstvo in se subtilno
loteva pretapljanja neoklasicističnih oz.
neobaročnih asociacij v osebno, ekspre-
sionistično obarvano refleksijo”. V ope-
ri Ada se vrača k razmisleku o ekono-
miki zvočnih sredstev v opernem kon-
tekstu, z Antigono pa nadaljuje vrsto
notranjerefleksivnih opernih stvaritev,
zasnovanih po antičnih motivih.
Tako imenovano malo Prešernovo na-
grado prejme tudi igralka Maruša Majer
za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Bur-
gerja ter za več drugih vlog. Ustvarjalec
animiranih filmov Dušan Kastelic dobi
nagrado za kratki film Celica iz leta
2017, ki je pobral več nagrad tako doma
kot v tujini, arhitekta Aljoša Dekleva in
Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva
Gregorič arhitekti pa
za dosežke zadnjih
treh let. Nagrajence
so v četrtek razglasili
na novinarski konfe-
renci v Kinodvoru,
na kateri je predsed-
nik upravnega odbo-
ra (UO) Prešernove-
ga sklada Vinko Mö-
derndorfer med dru-
gim povedal, da UO
letos deluje v skladu
z novim zakonom o
Prešernovi nagradi.
Tako je letos prvič
namesto štirih stro-
kovnih komisij, ki
UO predlagajo kan-
didate za nagrade, delovalo šest komisij.
S tem so bile razbremenjene nekatere
strokovne komisije oz. umetnostna po-
dročja, predvsem scenske in likovna
umetnost. Pomembna novost je tudi
odločitev UO, da poskušajo vsako leto
članstvo v strokovnih komisijah, ki ima-
jo po sedem članov, osvežiti z novimi
strokovnjaki. Ob razglasitvi nagrajencev
je minister za kulturo Dejan Prešiček
poudaril, da je slovenska kulturna
ustvarjalnost primerljiva s svetovnimi
produkcijami, pogoji za ustvarjalce v
Sloveniji pa “niso na ravni, na kateri bi
morali biti”, zato se bo zavzemal, da bi
to v tem mandatu izboljšali.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 7.
februarja, na državni proslavi ob sloven-
skem kulturnem prazniku. Kulturni
program proslave bosta ustvarila režiser-
ja Martin Srebotnjak in Metod Pevec.
Kot je povedal Srebotnjak, bo proslava
zasnovana bolj filmsko oziroma avdio-
vizualno v dialogu s Prešernom. Njegov
lik bodo popeljali tudi med ljudi, na uli-
ce in v nakupovalna središča.
P
  rav na dan sv. Lucije, 13. decembra
2018, ki jo predvsem v severnih
krajih povezujejo z lučjo, saj je tudi
zavetnica slepih, v Angliji pa jo imajo za
zaščitnico pisateljev, je bila v veliki dvo-
rani Slovenskega narodnega gledališča
Nova Gorica premierna uprizoritev z naj-
bolj mračno ostrino prepredene drame
Macbeth neprekosljivega angleškega dra-
matika Williama Shakespearja. Na
odrskih deskah se je Macbeth prvič poja-
vil l. 1606, a odveč je povedati, da je vse-
bina drame še kako sodobna v tem
našem svetu, ko sta povzpetništvo in ne-
potešljiva želja po oblasti zelo prisotna v
tej naši vse bolj sebično grabežljivi
družbi. Prav zato se je režiser Janusz Kica,
“natančni gledališki raziskovalec in filo-
zofski dvomljivec, muzikalični matema-
tik in intuitivni mag, vrhunski profesio-
nalec in strastni ljubitelj” (kot je zapisala
igralka Saša Pavček v obrazložitvi k na-
gradi Prešernovega sklada, ki jo je Kica
prejel l. 2016) in dober poznavalec Sha-
kespearovih del (štirikrat je že režiral nje-
gove drame), odločil, da teksta ne bo po-
sodabljal. Novost je bila pa v tem, da je
bila tokrat drama prvič uprizorjena v no-
vem prevodu Srečka Fišerja, ki je sicer do
zdaj že prevedel Tita Andronika, Hamle-
ta, Timona Atenskega in Romea in Julijo.
(Prevod je v celoti objavljen v gleda-
liškem listu). Doslej so gledališčniki za
uprizoritev Macbetha uporabljali
Župančičev prevod. V Fišerjevi prestavitvi
v slovenski jezik zvenijo Shakespearovi
verzi kleno, čvrsto, sodobno.
Zato pa je ostrina vsebine še
bolj občutena. Kica je z oporo
dramaturginje Martine Mrhar
pri svoji interpretaciji te drame
o neobvladljivi strasti po obla-
sti želel predvsem raziskovati
protagonistovo notranjost, boj,
ki se bije v Macbethovi duši, ko
počenja to, kar dela, iz neke ne-
zadržne, slepe strasti po oblasti,
za katero sam sluti, da ga bo
prej ali slej peljala v brezno
brez izhoda. Pri tem svojem
pohlepu povzpeti se do kralje-
vega prestola seveda ni prosto-
ra za kakšno izpraševanje vesti,
ki jo sam skuša potlačitil na
dno zavesti. A vendar ga nekaj kljuje: bre-
me nezaslišanih, grozljivih dejanj je tudi
zanj pretežko. Na koncu mora plačati za
vse svoje trinoške zločine.
V tej izredno zlovešči drami se poleg re-
alnih oseb pojavljajo nadnaravne sile, kot
so prikazni, sence ali vešče, ki prerokujejo
Macbethu usodo. Pod vplivom prav teh
prerokb se nato zarisuje njegovo življenje.
Njegova morilska roka je zmeraj na delu,
da doseže zaželeni cilj, v katerega ga tudi
brez vsakršnih moralnih pomislekov pri-
ganja njegova kot svetopisemska kača za-
peljiva žena, lady Macbeth. Temu Mac-
bethovemu morilskemu “pohodu”, pri
katerem se najprej zgodi umor kraja Dun-
cana, zapiše konec plemeniti Macduff, ki
z Duncanovim sinom Malcolmom pre-
maga Macbetha in njegovo vojsko ter ga
obglavi. Macbeth je med drugim hlad-
nokrvno pomoril vso Macduffovo
družino, ženo in nedolžne otroke. V no-
vogoriški uprizoritvi to grozljivo vsebin-
sko temačnost še bolj poudarjajo visoki
scenski elementi (scenografinja Karin
Fritz), črne premične “stene”, ki omeju-
jejo in utesnjujejo (še najbolj gledalčevo
zavest) sicer popolnoma prazno prizo-
rišče (le nekaj stolov je na njem, ki jih z
velikim truščem zmeče Macbeth ob tla).
Vse je večinoma ovito v temo ali pol-
mrak, ki sta zaveznika ubijalcev. Z vsem
tem se skladajo črni kostumi Bjanke
Adžić Ursulov in glasba Artura Annecchi-
na, ki podkrepi dogajalno ozračje in
spremlja Macbethovo početje. Ritem
predstave valovi, zdaj
viharno, zdaj
upočasnjeno, in to
spremljajo tudi gibi,
kretnje igralcev. Vse je
do potankosti pre-
mišljeno, tako da se
uprizoritev začrtuje v
vsej svoji dovršenosti.
V tej splošni črnini še
bolj bodejo v oči neiz-
brisno okrvavljene ro-
ke, ob katerih se gleda-
lec zmeraj znova zgro-
zi. V njem se vzbudijo
moralna in etična
vprašanja, ki jih da-
našnja družba skuša
čim bolj utišati.
Nedvomno je najnovejša uprizoritev
Macbetha dosegla učinek, ki so si ga
ustvarjalci želeli.
Za to, da je bila drama tako nabita s stra-
stmi, tudi odkrite erotike, ob usodni žen-
ski lady Macbeth, imajo levji delež igral-
ci. Mlada Nejc Cijan Garlatti in Arna
Hadžialjević, ki smo ju v “paru ” občudo-
vali že v Ondini Jeana Giradouxa (režiser
Janusz Kica), sta bila tudi tokrat zelo pre-
pričljiva v vodenju igre. Dosledno sta ri-
sala psihološke nianse dramskih likov.
Garlatti je Macbethu začetno plemenitost
polagoma brisal in ga ovijal v zmeraj bolj
temačne in grozo vzbujajoče psihične
odtenke, ki so jih vedno bolj krvavo obro-
bljali zmeraj novi zločini. A vendar je
igralcu pri tem tudi vseskozi uspevalo
obdržati gledalca v dvomu, ali je v Mac-
bethu še kaj človeka, čeprav se ne zna po-
kesati svojih dejanj. Zdi se, kot da bi ga
zlo povsem zasvojilo in da bi se ne mogel
izviti iz tega stanja. Z lady Macbeth v in-
terpretaciji Arne Hadžialjević pa bi se lah-
ko kosal le sam zlodej. Zlo je v njej pre-
finjeno prekrito, tudi z zapeljivimi ero-
tičnimi vabami; vse je v njej zelo hladno
preračunljivo.
Poleg njiju so preostale bolj ali manj mra-
kobne like (ali več likov) izrazito in vešče
izoblikovali Gorazd Jakomini (Duncan,
Plemič, Stari Siward), Žiga Udir (Mal-
colm, Plemič), Jure Kopušar (Macduff,
Plemič), Peter Harl (Rosse, Plemič), Jože
Hrovat (Seyton, Plemič, Morilec), Miha
Nemec (Služabnik, Plemič, Vratar, Sta-
rec), Anna Facchini (Hekata), Patrizia Ju-
rinčič Finžgar, Medea Novak, Dušanka
Ristić (vešče), pa še gostje Gregor Prah
(Donalbain, Plemič, Mali Siward), Žan
Perko (Banquo) in Lovro Zafred (Lenox,
Plemič, Morilec).
Iva Koršič
P
SNG Nova Gorica / Macbeth
Grozljiva sla po oblasti
Bjanka Adžić UrsulovFilip Robar Dorin
  ospešeno življenje je neka vrsta od-
tujevanja. Vzroka za vedno hitrejši
ritem življenja sta najmanj dva. Po
eni strani se borimo s časom in, kot znano,
je čas zlato, s katerim kupujemo vedno več,
potrebno in nepotrebno, si zagotavljamo
več sposobnosti, več znanja. Po drugi stra-
ni pa se prepričujemo, da je pravo, lepo
življenje le tisto, v katerem smo si pridobili
celo vrsto izkušenj, ki nam omogočajo
vedno hitrejše življenje.
V dvajsetih, tridesetih letih so se korenito
spremenile življenjske navade. Najprej so
v družinah odpadli skupna kosila in večer-
je, ker so se spremenile obveznosti posa-
meznih družinskih članov. Večerni televi-
zijski dnevnik ni več tisti magnet, ki je zah-
teval popolno pozornost za tiste pol ure,
ko je bilo sila nevljudno v tem času pokli-
cati znanca po telefonu. S povečanjem šte-
vila dostopnih programov se je povečalo
tudi število televizijskih sprejemnikov. Zdaj
ga imamo v salonu, kuhinji in spalnici.
Vsak po svoje, vsak pred svojim sprejem-
nikom, čeprav se lahko zgodi, da gledamo
isti program.
Socialna upočasnitev ne more po mnenju
raziskovalca navad sodobne družbe Har-
mutha Rose preprečiti globalnega odtuje-
vanja. Oaze upočasnjevanj, kot so verske
skupnosti, družbe, v katerih se ohranja idi-
lična preteklost, trgovine, kjer so na prodaj
izdelki, ki smo jih kupovali nekoč, vse to
je le kaplja v morju
splošne globalizaci-
je. Če bi se združeva-
li le zato, da ohrani-
mo, kar smo prejeli
od naših prednikov,
bi bil seveda boj z
mlini na veter. Ohra-
niti, izpopolnjevati,
dopolnjevati vizijo
prihodnjih, pre-
prečiti odtujevanje,
potujčevanje, pretirano vpletenost v glo-
balizacijo je seveda nekaj drugega. S takšno
vizijo se bo jezik bogatil, zavest in pripad-
nost narodu bo trdnejša, ker bo predsta-
vljala pomemben kamenček v mozaiku
skupnosti. Poznavanje in spoštovanje: nič
novega, vendar je spoznavanje soseda
kljub tehnologiji, ki jo imamo na razpola-
go, še vedno preplitva. Koliko spoštovanja
smo pripravljeni nuditi drugim, lahko vsak
hip preverimo pri sebi, kaj prevladuje pri
emigrantskem valu strah, usmiljenje ali
spoštovanje.
Sodobno družbo, torej tudi našo, ne ure-
jajo točno določene smernice, pač pa neka
tiha oblika začasnih zakonov. Klasični mo-
dernizem, ki je predvideval avtonomnega,
svobodnega, razumnega posameznika, je
zamenjal vzorec razcepljenega človeka, ki
skuša vedno biti le na vrhu lastnih iz-
kušenj. Ironija je v dejstvu, da je ista sila,
ki je človeka privedla do klasičnega mo-
dernizma, povzročila njegov konec. In ta
sila je pospešena hitrost sprememb.
Kar poglejmo v sestavo naših društev, kul-
turnih in športnih, spremembe v vodstve-
no-upravnih organih so redke, na položaju
ostajajo isti ljudje, zamenjav, pomladitev
je manj, kot bi jih potrebovali. Trditev, da
se mladina manj zanima za društveno
življe nje, drži le do neke meje. Časi so se
spremenili in z njimi bi se morale tudi naše
družbene navade. Kar je veljalo pred tremi,
štirimi desetletji, je danes zastarelo. Ostala
je želja po druženju, organiziranem ali pa
tudi ne. In to željo bi veljalo udejanjiti, pre-
den se doraščajoča mladina ne porazgubi.
Zdru žujejo nas jezik, zavest pripadnosti,
kultura, zgodovina in prihodnost. Jezika
smo se naučili doma, tudi če je bilo na-
rečje, me ša nica slovenskih in italijanskih
besed, izpilili smo ga v šoli. Zavest pripad-
nosti ti lahko da le družina ali okolje. V
šolah je odvisno od posamezne učiteljice
in profesorice. Tiste, ki jim je naša šola, le
šola s slovenskim učnim jezikom, gotovo
ne bodo pripomogle k trdnejši narodni za-
vesti, še posebej, če svoje otroke pošiljajo v
italijanske šole. Skupaj z zavestjo raste tudi
želja po spoznavanju in poglabljanju lastne
kulture, kulture naroda, ki mu pripadamo,
naše zgodovine, predvsem tiste polprete-
kle, ki je v učnih programih skoraj ni, pa
nas še vedno razdvaja, morda prav zaradi
tega, ker je v bistvu
ne poznamo ali pa
le z ene strani. Na
podlagi pridoblje-
nega znanja, iz-
kušenj bomo lah-
ko zasnovali in
začrtali svojo pri-
hodnost v sklopu
naroda, ki mu pri-
padamo in katere-
ga del smo.
Naša skupnost se torej počasneje privaja
na sodobne ritme in ostaja statična, med-
tem ko je drugod prišlo do totalnega po-
spešenega ritma življenja, ki vodi v odtu-
jevanje posameznikov. Naše življenje, ki je
pogojeno od vedno bolj izpolnjene tehno-
logije, se približuje trenutku, ko bomo ne
le predmete, pač pa tudi navade zavrgli še
pred njihovo naravno zapadlostjo.
