Stev. 21. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 24. maja 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „ObJa bi ejedinio kad bi imao vlast, pravoslavnu i kntoličku crkvu, jer pravoslavna je vjera bol i a od katoličke i izmedu katolika i pravoslavni nema nikakove razlike, a na 28. IV. u Podgradu rekao je na skupštini, gdje Je imao 9 ljudi, da se on nikad ne lspo-vjeda 5 da njemu ne trebaju svečenici, jer on se nece nikad ispovjedati. Dakle eto, vidite bračo Slovenci, kakva su to sve Beljad, da ni dvojica jednako ne misle, njihova se politika sastoji n tome, što se •astaju na svoje sjednice (seje) pa se tamo Igraj u države, parlamenta, vladara i mini-■tara, stvaraju bezvredne zaključke i memorandume (spomenice) i predstavi j a ju, da su u .Hrvatskoj neutralnoj republici na mjesto da 8e private (primejo) ozbiljna posla (pametnega dela) i da nas brane tamo, gdje je nama teško, da pojdu u Beograd i poruše 4>vu nasilnu demokratsko-radikalnu vladu, pa da nam bude lajcše, da se osjetimo (počutimo) u oslobodenoj domovini ravnopravni i slobodni, a ne da Bas svaki policaj guri J tura, kao da od baši žuljeva ne živu^svi stalezi- (stanovi) • ovoj državi. Radič je nas ostavio na milost i nemilost Beogradu, da nas sa pore-vima 1 bezglavom financijalnom politikom iroišti do kraja. Mislite vi, da Radič to uezna? Zna cm to dobro, jer on otvoreno govori i Izjavljuje novinarima, da priznaje ovu državu i kralja Aleksandra, on plača redovito porez, a priznaje 1 ovu nasilnu irladu, dok traži od nje dozvolu, da Ide u Genovu na svjetsku konferenciju i dok joj lalje na uvid svoje memorandume. Hrvatski seljaci uzdali su se u Radiča, Jer dok nije počela konferencija u