Od prenosnega do pametnega telefona je
preteklo nekaj več kot deset let, čez leto ali
dve bodo sedanje pametnjakoviče zamen-
jali še bolj pametni. Jim bodo kos možgani,
ki ostajajo taki kot pred sto leti in se le s
težavo prilagajajo novostim? Kdo ve.
Saša Rudolf
P
Razmišljanje
Odtujevanje
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Tržaška17. januarja 201910
Srečanji o pomenu nesovražnega govora
Nadaljuje se sodelovanje med Zadružno kraško banko Trst in Gorica in
Združenjem Parole O_Stili. Cilj tega sodelovanja je povečati
ozaveščenost, usposobiti in izobraževati uporabnike spleta za uporabo
nesovražnih oblik komuniciranja. Predsednik Kovačič je prepričan,
da lahko s skupnim naporom nudimo skupnosti odlično uslugo in
obenem ustvarimo prostor, v katerem gojiti izmenjavo in konfrontacijo,
ki sta stebra rasti in razvoja. Na tem področju je šola protagonistka in
odgovorni akter. To je podlaga, iz katere je vzklila pobuda, namenjena
podpiranju šolskega sistema in novim izobraževalnim pristopom za
mlade generacije. Po prvem, decembrskem srečanju v Gorici na šoli
Ivan Trinko sta zdaj na vrsti še dve srečanji na Tržaškem, v četrtek, 17.
januarja 2019, ob 18.30 v Trstu v Kettejevi dvorani (ul. Frausin 12) za
starše Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu in v četrtek, 7. februarja 2019,
ob 17.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah za starše Večstopenjske
šole z Opčin. Predstavnica združenja Parole O_Stili Eva Campi bo
vodila delavnico, namenjeno staršem o digitalizaciji in jeziku spleta,
o njegovem izrednem potencialu, o nevarnostih socialnih omrežij in
spletnih aplikacijah. Kovačič bo na srečanjih s šolami delil slovensko
in italijansko različico Manifesta nesovražne komunikacije, na
katerem bo razviden tudi logotip naše slovenske banke, ker želi
skupno z združenjem Parole O_Stili sodelovati pri širitvi vrednot,
navedenih v tem dokumentu. V poslanstvu ZKB je namreč tudi skrb
za pospeševanje socialnega in kulturnega razvoja naše skupnosti.
ZKB namenja posebno pozornost šolstvu in mladim generacijam. Ker
se ZKB zaveda, da je seznanjanje s spoštljivo spletno komunikacijo
ključno že v šolskih letih, bo namenila nekaj predavanj tudi
vzgojiteljem, ki želijo med svojimi predavanji spodbujati pravilno obliko
komunikacije, v koraku z ritmom socialnih medijev, a hkrati spoštljivo
do soljudi. ZKB toplo vabi vse starše, da se udeležijo teh dveh srečanj.
Zahvala guvernerja FJK Fedrige kvestorici
Predsednik deželnega od -
bora Massimiliano Fedriga se
je pred kratkim srečal s tržaš -
kim kvestorjem Isabello Fu -
siello, ki bo odšla iz Trsta
zaradi nove službene ob vez -
nosti v Rimu na Ministrstvu
za notranje zadeve. Pri tem je
dejal: “Dr. Isabelli Fusiello se
najprisrčneje zahvaljujem za
dragoceno delo, ki ga je
opravila v Deželi Furlaniji
Julijski krajini in ji želim še
nadaljnjih poklicnih in
osebnih uspehov”.
Ostra obsodba dejanja podžupana Polidorija
Stranka Slovenska skupnost ostro obsoja nezaslišano dejanje
podžupana Občine Trst Polidorija in se pridružuje številnim izrazom
ogorčenja in pozivov k odstopu podžupana ter zahteva jasno in
nedvoumno distanciranje tržaškega občinskega odbora in občinskega
sveta od stališč podžupana.
Dejanje nasilja in ponižanja brezdomca je v sodobni družbi, ki naj teži
k solidarnosti in pomoči najšibkejšim, ne le nerazumno, ampak je
tudi politično nesprejemljiva gesta nadutosti, ošabnosti in grobega
nasilja. Evropsko in multikulturno mesto Trst mora svetu pokazati
svojo odprtost in kakovost. Dejanje podžupana pa, žal, govori prav o
nasprotnem. Trst si zasluži in mora zahtevati drugačno politično
vodstvo.
Praznično srečanje za starejše občane
Decembrski in januarski prazniki nam vsem ponujajo številne
priložnosti za srečanja in slovesne trenutke v družbi bližnjih, prijateljev
in znancev. Občina Dolina v tem obdobju že tradicionalno namenja
posebno pozornost vsem sokrajanom, saj podpira in soorganizira
vrsto prazničnih prireditev, zbranih pod imenom BOŽIČ V BREGU, ki
popestrijo dogajanje v občini v mesecih decembru in januarju. Mednje
spada tudi tradicionalno srečanje s sokrajani, ki so že prekoračili
mejo 65. leta starosti. To težko pričakovano in vedno lepo sprejeto
srečanje bo letos v soboto, 19. januarja, ob 18. uri v Centru Antona
Ukmarja pri Domju. Občinska uprava namerava razveseliti sokrajane
s pogostitvijo in kulturnim sporedom ter jim ponuditi priložnost za
zabavo, trenutek vedrine in veselega druženja. Srečno novo leto jim
bosta voščila župan Sandy Klun z ekipo ter kulturno društvo Frana
Venturinija od Domja, ki sodeluje pri organizaciji prireditve. Prireditev
bodo popestrili Podokničarji, malce poseben godalni kvartet iz Nove
Gorice, ki zna s svojo vedrino in humorjem ter lepo glasbo pričarati
prav posebno razpoloženje. Občinska uprava vljudno vabi vse
sokrajane nad 65. letom, da se večera udeležijo ter da svojo prisotnost
potrdijo občinskemu Uradu za kulturo (osebno, po telefonu 040 8329
232 ali na cultura-kultura@sandorligo-dolina. it) do četrtka, 17.
januarja.
Spored dogodkov v organizaciji krajevnih kulturnih društev,
poimenovan BOŽIČ V BREGU, je še bogat in se nadaljuje skozi ves
januar. V soboto, 12. januarja, je bil v cerkvi sv. Janeza Krstnika v
Boljuncu Božični koncert v organizaciji Mladinskega doma Boljunec,
istega dne tudi koncert revije Nativitas v cerkvi sv. Urha v Dolini, v
organizaciji SKD Fran Venturini. V nedeljo, 13. januarja, se je revija
Nativitas preselila v cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih, kjer je bil koncert
Božič skupaj, v organizaciji SKD Primorsko. V sredo, 16. januarja, je
bil gost knjižnice v Boljuncu Dušan Kalc, ki je s Stanko Hrovatin obujal
spomine na njeno kurirsko delovanje med 2. svetovno vojno. Gospa
Stanka je danes ena redkih, ki nam še lahko osebno izpove tovrstna
pričevanja. V srenjski hiši v Borštu bo v četrtek, 17. januarja, ob 20.30
tradicionalna prireditev ob dnevu vaškega zavetnika sv. Antona. V
nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri, se bo cikel prazničnih dogodkov
končal v Centru Antona Ukmarja pri Domju s koncertom Pihalnega
orkestra Breg z naslovom Pozdrav novemu letu. Vabljeni!
Kratke Prvo ponedeljkovo srečanje Društva slovenskih izobražencev v l. 2019
“Lieux de mémoire” 
ali “kraji spomina”
  a prvem ponedeljkovem
srečanju v letu 2019 v
Društvu slovenskih izo-
bražencev je bil gost večera zgo-
dovinar in višji znanstveni sode-
lavec v Znanstvenoraziskoval-
nem središču Koper, dr. Borut
Klabjan. Predstavil je monogra-
fijo, zbirko 13 člankov oz. preda-
vanj, zapisanih ob simpoziju v
Kopru, pri katerem je tudi sam
sodeloval. K sodelovanju je pri-
tegnil nekatere zgodovinarje iz
našega ožjega okolja, obenem pa
tudi avtorje iz mednarodnega
zgodovinopisja. Monografija
Borderlands of Memory - Adria-
tic and Central European per-
spectives je izšla pri založbi Peter
Lang v Oxfordu pod naslovom
The Adriatic and Central Europe-
an Perspectives (Oxford 2018) v
angleškem jeziku (žal je malo
možnosti, da bi jo prevedli, saj
gre za precej drago izdajo). Knji-
ga je razdeljena na več sklopov,
ki sledijo kronološki liniji: ta gre
od konca 19. stoletja dalje. Trije
obmejni zgodovinarji s svojo
analizo pokrivajo območje Trsta,
Gorice in Istre. Klabjan je anali-
ziral področje Trsta, Marta Vergi-
nella je obdelala slovensko pri-
sotnost v Gorici, Vanni D’Alessio
pa spremembe, ki so nastale na
Reki.
Zgodovinar Klabjan se v skladu
z nekaterimi novejšimi zgodo-
vinskimi raziskovalnimi tokovi
zanima za vprašanje, kako na
človeški spomin vpliva in obli-
kuje prostor, v katerem živimo.
Tako kot Pierra Nora, francoske-
ga zgodovinarja, začetnika te no-
N ve smeri v zgodovini, tudi Klab-jana pri njegovih raziskovanjihzanima spoznati, kako na rekon-
strukcijo spominov vplivajo t. i.
“lieux de mémoire” ali “kraji
spomina”.
Prostor, v katerem živimo, ni
nevtralno okolje, ampak
ga je oblikovala država, ki
je bila v zgodovinskem
obdobju tam prisotna.
Vsaka država skuša “mar-
kirati” prostor s spomeni-
ki, poimenovanjem ulic,
datumi in prazniki, ki jih
je potrebno častiti in s
tem vplivati in nekako za-
gotoviti lojalnost prebi-
valcev. Toda države se
spreminjajo, se zamenju-
jejo. To je še posebej zani-
mivo za obmejno jadran-
sko območje, kjer se je v
relativno kratkem zgodo-
vinskem obdobju v zad-
njih desetletjih zvrstilo
več držav. Ljudje, prebi-
valci, pa so tu ostali. Zato
tovrstne veje zgodovine
ne zanima pogled države;
ne gre za pristop “od zgo-
raj navzdol”, ampak za
“pogled človeka od spo-
daj navzgor”. Vse to po-
nuja veliko perspektiv, na katere
nismo bili vajeni. Zgodovinska
analiza se torej ne naslanja samo
na klasično branje dokumentov,
ampak se dopolnjuje z drugimi
perspektivami, z antropologijo,
sociologijo itd.
Kot zgodovinar si Klabjan z no-
vega zgodovinskega zornega ko-
ta postavlja drugačna, nova
vprašanja, ki jih je poskusil ob-
delati na podlagi nekaj primerov.
V raziskavi ga je zanimal spomin
na habsburško monarhijo in od-
nos do nje, kako se ta odnos kaže
v času in prostoru. Raziskal je
predvsem postavljanje hab-
sburških spomenikov v Trstu od
konca 19. stoletja do danes, od
spomenika cesarici Elizabeti (iz
leta 1912), vse do najnovejših
upodobitev habsburških idolov,
npr. “Über Franz” (upodobitev
cesarja Franca Jožefa kot hiper-
heroja – v vinjetah dveh tržaških
avtorjev, ki so pred nekaj leti
izšle v Trstu in so bile v nekaj
dneh razprodane).
Klabjan je ugotovil, da je bil lo-
kalni tržaški iredentistični pritisk
bistveno močnejši od centralne-
ga habsburškega.
Zanimivo je, da habsburški obla-
sti ni nikoli uspelo postaviti spo-
menika Francu Jožefu na jav-
nem, odprtem prostoru v Trstu.
Zadnji trenutek so odpovedali
postavitev spomenika na trgu
pred poštno palačo in so ga po-
stavili le nad stopnišče v notran-
josti palače.
Okoli spomenika cesarici Sissi so
vsadili zelo visoka drevesa, da ne
bi bil viden iz okolice, in še in še.
Impozanten svetilnik v
Trstu sploh ni bil potre-
ben, saj je obmorsko po-
dročje pokrito z bolj kori-
stnimi svetilniki; bolj kot
praktično ima torej tržaški
svetilnik simbolno vred-
nost.
Mnogo spominskih plošč
je posvečenih italijanskim
iredentistom znotraj
občinske palače in dru-
god.
Ali pa npr. to, da je cerkev
v Vrtojbi arhitekt Max Fa-
biani moral načrtovati v
neoromanskem slogu, to
je v slogu, ki so ga nareko-
vale oblasti, da bi se v ima-
ginariju to področje pove-
zalo s širšim italijanskim
prostorom. Stil novih ob-
jektov ni bil izbran na-
ključno. In še mnogo dru-
gih primerov je dal preda-
vatelj v Društvu sloven-
skih izobražencev.
Skratka, gledanje na našo zgodo-
vino s takimi raziskavami lahko
obogatimo z novimi spoznanji,
ki izhajajo iz novih perspektiv in
zgodovinsko znanje dopolnjuje-
mo z vidiki sociologije ali antro-
pologije. Tudi na tem področju
se torej odpirajo mnogi, še nera-
ziskani vidiki naše zgodovine.
Anka Peterlin
2019-2020 izjemna operna sezona ob evropski prestolnici kulture
HNK Ivan Zajc, Reka
  ržaško društvo Prijateljev
operne glasbe Giulio Vioz-
zi predstavlja tretjič v Trstu
program operne sezone Hrvaške-
ga narodnega gledališča Ivana
Zajca (Reka), letos z dragocenim
sodelovanjem Generalnega kon-
zulata Republike Hrvaške v Trstu.
Intendant HNK Ivan Zajc Marin
Blažević in direktor
opernega programa Pe-
tar Kovačić sta se tokrat
odločila za napoved
programa, ki ga operno
gledališče pripravlja za
Evropsko prestolnico
kulture Reka 2020. Za
Reko in njeno operno
gledališče je 2020 hkrati
vrhunec in nov začetek
dolgoročnega umet-
niškega načrta. Pred šti-
rimi leti je najprej inten-
dant, s kasnejšim sode-
lovanjem in podporo umetniške-
ga vodje, uvedel nov pristop in
novo podobo opernega snovanja
na Reki s prenovljenim ansam-
blom in projekti, ki ambiciozno
ciljajo na uveljavitev tega gleda-
lišča tudi izven državnih meja.
Na opernem področju se bo “pre-
stolniško” leto 2020 začelo že je-
seni 2019 z izvedbo trilogije oper
Giacoma Puccinija, ki bo na po-
seben način vrednotila izstopa-
joče talente reškega pevskega an-
sambla, z dodano vrednostjo ne-
katerih priznanih in priljublje-
nih gostov. V uprizoritvah oper
Madama Butterfly, Tosca in La
Bohem bodo v glavnih vlogah
nastopili Anamarija Knego in Al-
T jaž Farasin (Madama Butterfly,Pinkerton), Kristina Kolar inGiorgio Surian (Tosca, Scarpia)
ter Marjukka Tepponen (Mimi).
Februarja 2020 bo sledila prva iz-
vedba opere Richarda Wagnerja
na Reki: Tristan in Izolda bo
izredna uprizoritev ob prazno-
vanju prestolnice kulture: režijo
bo podpisala ameriška režiserka
Anne Bogart, vodil pa bo finski
dirigent Ville Matvejeff. Koncept
predstave bo poklon temi leta
2020, ki je Pristanišče različnosti.
Maja bo sledila druga opera, ki ni
nikoli doživela uprizoritve na Re-
ki, in sicer Kralj Roger poljskega
skladatelja Karola Szymanowske-
ga, v koprodukciji s priznanim
opernim festivalom Savonlinna
na Finskem. Glavni dirigent
reške opere Yordan Kamdzhalov
bo v tej predstavi sodeloval s pol-
jskim režiserjem Krystianom La-
do. Jeseni 2020 bodo na Reki po-
novili umetniški podvig izvedbe
Verdijeve operne trilogije po Sha-
kespearjevih besedilih (Otello,
Macbeth, Falstaff) v treh dneh.
Vodil bo Yordan Kamdzhalov,
režijo pa podpisuje Marin
Blažević. Leto se bo končalo z
opero Medeja Luigija Cherubini-
ja. V glavni vlogi bo debitirala
Kristina Kolar, primadona reške-
ga gledališča. Vodil pa bo Philipp
von Steinaecker. Velja omeniti še,
da bo reška opera ob
prestolnici kulture
ponovila tudi dve
uspešnici iz prejšnjih
sezon, to sta Werther
Julesa Masseneta in
Julij Cezar v Egiptu
Georga Friedricha
Händla, s katerima bo
gledališče tudi gosto-
valo na Finskem v po-
letnih mesecih. Še
pred izjemno sezono
pa bo reška opera, v
sklepnem delu te sezone, uprizo-
rila več zelo zanimivih del. Pred
nekaj dnevi je doživela premiero
opera Romeo in Julija Charlesa
Gounoda, pod vodstvom diri-
genta Paola Olmija in v kopro-
dukciji z gledališčem Alighieri in
Fundacijo Ravenna Manifestazio-
ni. Mednarodno sodelovanje bo
tudi naslednja predstava na spo-
redu marca, to je Mozartova Fi-
garova svatba, ki je nastala s so-
delovanjem društva Piccolo Fe-
stival del Friuli Venezia Giulia in
z zavodom Punto Arte iz Amster-
dama. Stefano Rabaglia in Ewa
Buchmann bosta podpisala vod-
stvo in režijo. Matvejeff in
Blažević bosta nato oblikovala
glasbeno in konceptualno podo-
bo dramatične mojstrovine Ri-
charda Straussa Elektra. Jeseni pa
bosta v novo sezono uvedli operi
Madama Butterfly in Tosca. Pre-
plet izjemnih opernih dogodkov
bo z zlatimi črkami zapisal konec
letošnje in naslednjo sezono v
zgodovino reškega gledališča.
Foto damj@n
Večeri in večerje s slovenskimi glasbeniki 2019
V letu 2019 se bo ponovno marsikaj dogajalo v majhni vasi
Gropada pri Trstu. Kulturno društvo in vokalna skupina Anakrousis
ter goriška Kulturna zadruga Maja sodelujejo v sklopu projekta
Across the Border tokrat s posebno glasbeno ponudbo: šest
večerov z večerjami s slovenskimi glasbeniki. Po lanskem uspehu
z večeri ob Iztoku Mlakarju, Vladu Kreslinu, Dragu Misleju Mef-u
in Igorju Mikoliču – Liji, se letos obeta še pestrejši program: Andrej
Šifrer (17. 1.), Adi Smolar (28. 2.), Grešni kozli (28. 3.), Zmelkoow
(18. 4.), Blockbuster's (23. 5.) in Prizma (20. 6.). Enkratmesečno
ob četrtkih bo v Gropadi 82 ob 20. uri koncert vrhunskega
glasbenika ob večerji s posebnimi specialitetami, ki jih pripravlja
Pub Skala, razstavo in še marsičem. Vstopnina vključuje vse,
možen pa je tudi abonma za vse večere po ugodnejši ceni. Do
največ 2 dni pred večerom je možna rezervacija na 0039
3311711096 ali mlvs.anakrousis@gmail.com.
Gropada
Tržaška 17. januarja 2019 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na
božične koncerte z obiskom
gostov: DVS Primorsko z
zborovodkinjo Aleksandro Pertot
bo zapela starejšim v domu
Ieralla na Padričah v četrtek, 17.
januarja, ob 16.15; svetoivanska
OPS z zborovodkinjo s. Karmen
Koren pa bo zapela starejšim v
domu šolskih sester, ul. delle
Docce 34, v kapeli, v petek, 18.
januarja, ob 16.30.
ASC-SKD Opla in Srenja Boljunec
vabita na zanimivo predavanje Ali
se zavedamo, kako je
pomembno naše zdravje in dobro
počutje?, ki bo v Boljuncu na
sedežu Srenje v četrtek, 17.
januarja, ob 17. uri.
Področni svet Slovenskega
pastoralnega središča organizira
v četrtek, 24. januarja, ob 20. uri
v Domu msgr. Jakoba Ukmarja v
Škednju ekumensko predavanje
dr. Primoža Krečiča, stolnega
župnika v Kopru, v sklopu tedna
edinosti kristjanov.
V februarju in marcu bo tečaj
priprave na cerkveno poroko v
Marijanišču na Opčinah. Srečanja
bodo ob sredah ob 20.30. Prvo
srečanje bo v sredo, 20.
februarja. Tečaj bo obsegal 7
srečanj. Sedem različnih tem, od
verskega vidika preko vzgojnega,
psihološkega, zdravniškega,
pravnega in družinskega.
Srečanja bodo vodili različni
predavatelji. To je edini slovenski
tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki
se želijo poročiti v cerkvi in želijo
imeti tečaj v slovenskem jeziku.
Tečaj želi prispevati h
kvalitetnejšemu življenju v dvoje,
ovrednotiti pomen družine ter s
spodbujanjem življenjskega
optimizma prispevati k oživljanju
naše narodne skupnosti.
Darovi
Za rojansko glasilo med nami
daruje Marija Zanevra 10 evrov.
Za rojanski Marijin dom daruje A.
M. 20 evrov.
Za svetoivanski cerkveni pevski zbor
daruje Alenka Rudež 100 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: v
hvaležen spomin na starše
daruje Nadja Peric Dolhar 20, A.
M. 50 evrov.
Za s. Vesno Hiti – Ruanda: U. M.
M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
S 1. strani
Tradicionalni božični ...
  kupina združuje pritrkoval-
ce kar treh generacij, ki de-
lujejo v sklopu župnije Sv.
Jerneja apostola. S tem so skupi-
ni, ki jo vodi Martin Tul, izrekli
dobrodošlico kot novi članici
Zveze cerkenih pevskih zborov iz
Trsta: ZCPZ je tudi priredila tečaj,
na katerem so se urili pritrkovalci
srednje generacije.
Poleg zvonov se je
na koncertu s pet-
jem prepletala tudi
govorjena beseda:
Nejc Kravos je po-
dal nekaj pesniških
in proznih utrin-
kov o božični temi,
ki jih je zbrala Maj-
da Cibic. Občinstvo
je prisluhnilo bese-
dilom Leva Detele,
Ljubke Šorli, Vinka
Beličiča, papeža Ja-
neza Pavla II. in
Srečka Kosovela.
Pevski spored so
uvedle mlade pev-
ke dekliške vokalne
skupine Vesela pomlad z Opčin.
Skupina je redna sooblikovalka
krajevnih zborovskih dogodkov,
v lanskem poletju pa je zastopala
deželo Furlanijo Julijsko krajino
na mednarodnem festivalu Eu-
ropa Cantat v Talinu v Estoniji.
Tokrat so se dekleta pod vod-
stvom dolgoletne dirigentke An-
dreje Štucin Cergol predstavila z
izvedbo petih delov iz božične
kantate Magnum mysterium
S mladega slovenskega skladateljaGašperja Jereba. Ob nežni sprem-ljavi harfe, na katero je igrala Ta-
tiana Donis, so pele o veliki
skrivnosti Jezusovega rojstva.
Kantata je v stolnici doživela
državno praizvedbo.
Naslednje na sporedu je bilo fan-
tovsko petje: predstavili so se
pevci fantovske skupine Devin-
Nabrežina, ki je bila ustanovljena
šele pred dvema letoma, je pa od
takrat nabrala že lepo zbirko na-
stopov. Mladi pevci, ki vadijo in
nastopajo pod vodstvom Mirka
Ferlana, redno sodelujejo z raz-
nimi zborovskimi in instrumen-
talnimi sestavi našega območja.
V nedeljo so iz svojega reperto-
arja izbrali pet slovenskih
božičnih skladb, tako zamejskih
avtorjev kot tistih iz matične
države.
Po dekliških in fantovskih glaso-
vih je bila na vrsti še mešana za-
sedba: kot zadnji zborovski sestav
je nastopila vokalna skupina Vi-
kra, ki sicer večinoma nastopa z
žensko zasedbo, projektno pa se
predstavlja tudi v mešanem se-
stavu. Skupina je bila ustanovlje-
na leta 2014 v sklopu tržaške Gla-
sbene matice in je v teh letih že
prejela več priznanj na zborov-
skih revijah in tekmovanjih
(prvo nagrado na državnem zbo-
rovskem tekmovanju v Vittoriu
Venetu in prvo nagrado v kate-
goriji enakih glasov na državnem
zborovskem tekmovanju v Arez-
zu). Decembra je skupina v sklo-
pu projekta Sozvočenja nastopila
tudi v Slovenski filharmoniji v
Ljubljani, kjer je bila razglašena
za najboljši zbor celotnega pro-
jekta. Na nedeljskem koncertu so
se pevci predstavili z raznolikim
programom: pod vodstvom diri-
gentke Petre Grassi so zapeli
skladbe priznanih avtorjev, tako
slovenskih kot tujih. Omembe
vredna je predvsem neizdana
skladba V božični noči priznane-
ga zamejskega skladatelja Hilarija
Lavrenčiča.
Nastop skupine Vikra so
obogatila tudi nenavadna
glasbila: poleg organistke
Martine Salateo sta zbor
spremljala tudi Federico Ros-
signoli z lutnjo in Teodora
Tommasi, ki je igrala na got-
sko harfo.
Pred sklepno pesmijo je be-
sedo dobil še tržaški škof,
msgr. Giampaolo Crepaldi,
ki se je slovenski verski skup-
nosti zahvalil, da ga vsako le-
to vabi na ta božični koncert,
ki mu vselej polepša januar-
ske dni. Povedal je, da je vsa-
ka od nastopajočih skupin
dala kakšno iztočnico za po-
globljeno razmišljanje o veri
in o tem, kaj mu bo prineslo
pravkar začeto leto 2019.
Koncert se je končal s pesmijo, ki
so jo pod vodstvom Mirka Ferla-
na zapeli vsi trije zbori skupaj: to
je bila vsem dobro znana Gru-
berjeva Sveta noč, ki na božičnih
koncertih tako rekoč ne more
manjkati, predvsem ob letošnjih
praznikih, ko ta pesem praznuje
dvestoto obletnico nastanka.
Mojca Petaros
  a dan sv. Štefana se slovenski ver-
niki iz Trsta vsako leto srečujejo v
cerkvi Novega sv. Antona pri slo-
vesni sv. maši, za katero poskrbi Sloven-
sko pastoralno središče. Letošnje bogo-
služje je ob somaševanju dušnega pastirja
Klemna Zalarja vodil g. Ervin Mozetič,
župnik na Markovcu pri Kopru, ki je ver-
nikom spregovoril o mučeništvu sv. Šte-
fana, saj je prav iz sadov mučeniškega
trpljenja vzklilo seme nove Cerkve. Mašni
obred je spremljalo petje Združenega zbo-
ra ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in ob
orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Pred
krajšim koncertom božičnih pesmi je pri-
sotnim vernikom v imenu ZCPZ izrekla
krajše voščilo Majda Cibic, ki je nato pre-
brala tudi poslednjo božično misel pokoj-
ne prof. Nade Pertot. Pred natanko 20 leti
je Nada Pertot na dan sv. Štefana imela
svoj zadnji govor ravno pri Novem sv. An-
tonu, saj so jo že v naslednjih dneh priza-
dele zdravstvene težave, ki so se kmalu še
stopnjevale in po nekaj mesecih je Nada
odšla na pot večnosti. Po vsej verjetnosti
je že na ta dan začutila slabost in je svoje
zadnje zapisano božično voščilo izročila
prijateljem. In čeprav je od tistega dne mi-
nilo že 20 let, so se nam njene besede zde-
le tako žive in aktualne, rekli bi celo pre-
roške, da smo jih z vsem srcem poslušali
in se ob njih zaustavili. Takole je zapisala
Nada: “ (…) Pa še trušč na zemlji je tako
velik, da preglašuje v nas božji glas in celo
hrepenenje po Njem. S tem zvočnim na-
siljem je povezan tudi blišč luči, ki prikri-
va razdrapane ceste in ljudi, ki iščejo izho-
da iz svoje stiske. Odrešenik sveta ni našel
ob rojstvu zatočišča med ljudmi, kot ga
danes ne najde njegovo sporočilo.  (…)
Mislim, da je vsakomur izmed nas žal, da
ni z nami več ljudi. Stiki s Cerkvijo se pri
nas zelo rahljajo. Veliko se govori, kako
bi se postavili po robu asimilaciji, prav
malo pa, kako bi kljubovali propadu ver-
nosti. To oddaljevanje od Cerkve pa ni ne-
kaj zavestnega, ampak nekaj površinske-
ga, domišljavega in izhaja predvsem iz ne-
vednosti.  (...) A mi, ki smo tukaj zbrani,
vemo, kaj nam pomeni vera, zato mora-
mo biti prepričani,
da smo srečni in bogati, ker smo verni,
da nismo osamljeni, čeprav smo kdaj sa-
mi, ker je Bog z nami,
da sprejemamo vse, kar doživljamo vsak
dan, kot božji dar,
da se moramo truditi, da bomo v
bližnjem videli predvsem lastnosti, ki nas
z Njim povezujejo,
da smo pogumni, ker je naša pot prava,
da verujemo v sočloveka, saj nam je brat...
Tako je razmišljala Nada Pertot v svojem
božičnem sporočilu pred dvajsetimi leti.
Njene poslednje misli so ponovno zazve-
nele na letošnjem srečanju, ob njih je v
marsikom zaživel lik pok. Nade, ki je zelo
rada zahajala v cerkev Novega sv. Antona,
predvsem pa so nas še po končanem slo-
vesnem bogoslužju spremljale njene be-
sede, ki so z vso živostjo globoko segle do
našega srca.
N
  petek, 11. januarja, je bila na kar
433 klasičnih licejih po vsej Italiji
že 5. izvedba vsedržavne Noči kla-
sičnega liceja. Na tem dogodku je letos
tretjič zapored sodelovala tudi klasična
smer tržaškega liceja Franceta Prešerna.
Dogodek je uvedel ogled videoposnetka,
ki so ga na licejih po vsej Italiji gledali
sočasno ob 18. uri. Sledilo je branje poz-
drava profesorja Rocca Schembra s kla-
sičnega liceja Gulli e Pennisi iz Acirealeja
na Siciliji, ki je idejni oče pobude Noč
klasikov. Nato je bila na vrsti ravnateljica
liceja Prešeren, Loredana Guštin, ki je
izrazila veliko zadovoljstvo z zagnanostjo
dijakov: dokazali so, da je mladim gene-
racijam potrebna le prava doza motiva-
cije, da se lahko izkažejo.
V nadaljevanju večera so dijaki in dija-
kinje klasičnega liceja res dokazali, da si
zaslužijo ravnateljičino pohvalo: pripra-
vili so izredno pester in zanimiv kulturni
program, pri katerem so se glasbene
točke prepletale z branjem literature in
gledališkimi uprizoritvami. Publika, ki je
napolnila veliko dvorano liceja Prešeren,
je najprej prisluhnila odlomkom iz spi-
sov, ki so sodelovali na vse dr žavnem li-
terarnem natečaju, ki je bil razpisan prav
ob Noči klasičnega liceja. Sledil je prvi
gledališki prizor, v katerem so dijaki 1. k.
l. predstavili pri zor iz romana Senčni ples
pred kratkim preminulega
pisatelja Alojza Rebule.
Nato je profesorica Jasna
Merku' vodila zanimiv po-
govor z nekdanjo dijakinjo
Erico Sartori, ki je pravkar
diplomirala iz restavrator-
stva na Akademiji za likov-
no umetnost in obliko-
vanje v Ljubljani in je za
svojo diplomsko delo do-
bila tudi študentsko
Prešernovo nagrado. Sle-
dil je večjezičen recital poezije z naslo-
vom Smo si res tako različni? o temi ra-
sizma. Kulturni program pa se je končal
z nastopom maturantov, ki so v zabav-
nem gledališkem prizoru predstavili Tro-
janski mir.
Že omenjene nastope so povezovali gla-
sbeni intermezzi, tok programa pa sta
včasih prekinila tudi dijaka 4. k. l., ki sta
publiko spravljala v smeh v vlogah itali-
janskega pesnika Ariosta in njegovega
vsem dobro znanega lika besnečega Or-
landa iz istoimenskega epa.
Po koncu prvega dela programa je sledil
convivium, ki ga v našem okolju navad-
no imenujemo kar zakuska. Nato so bile
na vrsti še zanimive delavnice, ob katerih
so lahko prisotni spoznali raznolikost
znanj, ki jih nudi klasični licej. Prof. Bar-
bara Zlobec je vodila delavnico o sred-
njeveški kuhinji. Prof. Jasna Simčič je po-
vezovala intervjuje s klasiki. Prof. Jasna
Merku' je s pomočjo gosta
Franka Vecchieta vodila
delavnico izdelovanja pa-
pirnatih letal. Prof. Daniel
Doz je dokazal, da znan-
stveni predmeti na kla-
sični niso nič manj po-
membni, prof. Sara Supe-
rina pa je s pomočjo inte-
raktivne digitalne igre Ka-
hoot prikazala inovativno
in zabavno metodo učen-
ja. Eno od delavnic je vo-
dila tudi prof. Anastasia Kouveli, pred-
stavnica grške skupnosti, ki na tržaškem
liceju že nekaj let dijake poučuje moder-
no grščino; tokrat pa je prisotnim pred-
stavila grške plese.
Noč klasičnega liceja se je končala šele
okrog polnoči, potem ko so na šolah po
vsej državi sočasno prebrali helenistično
Tožbo zavrnjene ljubezni (Fragmentum
Grenfellanium).
Mojca Petaros
V
V cerkvi Novega sv. Antona 
Božično srečanje slovenskih
tržaških vernikov
Peta vsedržavna Noč klasičnega liceja  
Pestro dogajanje na liceju
Prešeren
Iz Kopra v Trst
Nekdanji vodja oz. predsednik uprave Luke
Koper, Dragomir Matić se seli v Trst, saj
ga je skupina Parisi izbrala kot direktorja
družbe Piattaforma Logistica Trieste. 57-
letni inženir tehnologije prometa je bil
zaposlen v Luki Koper od leta 1987, kjer
se je postopoma povzpel do imenovanja
na čelo pristanišča. Novica, da je Matić
prestopil h konkurenci, je sprožila velik
odmev v matični državi, kajti z njim se,
poleg velike izkušnje in sposobnosti, selijo tudi poslovne
skrivnosti. V Kopru pripisujejo krivdo nekdanji vladi Mira Cerarja,
ki je preko nadzornega sveta Luke Koper odstavila Matića iz
političnih razlogov. Slovenec bo torej vodil enega izmed največjih
gospodarskih načrtov v deželi. Logistična ploščad oz. novi
terminal, ki že deluje, bo po vsej verjetnosti končan letos.
Pri tem nehote opažamo, da je v tem primeru tradicionalni
odklonilni odnos tržaških ustanov, da bi Slovence postavili na
vodilna mesta, popustil. To je znak, da se zadeve spreminjajo in
da se bodo spremenile tudi v primerih, ko ne bo šlo le za
gospodarsko korist. / MČ
Luka Koper
18. januarja bo naš župnik 
g. JOŽE MARKUŽA
slavil okrogli življenjski jubilej.
Da bi ga dobri Bog ohranil 
zdravega in dejavnega še naprej, 
mu voščijo 
farani iz Zgonika, Šempolaja in Slivnega
Aktualno17. januarja 201912
TAKI SMO (65)Katja Ferletič
S “hollywoodskim tujcem” Ramijem Male-
kom se “show” nadaljuje!
Meryl Streep je ameriška igralka, ki ima naj-
več nominacij za oskarje v zgodovini Akade-
mije (od devetnajstih je dobila tri zlate kipce)
in devetindvajset nominacij za zlate globuse
(od teh jih je dobila osem). Brez dvoma je ena
največjih živečih filmskih igralk. Lani je ob
podelitvi zlatih globusov (Golden Globe)
prejela priznanje za življenjsko delo. Njen pri-
ložnostni govor je tedaj zasenčil vse ostalo
dogajanje, saj je govorila o različnosti, kriti-
zirala predsednika Donalda Trumpa in drugi
del govora namenila “filmskim tujcem” v
Ameriki. Predsednika je opozorila, da je Hol-
lywood poln tujcev, outsiderjev in prišlekov.
Če jih vse prežene, ljudje ne bodo gledali nič
drugega kot ameriški nogomet in borilne
veščine, ki niso ravno umetnost.
Eden od “hollywoodskih tujcev” je tudi mla-
di igralec Rami Malek, ki je letos prejel zlati
globus za najboljšega dramskega igralca, saj
je v filmu Bohemian Rhapsody igral vlogo
Freddyja Mercu-
ryja, pevca sku-
pine Queen. Ra-
mi Said Malek
se je rodil 12.
maja 1981 v Los
Angelesu, po
narodnosti pa je
Egipčan, “kljub
temu” pa je
odlično zaigral
v največji le-
tošnji filmski
uspešnici. Film
Bohemian
Rhapsody opi-
suje dogodke iz
prvih petnajstih let bogate kariere angleške
rock skupine Queen: od začetkov v sedemde-
setih letih v Londonu do Live Aid, slavnega
koncerta, med katerim so organizatorji zbi-
rali sredstva za pomoč revnim v Etiopiji; kon-
cert je bil 13. julija 1985 na različnih lokaci-
jah po svetu. Queen so takrat nastopili na
londonškem stadionu Wembley; film se osre-
dotoča predvsem na figuro frontmana Fred-
dyja Mercuryja. Ob izdelovanju filma se je
morala produkcija soočiti z različnimi biro-
kratskimi in tehničnimi težavami. Najprej je
bilo veliko zmede pri določitvi glavnega igral-
ca - prva izbira je bil Sacha Baron Cohen, za-
menjal ga je Ben Whishaw, končno pa so pro-
ducenti izbrali Ramija Maleka. V končni fazi
snemanja je tudi režiserja Bryana Singerja za-
menjal Dexter Fletcher, kljub številnim
težavam pri snemanju pa žanje Bohemian
Rhapsody ogromno uspehov po celem svetu.
Za Hollywood in tudi svetovno filmsko indu-
strijo so zgodbe o slavnih pevcih, “rockstars”,
vedno dobra izbira, saj imajo ti nemirno, raz-
posajeno življenje, revno otroštvo, travme,
vzpon do slave, ki pa ga spremljajo odvisnost
od alkohola ali mamil, padec v nesrečo, po-
novni vzpon in navadno tragično smrt zaradi
bolezni, samomora ali nesreče. Lahko bi re-
kli, da so si vsi taki filmi slični med sabo. Taka
sta tudi zgodba Freddyja Mercuryja in scena-
rij filma Bohemian Rhapsody, v katerem pa
pridejo posebno do izraza natančna rekon-
strukcija likov in skupna performanca igral-
cev, njihova fizična podobnost z realnimi
osebnostmi in natančno preštudirane geste
igralcev. Rami Malek se je v tem izredno po-
trudil, saj se je moral soočiti z likom velikega
Mercuryja, ki je bil pianist, kitarist, skladatelj,
tenor, oblikovalec, športnik, umetnik, sposo-
ben izjemnih, energičnih in ekscentričnih
odrskih nastopov in izražanja globokih, in-
timnih čustev v pesmih. Bil je človek, ki so
ga kot mladega fanta vsi sramotili zaradi nje-
govih fizičnih lastnosti in narodnostne pri-
padnosti, na odru pa se ni bal nasprotnikov.
Ljubil je življenje in se obnašal popolnoma
noro, branil je vsako plat svoje identitete, svo-
jo umetnost in kjub aferam tudi svojo spolno
usmerjenost. Freddyja in skupino Queen poz-
najo vsi, zato ni čudno, da se je po izidu filma
ustvarila vsepovsod po svetu prava “Queen-
mania”. V pogovorih s prijatelji in znanci, ki
so si film ogledali, lahko opazimo, da se da-
nes vsi imajo za
strokovnjake, za
“Queen-izve-
dence”, čeprav
so pred ogle-
dom filma ver-
jetno poznali le
nekaj njihovih
pesmi. Veliko
“resničnih
oboževalcev”,
ljubiteljev gla-
sbe, ki od nek-
daj poznajo
zgodbo an-
gleške skupine
in poslušajo nje-
ne pesmi, pa je s filmom popolnoma ra-
zočaranih, saj so prepričani, da sta si režiserja
in scenarist privoščila marsikatero odvečno
poetično pravico, preveč retorike in poeno-
stavitev. Na primer, v filmu prikazujejo
Queen, ne da bi namignili na povsem pe-
sniški način, ki ga je Freddy imel, da je
združeval svojo bolezen z glasbo, to pa pre-
prečuje gledalcem, da bi popolnoma razume-
li neizmerno ljubezen, ki jo je imel do glasbe.
Freddyjeva smrtonosna bolezen AIDS je po-
polnoma zrevolucionirala in hkrati utrdila
njegov odnos do življenja in glasbe. Ustvarjal
je do zadnjega, dokler je imel še zadnje tele-
sne moči, saj vendar “The Show Must Go On”
– “show” se mora nadaljevati.
Kljub različnim, surovim kritikam je film vse-
kakor uspešnica za 500 milijonov dolarjev za-
služka, ki je navdušil veliko ljudi na globalni
ravni in očaral s svojo zgodbo o mladem fan-
tu; ta je prišel do slave kljub nepopolnosti,
kljub temu da je bil “tujec” iz Zanzibarja, ki
so ga vrstniki zaničevali in poniževali. Film
je kot pravljica, obogatena z najlepšimi pe-
smimi, s čudovitim Ramijem, mladim igral-
cem egipčanskega rodu, ki na platnu igra Far-
rokha, pevca ki brani svojo identiteto, a hoče
tudi vsem dokazati, da ni več samo mlad pri-
seljenec iz skromne družine, pač pa je postal
Freddie Mercury, prava rock zvezda.
  kipe kajakašev Leeway
Collective, ki deluje po
celem svetu, že tretje leto
tudi na območju Balkana
ustvarjajo in uresničujejo svojo
misijo s seznanjanjem širše jav-
nosti s pomenom prosto te-
kočih rek. Na sproščen in do-
stopen način navdihujejo po-
sameznike, da se zavzamejo za
reke. Na tem območju so poz-
nani pod imenom akcije Bal-
kan Rivers Tour (BRT).
V prvi tukajšnji akciji so kaja-
kaši leta 2016, po 35 dneh in
23 preveslanih rekah, sklenili
kampanjo BRT 1. Lanska akcija
BRT 2 je bila usmerjena tudi
proti dolgoročnemu načrto-
vanju vedno novih zajezitev na
območju zgornjega toka reke
Soče - na Učji in Idrijci. Le-
tošnja karavana BRT 3, v kateri
E si prizadevajo za ohranitev rekv Evropi, je, po 27 dneh na po-ti, prišla v Slovenijo. Med dru-
gim so v okviru kampanje na
Petanjcih organizirali spust po
reki Muri in predstavili film,
nazadnje pa organizirali še ve-
slanje po reki Ljubljanici in
protestni shod pred sloven-
skim parlamentom.
Po predlanskih izkušnjah je
močno odmevala lanska kam-
panja BRT 2. Po 33 dneh so
uspešno končali svojo misijo
za ohranitev in zaščito narav-
nih rek, ki so jo poimenovali
Z vesli proti jezovom; končala
se je na Adi Bojani v Črni gori.
Po začetku veslanja na reki
Soči, kjer so kajakaši morali
obiti kar sedem jezov, da so
lahko priveslali do morja, se je
BRT 2 končal z veslanjem od
izvira in po celotnem toku Mo-
rače vse do Skadarskega jezera
in ustja reke Bojane v Jadran-
sko morje v Črni gori. Majhna
ekipa BRT 2 si je zadala nalogo
domačine osvestiti, da hidroe-
nergija ni zelena in v korist
vsem, temveč krasen izgovor
za t. i. ‘naravi prijazno’ proiz-
vodnjo energije. “Hidroener-
getika je eden od sektorjev, v
katerem se pogosto dogaja ve-
lika korupcija, ki poganja
večino vseh teh projektov na
področju Balkana in ogroža
naše zadnje neokrnjene reke.
Čas je, da stopimo skupaj in se
združeni upremo nepotrebne-
mu uničenju naših rek in na-
rave”, je tudi za javnost pove-
dal Rok Rozman. Ob poti so jih
podprli tudi številni lokalni
prebivalci, ki so večinoma pro-
ti izgradnji hidroelektrarn. Od
začetka akcije so preveslali 140
km na Soči in 180 km na reki
Morači. Med veslanjem po
Soči in Morači so organizirali
različne dogodke za javnost,
od okroglih miz, filmskih
večerov do koncertov.
Zgodbo o Soči in Morači ter ce-
loten program dogajanja lahko
spremljate na: http: //www.
balkanriverstour. com/ in so-
cialnih omrežjih Balkan Rivers
Tour.
Film o zadnjih otočkih divjine
Letos so dodali programu še
film The Undamaged (2018) o
zadnjih prosto tekočih rekah
Evrope, ki jih najdemo na Bal-
kanu. Govori o zadnjih
otočkih divjine in sonaravne-
ga načina bivanja, ki so
ogroženi z načrti za izgradnjo
več kot 3.000 jezov. Če jih zgra-
dijo, bodo potopili vasi, polja,
obrečne ekosisteme in pri-
ložnost za trajnostni turizem.
Zato so kajakaši, lokalci in na-
ravovarstveniki združili moči
ter se z BRT uprli pohlepu na
način, ki ni le zabaven, temveč
tudi uspešen. Premieri je sledil
koncert indie rock skupine
Koala Voice, ene najbolj
uspešnih mladih zasedb na do-
mačih tleh.
Med izvedbo BRT 3 je ekipa ak-
tivirala umetnike s celega Bal-
kana in drugih držav ter jih
spodbudila, da so o tej temi
ustvarjali in svoje delo darovali
gibanju Balkan River Defence.
Nabor likovnih del je pester in
zanimiv, saj vsako nosi spo-
ročilo reke, ki je bila umetniku
v navdih pri ustvarjanju. Zbra-
ni prispevki bodo gibanju Bal-
kan River Defence omogočili,
da se še naprej borijo za ohra-
nitev divjih rek.
Ogled likovnih del je bil na
dan predvajanja filma v zgor-
njem preddverju Kina Šiška.
Tiha dražba (vpis ponujene
vsote na kartonček ob izdelku)
je potekala med dogodkom in
istega večera so razglasili tudi
lastnike umetniških del.
Z velikim finalom v Ljubljani
se je po 32 dneh, 6 državah, 18
dogodkih in 9 rekah končal
Balkan Rivers Tour 3; to je bil
njihov največji in najbolj
uspešen “tour” do zdaj. Orga-
nizirali so kar 15 protestov, 17
projekcij filma The undama-
ged, privabili več kot 1500 ude-
ležencev akcij iz 19. držav, pre-
vozili 5000 km na svoji poti.
Njihova najmlajša udeleženka
je bila stara komaj 4
mesece, najstarejši
udeleženec pa 75 let.
Sklepni dogodek:
protestni shod pred
slovenskim parla-
mentom
Na njem je Rok Roz-
man povedal, da je
bilo bistvo shoda
'Skupaj za reke' pre-
daja odprtega pisma
v Državni zbor s pod-
pisi posameznikov in
organizacij ter zahte-
vami. Po veslanju
Ljubljanice (50 ve-
slačev), kreativni ak-
ciji na Šuštarskem
mostu in v Kongre-
snem parku je več kot 100 ljudi
dobro uro protestiralo pred
Državnim zborom, Rok Roz-
man pa je v sprejemni pisarni
DZ predal odprto pismo. V
njem je pisalo tudi:
Zahtevamo, da se hidroenergi-
ja umakne iz državnih doku-
mentov EKS in ANOVE. - Vse
so podkrepili z naslednjimi ar-
gumenti:
- Strateška usmeritev Slovenije
sta trajnostni turizem in
krožno gospodarstvo. Prosto
tekoče reke so pogoj za to. - Ali
si Slovenci lahko zamislimo
scenarij odprodaje hidroelek-
trarn tujemu kapitalu? Če se to
zgodi, čigava bo takrat voda?
Kdo nam bo takrat prodajal
nekoč našo vodo? Se predstav-
niki vlade RS sploh zavedate
nevarnosti, ki preti? Sporočilo
je jasno: mi smo tisti, ki brani-
mo svojo prihodnost v imenu
ljudstva. V nasprotnem prime-
ru bo (tuji) kapital prevzel la-
stništvo nad našimi osnovni-
mi viri.
Na spletu si je mogoče ogleda-
ti: fotografije iz toura, Fotogra-
fije protesta v Ljubljani in vi-
deo posnetki iz toura so prosto
dostopni.
Miran Mihelič
Balkan Rivers Tour je uspešno končal svojo letošnjo misijo 
Z vesli proti jezovom
Druga številka mladinske revije Galeb v š. l. 2018 /2019
Zabavne in hudomušne, poučne 
in šegave zgodbice za vse okuse!
  esec oktober je že
krepko za nami, ostal
je v prejšnjem letu in
je že postal del preteklosti. Toda
živo in iskrivo je še prisoten v
Galebovi drugi številki, ki vsebu-
je kopico zgodbic, tudi v nadal-
jevanjih, ki veljajo za Bralno
značko. Take so npr. Marija v
babičini hiši Erike Cunja, o de-
klici, ki rada stika po babičinih
skrivnih kotičkih (na sliki);
Kdo je strahopetec Maje Fur-
man (ilustratorka je Dunja Jo-
gan), ki jo zlahka prebirajo tu-
di otroci iz prvih razredov, saj
je pisana v velikih tiskanih
črkah; Mala radovednica Eva,
ki leti naokrog in vse opazuje
s svojim daljnogledom: tokrat
je našla škatlo in v njej ljubke-
ga psička. Skrivno življenje
živali velja tudi za nabiranje
točk. Marjeta Zorec predstavlja
vidro, ki neslišno zdrsne v vo-
do; enkratno jo je upodobila
Katerina Kalc. Zapis je res
izčrpen. Tudi Zgodbe o biva-
liščih izpod peresa Maše Ogrizek
z ilustracijami Tanje Komadina
veljajo za Bralno značko. Tokrat
je opisala stanovanjsko hišo. Da
prazen žakelj ne stoji pokonci in
lačen človek ni za nobeno rabo,
za delo pa še zlasti ne, je modra
misel ob koncu zapisa Klarise M.
Jovanović Za mizo s pravljičnimi
junaki. Tudi tej zgodbici o hlap-
cu, ki ni maral delati na njivi le
M ob skorji suhega kruha, je prida-la recept, in sicer za zeljno giba-nico. Helena Jovanovič pod na-
slovom Hitro spat, da ne pride
sova sanjača predstavlja dečka
Erika, ki ga še v snu preganjajo
strašljive videoigrice. Njegove
grozljive občutke je v podobe
prelil Štefan Turk. Miha Ha piše
o Dejnozaverčkih in njihovih
pustolovščinah, Medved in
Miška iz stripa Majde Koren in
Bojana Jurca raziskujeta nizo-
zemske nižine; zgodbici sledi va-
ja. Jesenska je naslov prikupni
pesmici o kostanjčkih, ki jo je
napisala Majda Artač Sturman,
ilustrirala pa Živa Pahor. Šegavi
so verzi Milana Petka Levokova
Stonogina težava; v njih stono-
ga, ki je izgubila eno nožico,
“premleva, je ona, zdaj devetin-
devetdesetonoga – še vedno sto-
noga”? Chiara Sepin je prav tako
hudomušno na dveh straneh
narisala nešteto nožic. Jure Ja-
kob in Anja Jerčič Jakob predsta-
vljata pesmico Avto; vrane ne
marajo ceste in avtomobilov
na njih! Anka Kočevar je za
najmlajše bralce pripravila ru-
briko Divje ali domače, za
boljše poznavanje slovenskega
jezika. Iz istega razloga, pa tudi
zato, da bi mali Galebovi bralci
odkrivali lepote Slovenije,
pišeta svojo rubriko --- po slo-
vensko --- Matejka Grgič in ilu-
stratorka Chiara Sepin. Tokrat
vabita bralce na izlet na No-
tranjsko, ob tem postavljata tu-
di vprašanja in jezikovne vaje
in zanke. Bralci morajo še ugo-
toviti, česa ni bilo po gradovih,
ki jih je na Notranjskem kar
nekaj. Galebov Kviz, ki ga se-
stavlja Nevenka Škrlj, Energija
barv, rubrika, ki jo piše Jasna
Merku‘ in v njej tokrat opisuje
rdečo barvo, križanka in Vaja za
koncentracijo Ester Derganc in
Chiare Sepin dopolnjujejo vse-
bino oktobrske številke Galeba,
ki ima na platnici čisto jesenski
motiv: zdi se šipkov grm; narisa-
la ga je Emma Ukmar, tretješolka
OŠ Grbec Stepančič iz Škednja.
IK
Spust po reki Muri
Slovenija 17. januarja 2019 13
Dve vabili KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje
V četrtek, 17. januarja 2019, ob 19. uri bo v OŠ Miren potopisno
predavanje NAMIBIJA.
Po deželi, v kateri se srečujeta puščava in ocean, bo poslušalce
vodila Sonja Cijan. Lepo vabljeni!
V petek, 18. januarja 2019, ob 18. uri bo v Domu krajanov
Negovan Nemec v Biljah revija otroških in mladinskih zborov
iz Občine Miren - Kostanjevica, DO RE MI.
Gostujoči zbor je Otroški pevski zbor Emil Komel Gorica. Naj
otroški angelski glasovi tudi vam polepšajo petkov večer!
Vipavski vinogradniški muzej vabi na ogled
Različni predmeti, ki so jih izkopali na območju Slovenije,
dokazujejo, da vinogradništva in vinarstva niso k nam prinesli
Rimljani, pač pa so že prebivalci pred njimi predelovali grozdje.
Zgodbo o tem pripoveduje vinarski muzej v Vipavi, ki si ga
lahko ogledajo zdaj le najavljene skupine in obiskovalci z
lokalnim vodnikom po Vipavi.
Muzej vinarstva je postavljen v kleti obnovljenega Lanthie rije -
vega dvorca sredi Vipave, eksponati in razstavljeni dokumenti
so last Goriškega muzeja in nekaterih drugih slovenskih
muzejev ter zasebnih vlagateljev.
“Naš muzej pripoveduje zgodbo o tehnološkem postopku
predelave grozdja v vino in tudi o vinski kulturi, torej o tem,
kako vino postrežemo in ga pripeljemo, do ne nazadnje tudi
hrane, ki ga spremlja. Po drugi strani pa ta muzej spremlja
razvoj vinogradništva skozi zgodovino”, je za STA povedal avtor
razstave Borut Koloini iz Goriškega muzeja.
Želje sno val -
cev tega mu -
ze ja so prese -
ganje lokal ne -
ga okolja, saj
se vino grad -
niški pos topki
na Vi pav skem
ne razlikujejo
ve liko od teh
pos topkov v
Sloveniji. Prav
tako so eks -
po nati zbrani
iz celotne Slo venije - s Ptuja so dobili ko zar ce, privatni zbiralci
so podarili različne predmete, večina predmetov pa je prišla iz
zbirke Goriškega muzeja.
“Zelo težko bi izpostavil en sam eksponat, ki ga razstavljamo,
saj je muzej zasnovan za pripovedovanje zgodbe o vinu”, je
poudaril Koloini.
Število predmetov v muzeju se spreminja, saj ljudje še vedno
prinašajo svoje predmete, za katere želijo, da bi bili tudi del
muzejske zgodbe. Zadnji predmet, ki so ga pridobili v muzeju,
je steklenica rastnih hormonov, ki so jih uporabljali v trsnici v
Vrhpolju pri Vipavi, le malo pred tem pa so pridobili tudi 2000
let staro amforo.
Zanimanje za vina in obiske kleti vipavskih vinarjev je veliko
in vinarski muzej v Vipavi lepo dopolnjuje ponudbo na tem
področju in predstavlja zanimivo točko pri ogledu kraja. Za
najavljene skupine je obisk muzeja mogoč v spremstvu
lokalnega turističnega vodnika, občasno pa organizirajo tudi
t. i. dneve odprtih vrat, ko si muzej lahko ogleda širša javnost.
“Zdaj je muzej zasnovan tako, da je obisk mogoč samo za
organizirane skupine, resno pa razmišljamo o organizaciji, ki
bi omogočala tudi ogled za individualne goste”, je o prihodnosti
muzeja za STA povedal vipavski župan Goran Kodelja.
Kratke
Melania Trump in Aleksander Čeferin najbolj vplivna Slovenca
Katedrala svobode, morebitno novo
gibanje ali stranka politične desnice!
  Sloveniji so razmere take,
da skoraj vsako civilno
družbeno gibanje ali
stranka ponuja svoj predlog ali
program za premostitev zapletov
in zastojev v državi. Po mnenju
vira, uporabljenega za ta zapis s
prvinami komentarja, “bo vsem
dovolj vrtenja v krogu, ki ne pri-
pelje nikamor”. Razširilo in
utrdilo se je prepričanje, da Slo-
venija na najpomembnejših po-
dročjih družbenega sistema še ni
pravna in demokratična država,
nekatera dogajanja pa gredo celo
v smer represije in stanja,
kakršna sta bila v prejšnji državi.
Premier Marjan Šarec si s populi-
stičnimi izjavami in nastopi po-
skuša zagotoviti politično pri-
hodnost, medtem ko se politično
levo usmerjeni mediji izogibajo
celoviti obravnavi perečih in ak-
tualnih tem.
Vse kaže, da se uresničevanje re-
form (preobrazb) ponovno od-
daljuje, ker se politične stranke
zdaj že ukvarjajo s pripravami na
volitve poslancev v evropski par-
lament; te bodo domnevno v
drugi polovici meseca maja. Slo-
venske parlamentarne stranke za-
trjujejo, da imajo med svojim
članstvom dovolj kandidatov, ki
bi lahko bili uspešni poslanci
evropske povezave. Ob začetku
priprav krožita le imeni Tanje Fa-
jon iz stranke Socialnih demo-
kratov in dr. Milana Zvera iz Slo-
V venske demokratske stranke. Obasta sicer že dolgoletna poslankaoziroma poslanec v evropskem
parlamentu.
Med novostmi, ki naj bi prebudi-
le politične zaplete in blokade v
Sloveniji, je nastala pobuda za
ustanovitev bodisi novega civil-
no-družbenega
gibanja ali pa po-
litične stranke z
imenom Kate-
drala svobode.
Tako se je imeno-
val še vedno ak-
tualen projekt ve-
likega slovenske-
ga arhitekta,
Jožeta Plečnika,
za zgraditev po-
slopja slovenske-
ga parlamenta.
Morebitna nova
politična stranka
desnosredinske
usmeritve bi
morda lahko, ta-
ko menijo njeni
predlagatelji, povečala možnost
večjega uspeha politične desnice
na volitvah in s tem nastanka
drugačnih vladnih koalicij. No-
vega gibanja ali politične stranke
ne bi vodil ali usmerjal Janez
Janša, “ampak bi jo usklajevala
politično nevtralna osebnost, ki
bi bila deležna zaupanja nosilcev
slovenske politične sestave”. Po-
budniki novega gibanja ali stran-
ke so intelektualci oziroma poli-
tiki Peter Jambrek, Matej Avbelj,
Dimitrij Rupel, Romana Jordan,
Žiga Turk, Tomaž Zalaznik, Jure
Zupan in Majda Pučnik Rudl.
Med dogodki, ki vzbujajo odme-
ve in pozornost, je lestvica stotih
najbolj vplivnih Slovencev v letu
2019, ki so jo sestavili v teden-
skem magazinu Reporter. Na
vrhu vplivnežev so še vedno po-
litiki na najvišjih državnih fun-
kcijah, prav tako tudi odločilni
upravljalci političnega zakulisja.
Več pa je vplivnih gospodarstve-
nikov. Vpliv se sicer lahko prido-
bi s funkcijami, položaji, tudi s
kapitalom, a poleg formalnega je
pomemben tudi neformalen
vpliv. Pri tem pa lahko uporabijo
le subjektivno oceno.
Na prvi dve mesti lestvice 100
vplivnih v letošnjem letu so v te-
denskem magazinu Reporter
uvrstili Slovenca, ki sta vplivna
tudi v evropskem in svetovnem
merilu. Čeprav je vloga prve da-
me ZDA predv-
sem protoko-
larne narave,
je vpliv Mela-
nie Trump na
globalni ravni
neprimerno
večji kot pa
vpliv kakega
politika ali go-
spodarstvenika
v njeni rojstni
državi. Kot
življenjska so-
potnica lahko
pomembno
vpliva na
odločitve ame-
riškega pred-
sednika Trum-
pa. Drugi na spisku vplivnih je
predsednik evropske nogometne
zveze Uefa, Aleksander Čeferin.
Kako pomembna in vplivna je ta
funkcija, ponazarja že podatek,
da proračun Uefe v mandatu šti-
rih let znaša kar 12,3 milijarde
evrov. Slovenci naj bi se sicer
sploh še ne zavedali, na kako po-
membnih in vplivnih položajih
sta ta dva naša rojaka.
  tem domu sama nisem
ničesar vedela, dokler
mi o tem ni pripovedo-
val gospod Silvo Vidrih iz Lož pri
Vipavi, zdaj bivajoč v Šempetru
pri Gorici; kot vojna sirota je
preživel v tem domu dve leti.
Mladinski dom Toneta Tomšiča
v Št. Petru na Krasu, zdaj je to
Pivka, je bil ustanovljen leta
1945 v podržavljeni Windi-
schgrätzovi vili, obdani z lepim
vrtom, cvetjem in gredicami. Tu
je bivalo kakih sto in več deklic
in dečkov iz vse Primorske. Bili
so brez očeta ali matere ali celo
brez obeh. Zato so dobili ime
“Otroci vojne”. Tu so prejemali
pakete UNRRA iz Amerike, ki se
jih starejši ljudje še spominjajo.
Tam so bile čokolada in druge
dobrote, ki jih otroci prej niso
poznali. Imeli so tako dovolj hra-
ne in lepa oblačila. Vse to ni na-
domestilo bližine mame in
očeta. Disciplina pa je bila ruska,
in to taka, da si sedanji otroci te-
ga sploh ne morejo predstavljati.
V domu je vladal vojaški red, kar
se jim je poznalo vse življenje.
Tudi delati so morali v kuhinji,
na vrtu, sami so čistili sobe in
hodnike ter stranišča. Lepo se
jim je pa zdelo, ker so tu že imeli
prhe in toplo vodo ter kopalne
kadi. V glavnem so bili to otroci
iz zelo revnih družin in vsi po-
dhranjeni. Doma so bili večkrat
lačni kot siti in so tako okusili
povojni čas.
Dom vojnih sirot je deloval od
leta 1945 do 1951 v prostorih
imenitne in lepe Windischgrät-
zove vile, v kateri je bil pozneje
upravni sedež podjetja Javor Piv-
O ka. Po zaprtju doma v Pivki pa sotiste otroke, ki se niso imeli kamvrniti, preselili na Dobrno in od
tam tudi drugam.
Preživeli osemdesetletniki, nek-
danji gojenci tega doma, so se
novembra 2018 prvič srečali po
70 letih v Pivki, kjer sta jih zbrala
Ernest Margon in Vladimir
Grželj. Od 122 otrok jih je še
živih 25. Po toliko letih se seveda
niso več prepoznali. Oživeli so
pa lepi in manj lepi spomini na
otroštvo brez mater in očetov, ki
je ponovno oživelo na stara leta
in prineslo v spomin tisti povoj-
ni čas, ki jih je zaznamoval za vse
življenje.
Predstavniki vojnih sirot so se 19.
10. 2018 zbrali pri županu
občine Pivka Robertu Smrdelu in
si po pogovoru z njim ogledali
zdaj zapuščeno hišo, čeprav jim
je v spominu ostala drugačna po-
doba te imenitne vile. Tu so po-
kazali, kje je kdo spal, kje so jedli
in telovadili; obisk so končali v
Parku vojaške zgo-
dovine v Pivki. Do-
govorili so se, da se
srečajo na pomlad
2019 v Pivki. Spon-
zor tega sre ča nja bo
Občina Pivka. Nekaj
pričevanj preživelih
vojnih sirot so že zbrali, jih pa še
zbirajo za publikacijo z naslo-
vom Otroci, vojne sirote ali juna-
ki nekega časa. V njih so žalostne
zgodbe, pa tudi nekaj lepih spo-
minov vsakega gojenca posebej.
Zato bo ta zbirka pričevanj pri-
nesla nov pogled na povojno
zgodovino Primorske. Zbirko
ureja gospod Vladimir Grželj.
Med gojenci tega doma in med
pobudniki za prvo srečanje je bil
tudi omenjeni vipavski rojak Sil-
vo Vidrih iz Lož pri Vipavi, ki mi
je pripovedoval svojo žalostno
zgodbo vojne sirote, tako in dru-
gače. Zgodba me je ganila do
solz, zato sem jo zapisala:
“Kot otrok sem bil brez staršev.
Živel sem v Ložah pri Vipavi pri
stari materi in neporočenem stri-
cu. Naši domačiji so rekli pri “Ur-
banovih”. Oče je zbežal, mamo
pa so mi leta 1943 ubili partiza-
ni, ko mi je bilo šest let. To me je
zaznamovalo za vse življenje.
Povsod sem jo videl in iskal vsa-
ko sled za njo. Končno sem po
dolgi in težki poti našel njen
grob 23 let po njeni smrti in jo
prekopal na domače pokopa-
lišče. Z oče tom pa sem se kasneje
srečal še dvakrat. Živel je na
Opčinah pri Trstu. Ker so bili do-
ma siromašni, so me dali v Mla-
dinski dom za vojne sirote v Piv-
ko, kjer sem preživel dve leti. V
lepem spominu imam druženje
s prijateljema v tem domu, doma
iz Trsta, za katera sem pozneje
zvedel, da sta se preselila v Ame-
riko. Lepi spomini so mi ostali
tudi na izlete, na skrivanje v vo-
jaških rovih, na mnoge nastope
na odru in na druge otroške vra-
golije. Sicer pa je v domu vladal
vojaški red, disciplina in ribje ol-
je. Iz Pivke so me leta 1946 od-
peljali v Dovje pri Mojstrani, kjer
sem pasel krave in čistil hlev na
domačiji Cirila Kosmača. Tisto
leto so moji gospodarji v Dovjem
pisali našim v Lože, naj zame
pošljejo oblačila in obutev za zi-
mo, ki prihaja. Mojemu stricu pa
to ni bilo všeč in je odgovoril, da
če si ta pastir ne zasluži oblačil
in obutve za zimo, naj pride ta-
koj nazaj domov v Lože, in tako
se je res zgodilo. Domov me je
pripeljal oče znane vzgojiteljice
in pozneje dopisnice Primorskih
novic Duše Ferjančičeve, ki je bi-
la doma v mlinu pri Močilniku
pred slapenskim mostom. Pri
stricu sem ostal do odhoda k vo-
jakom leta 1957 v Srbijo, toda to
je že moja druga zgodba”.
Tako je svoje spomine na
otroštvo in bivanje v Mladin-
skem domu v Pivki končal Silvo
Vidrih. Gospod Silvo, hvala Vam
za te dragocene spomine.
“Čim več zgodb bomo slišali,
tem bolj bomo spoštljivi za nazaj
in modri za naprej”. Tako je za-
pisal slovenski pisatelj in javni
delavec, nepopustljiv pri iskanju
resnice, gospod Milan Gregorič.
Magda Rodman
Nekdanji predsednik države Mi-
lan Kučan na lestvici najbolj
vplivnih zaseda visoko šesto me-
sto. Sporočajo, “da je še vedno
dovolj vitalen in operativen”.
Med drugimi politiki so očitno
zaradi svojega položaja vplivni
predsednik vlade, predsednik re-
publike in predsednik državnega
zbora. Čeprav že od leta 2013 ni
na oblasti, je še vedno precej vpli-
ven tudi Janez Janša, ki so ga
uvrstili na deseto mesto. Stoto
mesto na lestvici najbolj vplivnih
Slovencev zavzema Luka Dončič,
košarkar Dallasa. Imajo ga za
čudežnega dečka v košarki.
Odmeven je komentar patra dr.
Tadeja Strehovca, tajnika Sloven-
ske škofovske konference, obja-
vljen v slovenskem katoliškem
tedniku Družina. Zatrjuje, “da je
uresničevati vero v osebnem in
javnem življenju izziv tako da-
nes, kot je bil v vsakem obdobju
zgodovine”. Opozarja, “da je
ključno, da katoličani uporabi-
mo vsa pravna sredstva ter se po-
vežemo in se v času groženj o
omejitvi svobode izražanja in
verske svobode zoperstavimo
ideologiji preganjanja, to je tako
imenovanemu 'sovražnemu go-
voru'. Namen politike, ki hoče
omejiti svobodo izražanja, je en
sam: politični eliti omogočiti
preganjanje vseh, ki se z njo ne
strinjajo. In to je izziv, na katere-
ga moramo kristjani odgovoriti.
Nikjer namreč ni jamstva, da ne
bomo kristjani v prihodnje sod-
no preganjani (moja pripomba:
dr. Tadej Strehovec je že zdaj sod-
no preganjan) zgolj zato, ker bo-
mo brali Jezusove besede, ki jih
bodo različni lobiji označevali za
sovražni govor. Očiten primer te-
ga sega že v leto 2015, ko Mestna
občina Ljubljana skupini kristja-
nov ni dala dovoljenja, da bi na
Prešernovem trgu javno brala
Sveto pismo. Takšnih in podob-
nih primerov je na Zahodu in tu-
di v Sloveniji vedno več”.
Skoraj enako temo v intervjuju,
objavljenem v tedenskem maga-
zinu Reporter, obravnava zgodo-
vinar dr. Stane Granda. Glede
razmer v Ljubljani zatrjuje, “da
nobena stranka nima takšne fan-
tastične organizacije, kot jo ima-
jo privrženci njenega župana Zo-
rana Jankovića. Velikemu številu
slednjih je on simbol odpora pro-
ti demokratičnim spremembam
v Sloveniji. Imajo občutek, da Zo-
ran Janković iz Ljubljane ustvarja
malo Jugoslavijo. Nič ne kaže, da
bi se v slovenskem glavnem me-
stu kaj spremenilo, dokler se Zo-
ran Janković sam ne premisli”.
Marijan Drobež
Otroci, vojne sirote ali junaki nekega časa
Mladinski dom Toneta
Tomšiča v Št. Petru na Krasu
Mladinski dom Toneta Tomšiča za vojne sirote v Pivki
Marjan Šarec
Aktualno17. januarja 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 15. januarja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (227)Erika Brajnik
Materina dušica ali timijan (2)
Nokturija, nočno mokrenje postelje, je tre-
nutek, ko se otrok, ki je cel dan pod priti-
skom, sprosti, in ko se sprosti, izgubi kon-
trolo nad svojim telesom in se seveda polu-
la. To ni nagrada, ampak šok in kazen ter
zahteva od otroka nenehno kontrolo. Vse-
kakor je to stiska. Timijanova kopel pomaga
odpraviti to stisko otroka, ki je emocionalna
in vezana na
živčni sistem.
Olje iz timijana
pomaga tudi pri
ohromelosti, ne-
vralgiji, atrofiji
mišic, kapi, multi-
pli sklerozi.
Priprava timijano-
vega olja: cvetove
timijana nabere-
mo v stekleno po-
sodo toliko, da jo
napolnimo do
vrha, nato vse
skupaj prelijemo z
oljčnim oljem in pustimo stati tri tedne na
soncu. Po treh tednih ga lahko uporabljamo
za masiranje po telesu.
Timijan, materina dušica, ki mu rečemo tu-
di dušica, babja dušica, pomaga zbrati fokus
in se odločiti za tisto in se osredotočiti na ti-
sto, čemur se je res vredno posvetiti v
življenju. Timijan nam pomaga najti pot,
okrepiti iznajdljivost in ustvarjalnost.
Ob tesnobi in nespečnosti je zelo dobro, če
timijan inhaliramo, tako da skuhamo iz nje-
ga čaj, ga damo v posodo, se pokrijemo z
brisačo in inhaliramo 20 minut. Tesnoba bo
kmalu zapustila telo, telo se pomiri, duh se
prečisti in človek lažje zaspi.
Po tradicionalni
kitajski medicini
ima timijan gre-
nak okus. Grenak
okus krepi srce in
ožilje, vendar po-
zor: v zmernih
količinah! Ker je
timijan zelo
močno zelišče,
svetujem, da ga
uživamo zmerno,
enkrat na teden
kot začimbo, in
še to surovo, da
odišavimo že pri-
pravljeno jed.
Osebno sveži timijan postavljam v predale,
v katerih hranim spodnje perilo.
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Na Goriško pri-
haja vedno več
ljubiteljev do-
bre kuhinje,
veča se kakovo-
stna enogastro-
nomska ponud-
ba in gostinci
pri tem namen-
jajo veliko pozornost posebni vrsti rdečega radiča
– goriški roži. To je “siljeni” radič, zimska specia-
liteta, ki je videti kot cvet vrtnice. Prav goriški
kmetje so iz domačih sort s selekcijo razvili sorto,
ki razvije čudovito, rdeči vrtnici podobno glavo,
zato je dobil ime goriška roža. Ta radič lahko go-
jijo le pridelovalci iz goriške občine, Solkana in
Sovodenj. Sovodenjski kmetje so goriško rožo -
“rus jedrik” pridelovali že v daljni preteklosti,
prav zato so Štandrežci, ki so pridelovali ohrovt -
“vrzote” in bili znani kot “vržoterji”, prebivalce
Sovodenj imenovali kar “rus jedrik”. Prodaja te
zelenjave je bila za veliko vaških kmetov glavni
vir dohodka v zimskih mesecih, vedno pa so pri
tem tekmovali s Solkanci, ki ta radič imenujejo
“regut” oz. “sukenski regut”. “Rus jedrik” in “re-
gut” se med seboj razlikujeta po mineralih in dru-
gih snoveh, ki jih črpata iz zemlje, v kateri raseta,
vode in seveda zraku.
Vsi pridelovalci go-
riške rože, sovoden-
jski, goriški in sol-
kanski, so bili vedno
zelo ponosni na svoj
radič, skrbno so hra-
nili pravo seme in ga
le s težkim srcem od-
stopili komu druge-
mu.
Pri pridelovanju “ru-
sega jedrika” je bilo
vedno ogromno de-
la, znanje pridelave
se je prenašalo iz ro-
da v rod. Na začetku
julija so radič sejali, ko je malo zrastel, pa so ga
presadili, to so navadno počenjali od 20. julija do
15. avgusta. V zemlji je uspeval do konca oktobra
ali začetka novembra, ko so ga izkopali, očistili,
odvrgli zunanje liste in pustili samo srce in kore-
nino. Nekateri kmetje so rastlinice radiča položili
eno zraven druge v globoko izkopano jamo na
vrtu, kamor so dali žagovino, zemljo in gnoj,
večina pridelovalcev pa ga je vsadila v štalo, na
toplo, na že pripravljeno podlago iz slame in odre-
zanih, odpadnih listov radiča, žagovine in žival-
skega gnoja, dobro zalila in pokrila z žakljevino
ali starimi rjuhami. Radič so morali odkrivati in
paziti, da ni začel plesneti, zalivali so ga vsake štiri
dni. V štali sta bili vedno primerni temperatura
in vlaga - za to je poskrbelo govedo. V takem pro-
storu je radič lepo uspeval, in ko se je njegovo srce
razvilo v obliko lepe vrtnice, je prišel čas, da so
ga kmetje spet vzeli v roke, ga očistili, odrezali ko-
renino in zunanje liste in pripravili za prodajo.
Čistili so ga vedno v štali, zgodaj zjutraj, pred
molžo, in v večernih urah, ko je bilo ostalo delo
opravljeno. To je bilo delo za domače ženske, a
tudi sorodnice in sosede so priskočile na pomoč.
Za domačo uporabo so obdržale samo slabše, pre-
drobne, grše glave radiča, druge so same peljale
na prodaj na tržnico v Gradišče ali Gorico. Neka-
teri kmetje so svoj pridelek vozili na zbirališče v
Štandrež, kjer so ga prodali velikim trgovcem, ki
so ga nato vozili v Trst. Takih večjih trgovcev je
bilo v preteklosti veliko, v sedemdesetih in osem-
desetih letih prejšnjega stoletja kar pet, na začetku
devetdesetih let pa sta ostala le še dva. Preden so
zelenjavo odkupili, so jo skrbno pregledali in oce-
nili, šele nato so se odločili za nakup, pridelek
stehtali in naložili na tovornjak.
Tako je bilo novembra in decembra v štalah so-
vodenjskih kmetov vedno zelo živahno: polovico
prostora je zasedel radič, v drugi polovici pa se je
stiskala živina. Soseda se spominja, da proti koncu
osemdesetih let doma niso imeli več goveda, a v
štali so še vedno redili prašiče. V ta namen je njen
oče prostor razdelil z zidom in težkimi železnimi
vrati, a ker so prašiči izjemno inteligentne živali
in jim je uspelo z rilcem odpreti vrata, je moral
na ta pritrditi še dodatno varnostno zaklopko. Ne-
koč je oče nekaj prašičev prodal, a preden sta jih
s prijateljem vodila iz štale na tehtnico in nato
peljala h kupcu, je prijatelj, kljub očetovim pripo-
ročilom, vrata svinjaka slabo zaprl, češ “saj je to
samo žival …”. Žal pa je sosedinega očeta, ko se je
vrnil domov, v štali čakalo neprijetno presenečen-
je: prašiči so vrata odprli, glavce radiča pojedli in
korenike poglodali - tako kmet ni imel več kaj
prodati trgovcem v Štandrežu. Tisti dan so za ka-
zen prašiči dobili namesto krme samo vodo!
Nekoč so kmetje pra-
vili, da “rus jedrik
ima cenu, ker ga mo-
ra kmet sedemkrat
primit v roke”, saj naj-
prej shrani seme, na-
to radič seje, presadi,
pobere, očisti in pre-
loži v štalo, ga zbira in
pazi, da se ne pokvari,
na koncu še ponovno
očisti in proda. Danes
restavracije ponujajo
različne jedi iz “ruse-
ga jedrika”, dober pa
je tudi surov, kot zim-
ska solata, obeljen z
olivnim oljem in kisom. Nekoč so ga zabelili tudi
z ocvirki, fižolom, jajcem in krompirjem, kasneje
so iz njega skuhali tudi juho, pripravili rižoto, na-
polnili cmoke, ga ponudili popraženega s polento
in sirom, če pa je imela gospodinja na razpolago
kako klobaso, je rada pripravila okusno jed z “ru-
sim jedrikom” in ješprenjem oz. “ječmenom”.
JEŠPRENJ Z “RUSIM JEDRIKOM” IN KLOBASO
Sestavine:
250 ješprenja, pol čebule ali 1 šalotka, 130 g ra-
diča, 1 klobasa, kanček vina, 1 žlica olivnega olja,
košček masla, sol.
Priprava:
Ješprenj namočimo (sledimo navodilom na em-
balaži) in v vodi kuhamo toliko časa, da je skoraj
kuhan. Med tem časom v kozici prepražimo čebu-
lo, žličko olja in razdrobljeno klobaso. Dušimo
približno deset minut, nato dodamo narezan ra-
dič in mešamo, dokler se ne zmehča. Dodamo
kanček vina in počakamo, da alkohol izhlapi.
Ješprenj damo v kozico z radičem in klobaso in
po potrebi zalijemo z njegovo vodo. Solimo po
okusu, pri tem pa moramo paziti, saj je klobasa
sama po sebi že precej slana. Kuhamo še nekaj
minut, nato odstranimo z ognja in ješprenju do-
damo še malo masla in parmezana. Dobro pre-
mešamo, in preden serviramo, pustimo, da še ne-
kaj minut počiva, na koncu pa kot po navadi še:
Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (22) Med novembrskimi dogodki v goriškem Kulturnem domu
Navdušujoč glasbeni večer
  aradi spleta okoliščin, tudi
stiske s prostorom, žal, šele
zdaj objavljamo članek o
imenitnem glasbenem dogodku,
ki je bil v veliki dvorani goriškega
Kulturnega doma v četrtek, 29.
novembra 2018, v organizaciji te-
ga goriškega hrama, ki vsako leto
slovesno obeležuje oblet-
nico ustanovitve. Koncert
je spadal tudi v sezono Slo-
venskega stalnega gleda-
lišča v Gorici. Zadnja leta
sta namreč v program
vključena tudi dva koncer-
tna večera, za katera po-
skrbita Kulturni center Loj-
ze Bratuž, navadno z la-
stno, domačo produkcijo
(kot lani je bil tudi letos to
božični koncert z naslo-
vom Božična noč, skrivno-
stna noč) in Kulturni dom
z gostovanjem kakšne zna-
ne glasbene skupine ali
zbora. Tokrat je v Gorico in
sploh v Italijo prvič prišel na go-
stovanje znameniti slovenski
Trio Vivere. Pravzaprav je zaradi
bolezni moral ostati doma Mat-
jaž Robavs, tako sta nastopala le
Aljaž Farasin in Gregor Ravnik, a
tudi kot duo sta bila odlična. V
zadnjih letih se je na
odrih močno uveljavila
“pop – opera” kot zvrst,
ki je izjemno priljublje-
na v širšem krogu po-
slušalcev, tudi takih, ki
jim operna glasba ni
ravno najbolj pri srcu.
Mešanica le-te in popu-
larne glasbe pa osvaja
množice poslušalcev.
Do pred nedavnim je to
glasbo na Slovenskem
gojil Trio Eroika (2006-
2016), ki so ga sestavljali Matjaž
Robavs (bariton, protagonist mu-
zikla Cvetje v jeseni in profesor
na Akademiji za glasbo v Ljublja-
ni), Aljaž Farasin (drugi tenor,
eden najbolj uveljavljenih slo-
venskih opernih pevcev) in Me-
tod Žunec (prvi tenor). Prvima
dvema se je po razpustu zelo
uspešnega Tria Eroika pridružil
Gregor Ravnik (prvi tenor), ki je
prinesel svež, mladosten nadih
in skupino požlahtnil s svojo pri-
vlačnostjo in izjemnim glasom,
Z ki se z lahkoto “sprehaja” po not-nem črtovju. Tako je nastal TrioVivere. Njihov repertoar je zelo
obširen in zaobjema uspešne me-
lodije različnih glasbenih žanrov,
zabavnega, koncertnega in oper-
nega. Na njegovih koncertih
mnoge uspešnice zaživijo v sveži
preobleki, tudi zaradi izvirne in-
strumentalne spremljave na
odru. Izvajajo pa tudi avtorska
dela skladatelja in aranžerja Mat-
jaža Vlašiča.
S slovenskimi pesmimi (npr. Zate
/ Lahko noč, Piran; Julija; Vem;
Nisem jaz; Med
nama), z znano
hrvaško Moj lipi
andjele, ki je izz-
venela kot homa-
ge Oliverju Dra-
gojeviću, in sve-
tovnimi uspešni-
cami Surrender;
Core' ngrato; You
raise me up; O so-
le mio (v kateri je
prišla do izraza
vsa interpretativ-
na in glasovna moč pevcev) sta
na odru “brez tretjega kolege”
ustvarila imenitno glasbeno po-
slastico, ki so jo poslušalci sprem-
ljali z navdušenimi aplavzi in
mestoma s petjem (tisti bolj “ko-
rajžni”). Pred njimi je zapela ne-
kaj svojih pesmi mlada slovenska
pevka Lea Sirk (1989), ki je zasto-
pala Slovenijo na Eurovision
Song Contest 2018 s pesmijo
Hvala, ne! ; seveda jo je zapela tu-
di na goriškem koncertu. Večkrat
nastopa tudi s Triom Vivere, tako
da je z njimi v Gorici predstavila
pesem Belih vran Dan ljubezni.
Tudi ona je z lepo izoblikovanim
glasom doživela burno ploskan-
je, ki je izvabilo še dodatek. Pevce
je v živo spremljal odličen
“bend”. Ker je koncert spadal
med kulturne dogodke ob 37-let-
nici delovanja
goriškega Kul-
turnega doma,
je uvodoma pu-
bliko nagovoril
njegov predsed-
nik, Igor Komel,
ki je poudaril
poslanstvo sožit-
ja, ki ga opravlja
Kulturni dom.
Na oder sta sto-
pila tudi velik
prijatelj tega go-
riškega hrama
kulture, od vse-
ga začetka od-
prtega za vse na-
rodnostne skupine, ki živijo na
našem območju, župan Aiella
Andrea Bellavite, in Miroslav
Košuta, slavnostni govornik. V
nagovoru je Košuta prehodil zgo-
dovinsko zgodbo Kulturnega do-
ma. Ob tem pa se je dotaknil
vrste drugih tem. Zaustavil se je
tudi pri sedanjem kritičnem tre-
nutku za slovenske medije: poleg
Primorskega dnevnika je omenil
Novi Matajur in Novi glas, ki sta
oba globoko zakoreninjena v tu-
kajšnji stvarnosti. Ob omembi
100-letnici konca prve svetovne
vojne je pozval mlade h gojenju
sožitja in opozoril na veliko mi-
lost teh let miru. Dotaknil se je
tudi žalostnega izpraznjevanja
beneških dolin in vztrajnosti po-
končnih čedermacev, razceplje-
nosti slovenske družbe v zamej-
stvu in stanja slovenskih šol. Sam
je rastel v družini, kjer sta krščan-
ski simbol križanega in srp in
kladivo sobivala. “Zadnji čas je,
da zagrebemo, kar so zagrešili
očetje, in se vprašamo, kam naj
se usmerijo otroci, da bo rod
preživel vesoljno otoplitev ali no-
vo ledeno dobo”. Sklenil je z be-
sedami: “Narod se bori za svoj
obstoj, dokler je v njem dovolj
ljubezni in solidarnosti”!
IK
Miroslav Košuta
Trio Vivere
Aktualno 17. januarja 2019 15
Preprosto kot nekoč (2)
Božična Devetica
v Rečanski dolini
  evetica počasi postaja del
mojega življenja. Ko se
bliža večer, vem, da ga
bom preživela v skupnem priča -
kovanju velike božične skrivnosti.
Ni mi več težko, ko se peljem v
majcene vasice na robu zapu šče -
nih travnikov in strmih pobočjih.
Med redke hiše, kjer še gori luč in
kljubuje času, kljubuje zgodovini,
kljubuje tisti zli sili, ki počasi praz-
ni doline ob Nediži. Vodopivac, v
italijanščini sicer Dolina, je vas,
ki je skoraj ni. Zberemo se pred
jaslicami, kjer skupaj
zmoli mo litanije, zapoje-
mo pred štalico in vstopi-
mo v prijetno toplo do-
mačijo. Tu smo pri starih
prijateljih, ki nas za dobro-
došlico objamejo. Kako le-
po, da ste končno prišli k
nam... Pomislim, da se
poznamo že nekaj let, pa
nisem še bila pri njih do-
ma... Tako malo časa od-
merjamo dandanes prija-
teljem. Ob času Devetice
je drugače. Devetica je tre-
nutek, ko se čas ustavi, da
se zlije s preteklostjo. Objemi in
nasmehi nas posedejo za mizo.
Toplo je in domače. Tudi na ta
večer zmolimo rožni venec in že
smo vsi zbrani pri široki mizi. Za-
diši po pr'žganki, po domu, po je-
deh, ki jih v mestih ne pripravlja-
mo več. Tako kot nekoč. Tako kot
v časih, ko ljudje nismo bili po-
tratni. Pojemo dolgo v noč, ko
imamo že na sebi jopiče in se s
težkim srcem poslavljamo, zado-
ni tista najlepša, o Koledi. Odha-
jam skupaj z drugimi, čeprav bi
še ostala. Vse bolj željna sem dra-
gocenih trenutkov, ko skupaj mo-
limo in nato sedamo za mizo. Kot
D bi se poznali od nekdaj, kot bi bi-lo vsakdanje, da se ljudje še zbira-jo v predboži čnem času, namesto
da bi brez miru letali po trgovi-
nah. V molitvi in pesmi je izpol-
nitev Božiča. Pravega. In občutek
pripadnosti. Občutek Praznika z
veliko začetnico. Kot bi bila samo-
ta, ki jo nosimo v srcih vsi tisti, ki
smo rojeni v mestu, in vsi tisti, ki
pogrešamo družino, dokončno
pozabljena in izbrisana. Po Koledi
počasi odhajamo v noč, ki je le-
deno mrzla in jasna. Na nebu
zvezde, luči na strmih pobočjih.
Kot jaslice na zelenih prsih Be-
nečije.
Za Dolenje Bardo so mi rekli, da
ne smem manjkati, da je tam, v
tisti vasici, ki se oklepa grebena,
da ne bi zdrsela v dolino, in lebdi
med nebom in bujnim naročjem
Benečije, Devetica nekaj posebne-
ga. Zato se pripeljem zgodaj in
grem tiho in sama po vasi, med
belimi in rumenimi lučkami, ki
utripajo med kamnitimi hišami
in govorijo o tem, da se vasica, ta-
ko kot strmih bregov, oklepa tudi
življenja. Noč je nebeško lepa, ti-
ha, kot so tihe noči v Benečiji. Sa-
mo lesna sova se tu in tam oglaša
v gozdu. Benečani ji pravijo “du-
huor”. Kmalu nas je ob znamenju
lepa skupina... Pozdravimo se v
objemu noči, ki nam je tokrat ne-
koliko prizanesla z mrazom, in že
se litanije zarežejo v ka-
men in samoto.
Po molitvi gremo pojoč
do majhne hiše, ujete
med zidove in strmino.
Na skromnem borjaču
mah in nedorečena
slutnja jaslic. Nekomu
ni uspelo, da bi jih do-
končal. Vstopimo, velik
“šporgert” polni ma-
jhno, skromno izbo z
domačnostjo. Za njim
bele ploščice in letev, s
katere visijo pokrovi in
številne zajemalke. Te-
levizija v kotu je že zdav naj “uga-
snila”. Potruditi se moramo, da se
posedemo in najdemo svoj pro-
stor v kuhinji, ki je obenem dnev-
na soba. “Šporgert” gori, lica rdi-
jo, občutek doma nam greje dušo.
Hiša, v kateri ni nihče tujec. Kjer
je božični čas poln počasnega
pričakovanja in starih vonjav. Mo-
litev polni večer. Hiša z dušo,
hiša, ki vsak trenutek pripoveduje
o časih, ki jih podzavestno po-
grešamo. Domačinka sede pred
podobo Svete Družine in za njo
vsi molimo rožni venec. Glas se ji
nekoliko zatrese, ko omeni tiste
“dušice, ki so se ločile an partile
iz tele hiše an tele vasi”. Za trenu-
tek obmolkne, ozre se po hiši, kot
bi nekoga iskala, nekaterim se
orosijo oči. A molitev kmalu spet
gromko napolni izbo, odmeva od
zidov, napaja praznino, govori o
pričakovanju, prinaša tolažbo in
bližino. Kot velika dru žina moli-
mo rožni venec v kuhinji, kjer
prezebli udi iščejo tolažbe ob
ognju, duša pa niza spomine na
otroštvo. Hiša kot nekoč, samo
najnujnejše, ogenj, klopi in ljudje.
Ujeti v božični večer.
Ko zmolimo, nam ponudijo na-
rezek, toplo malico in pijačo. S
pladnjem v roki se mi približa
možakar, ki nas gosti. Povem mu,
kako lepo mi je v njegovi hiši. Ni
moja, pove, brat mi je umrl pred
dvema dnevoma... sam je živel v
tej hiši. Zaspal je, medtem ko je
gledal televizijo, še pred tem pa je
nakupil vino, sir in slanino za De-
vetico. Ni mu uspelo, da bi posta-
vil jaslice, za katere je nabral mah.
Medtem ko pripoveduje, skriva
solze, ki silijo v predbožični večer.
Držim ga za roko in nizam bese-
de, najlepše, kar jih premorem.
Tu med temi ljudmi sem zdaj do-
ma. In to je hiša, ki je odprtih vrat
gostila Devetico leto za letom.
Objameva se, kot bi se poznala od
nekdaj, začutim stisk zgaranih
rok in bolečino, ki je skrita za
ostrimi gubami. Bolečino nosimo
v sebi vsi. Mojo dlan obdrži v svo-
ji, ko pride mimo žena s krožniki,
mi ponudi juho. Najprej vam, v
zahvalo za objem in dragocene
besede. Še dolgo v noč pojemo in
molimo, vroče je, ker ne štedimo
s poleni. Ogenj je življenje, ogenj
je dom. Ko zmolimo zadnjo mo-
litev za pokojnega Lina, plamen
samo še tli. Vem, da ogenj v tej
hiši, ujeti na strmini, ki je vsak
dan bolj tiha, danes ugaša za ved-
no. Jutri bodo zapahnili vrata, Li-
no ne bo nikoli več pripravljal ja-
slic in gostil Devetice. Še en dom
bo ostal za vedno prazen. Njegov.
Devetica niza večer za večerom.
Drugo je nekje izginilo, ker je brez
pomena. Pričakovanje Božiča...
molitev in pesem, domovi, ki od-
pirajo svoja vrata. Pričakovanje
majhne lesene štalice pod mrzlim
zvezdnatim nebom, litanije, ki
počasi ugašajo med hišami, mraz,
ki nas vabi, da se posedemo ob
ognju. Želja, da smo na večer spet
vsi skupaj. Tokrat je na vrsti vasi-
ca, ki leži ob glavni prometnici za
Klodič, čisto majhna, skromno
naselje Doljenjanje. Najdemo se
pred velikimi, razsvetljenimi jasli-
cami. Tokrat nas je res veliko,
prvič so med nami otroci. Gle-
dam jih, kako tiščijo tisto drobce-
no knjižico z molitvami v preze-
blih ročicah in kako resno in zav-
zeto, tiho prebirajo molitev. Ko
drug za drugim stopajo pred jasli-
ce, začutim, koliko jim pomeni,
da so tu na Devetici. Da molijo v
pričakovanju Božiča, kot so moli-
le njihove matere, očetje, dedje in
pradedje. Nežne otroške besede
odmevajo v nočno tišino. Zago-
tovo vem, da bodo tudi naslednje
leto tu, da bodo prinašali svečke
k jaslicam, da bodo nekoč zrasli z
zavestjo, da Božič ni to, kar nam
skušajo vsiliti reklamni plakati.
Ivan, najmlajši med njimi, nosi
svetilko z belimi jeleni. Skrbi, da
bi svečka ne ugasnila, in z velikim
trudom sledi besedilu v knjižici.
Komaj, da zna brati. Spomnim se
Lina in hiše, ki je zdaj prazna, s
temnimi okni. Morda bo nekoč
ravno Ivan spet prižgal ogenj v
njej in odprl vrata Sveti Družini.
Počasi gremo v procesiji po vasi,
ko smo že vsi zbrani v prostorni
kuhinji, nas nagovori prior s Stare
Gore, ki se je nepričakovano ude-
ležil beneške Devetice. Ganjen je,
stiska nam roke. Zahvali se za go-
stoljubje, za skupno molitev in
pove, koliko mu pomeni, da se
ljudje še zbirajo ob božičnem času
tako kot nekoč in nosijo Marijo
po vasi. To je Božič, ki je preživel
lažno potrošništvo. Ti preprosti
obredi ohranjajo Cerkev živo. Po
pozdravu se posede z nami in si
postreže z domačimi dobrotami,
ki jih menda prvič pokuša. Otroci
se po rožnem vencu sprostijo, hla-
stno posegajo po kuhanih štru-
kljih, božične pesmi počasi na-
polnijo večer. Veseli in razigrani
smo, v nasmehih žari praznično
pričakovanje. Kmalu bo Božič.
Devetica gre počasi h koncu. V
Hostnah se poslovimo z obljubo,
da se naslednjega dne spet najde-
mo pri večerni maši v Kozci ob
starih, sanjavih božičnih melodi-
jah. Zadnji večer je, zadnjič poje-
mo o Mariji in zadnjič molimo
rožni venec. Nekaj veličastnega,
prazničnega je čutiti, ko nam lica
rdijo ob razbeljenem “šporgertu”.
Kozarci se polnijo, domači štruklji
so že pošli, še vedno nam ni do
te ga, da bi šli domov. Težko mi je,
ko pomislim, da je zdaj te pravlji-
ce konec. Da se vračam v naš so-
dobni vsakdan, kjer je tako težko
začutiti bližino in kjer skoraj ni
več odprtih vrat. Pogrešala bom
Devetico v Rečanski dolini. Po-
grešala bom pričakovanje Božiča.
Pravega Božiča. Zdaj razumem
prijateljico Margherito, ko mi je
pripovedovala, kako lepo je, ko
veš, da boš vsak večer na Devetici.
To je tisti Božič, ki ga potem dolgo
nosiš v srcu, to je Božič, ki polni
praznino in nam omogoča, da ve-
rujemo. To je Božič, ki so nam ga
ukradli, ko so nas preslepili in
prepričali, da ga moramo iskati v
nakupovalnih centrih in ob pre-
napolnjenih mizah. To je Božič,
zaradi katerega tako močno lju-
bim te doline ob Nediži.
/ dalje
Suzi Pertot
  nedeljo se je začel po-
vratni del amaterskih no-
gometnih prvenstev pri
nas. Že prvi krog je v najvišjem
deželnem tekmovanju, elitni li-
gi, postregel s slovenskim obra -
čunom. V Štandrežu je domača
Juventina pre-
magala repenski
Kras, pepelko pr -
venstva, z 2: 0.
Naj izkoristimo
priložnost, da
spregovorimo o
goriški enajsteri-
ci predsednika
Marka Kerpana,
ki je bila pred
novim letom na
podelitvi nagrad
Naš Športnik
2018 izbrana
med najboljšo
šesterico primor-
skih moštev ter tako neuradno
postala zamejska postava leta.
Po odlični sezoni 2017/2018, ki
so jo kronali z zmago v drama-
tičnem finalu play-offa promo-
cijske lige proti proseškemu Pri-
morju, so se Štandrežci po pol-
nih desetih letih vrnili v “A ligo
amaterjev”, kot nogometaši pra-
vijo elitni ligi (it. Eccellenza).
Priznanje pa je bilo tudi plod
nadvse uspešnega jesenskega de-
la kot novinci v višjem nadstrop-
V ju, saj tudi letos deluje ekipaumirjenega trenerja Nicole Se-pulcrija izjemno čvrsto. Prvi del
prvenstva so sklenili z 19 točka-
mi, v zlati sredini konkurence, v
prvi tekmi po prazničnem pre-
moru pa so kapetan Racca in
soigralci dodali še tri točke. Der-
bi je bil sicer razmeroma ize-
načen, Juventina je pač dosegla
dva zadetka, Krasov napad pa je
bil jalov. Na tribuni smo našteli
nekoliko manj privržencev kot
navadno ob teh priložnostih. Za
gostitelje je bila zmaga še toliko
bolj dragocena, ker so z njo pu-
stili Repence daleč za sabo na
dnu lestvice, sami pa so naredili
nov pomemben korak mirnemu
obstanku naproti.
Juventina velja za resno dru -
štvo, uprava je tudi vsa leta
v nižji promocijski ligi sesta-
vljala ambiciozna moštva,
elitno ligo so dejansko na-
skakovali. Športni center
kluba stoji ob hali podjetja
Radenska, ki je tudi več de-
setletij glavni društveni pokro-
vitelj. V Štandrežu precej stavijo
tudi na mladinski pogon, s
težavo sicer privabljajo sloven-
sko mladino iz Gorice. Glavni
domači adut je zdaj osemnaj-
stletni Kevin Kerpan, predsedni-
kov sin, ki je zelo
nadarjen bočni na-
padalec. V zadnjih
sezonah pa odbor
vztrajno novači
igralce s slovenske
strani meje, letos
jih je na spisku na
primer kar nekaj –
Dornik, Hriberšek,
Kogoj, Kožuh, Po-
povič, Stergulc. Jan
Dornik je prvo ime,
junak lanskega na-
predovanja, v kate-
rem je dosegel oba
odločilna gola, le-
tos pa zaradi službenih obvezno-
sti dejansko ne more igrati.
Kljub temu predvaja postava ze-
lo homogeno in učinkovito
igro. Verjamemo, da bo nadalje-
vala v tem slogu in kmalu zbrala
dovolj točk za predčasno rešitev.
V elitni ligi se za novinca nam-
reč kaj lahko zgodi, da nastopijo
tudi krizni trenutki, tako da se
je dobro čim prej povzpeti na ze-
leno vejo.
HC
Nagrajeni štandreški nogometaši
Juventina, naj slovenska
ekipa v Italiji 2018
S 6. strani
“Živel Števerjanski ...”
  ato je rad sprejel povabilo
mladih Števerjancev. Verja-
me namreč, da so v vrstah
urednikov Števerjanskega vestni-
ka tisti, “ki nas bodo zamenjali in
bodo naše delo nadaljevali bolje
in lepše”! Iskreno je čestital tem
mladim, živim in dejav-
nim, ki so brez oklevanja
sprejeli nalogo in nadalju-
jejo delo prednikov, “kar je
v naši narodni skupnosti
prava redkost”. V tem je
“lepota vašega dela, v tem
je plemenitost vztrajanja,
dela, življenja, zaveze slo-
venstvu, krščanstvu in de-
mokraciji”. Poudaril je, da
je za vsak dosežek potreb-
no vztrajno delo “daleč od
žarometov javnosti in gla-
snega odobravanja”.
Vzkliknil je: “Bravo zato,
ker sami niste prepričani, da vse
veste, ampak se opirate in ste se
oprli na starejše, bolj izkušene, ka-
terim ste zaupali, ko so vam dali
nasvete, bravo zato, ker so starejši
sami dali vam v roke časopis”!
Prav zato so lahko števerjanska
občina, pa tudi Brda na splošno
ponosna na te mlade. Ti morajo
pisati tudi zato, je dejal Paljk, ker
so “rojeni v nebeško lepem kraju,
ker je naša slovenščina krasna, kot
je krasen sončni zahod v briškem
vinogradu, kot je krasna barva
vaše rebule, ko jo pogledaš v proti
soncu dvignjenem kozarcu, kot
so krasne vaše kleti, vinogradi, ol-
Z jke, trte in vaše kmetije, kot je kra-sna briška tradicija ohranjanjanaše slovenske narodne istovet-
nosti! Ker ste mladi, ker poznate
sodoben slovenski jezik, /... / ker
se zavedate pomena slovenske na-
rodne skupnosti, katere del ste. Pi-
sati morate v slovenščini zato, ker
veste, da je slovenski jezik tu v
Brdih tesno povezan z zemljo, vi-
nogradi, trtami, oljkami in vsem,
kar vas dela drugačne, privlačne
in posebne! /... / Ker ste zgled dru-
gim in sam sem tudi globoko pre-
pričan, da bodo tudi vaši izvrstni,
briški vinarji prav zaradi vas ne-
kega dne spoznali, da bi bilo lepo
poleg italijanskega napisa na ste-
klenici imenitnega briškega vina
dodati tudi slovenskega, ker bi ta-
ko bili še bolj prepoznavni, še bolj
Števerjanci, še bolj Brici, predv-
sem pa Slovenci.
In tudi sami bodite zgled po-
končnosti in zaveze slovenstvu in
prednikom in bodite ponosni na
lastna imena in priimke, če se da,
in danes se to da, jih vrnite v
prvotno, slovensko obliko, tako
boste še bolj prepričljivi, še bolj
Brike in Brici, še bolj Slovenci”!
Tako je dejal Paljk in pristavil:
“Verjamem, da boste znali v pri-
hodnje nagovarjati tudi tiste, ki so
ostali nekje na robu naše skupno-
sti, se nekako obotavljajo stopiti
v naše vrste ali pa so se
oddaljili od našega je-
zika, tradicije, lepote
našega slovenstva /... /
Kdor deli dobro in le-
po, spreminja svet!
In ni res, da se sveta in
družbe ne zmore spre-
meniti, toda vedno je
treba začeti pri sebi”!
Končal je z besedami:
“Danes je vaš in naš
praznik in zato mi ne
preostane nič druge-
ga, kot da z vami
vzkliknem: Živel Šte-
verjanski vestnik, živeli mladi”!
Ob koncu večera, polnega lepih
občutkov in vtisov, so pevci do-
mačega MePZ F. B. Sedej, tokrat
pod vodstvom Martine Hlede, v
posebno slovesnem tonu zapeli
slovensko himno Zdravljico, ki jo
je publika spremljala stoje in ob
koncu pevce in celoten zelo do-
miselno in živahno izpeljan večer
nagradila s prisrčnim ploskan-
jem.
V spodnji dvorani Sedejevega do-
ma so si nato sledile zdravice z
žlahtno briško kapljico in toplimi
jedmi, ki so jih pripravili po-
strežljivi člani društva F. B. Sedej.
Učenci OŠ A. Gradnik - Števerjan (foto dd)
...............................
p r i m o r s k i  
t e d n i k
Če svobodno 
razmišljaš na glas, 
NOVI GLAS
www.noviglas.eu
beri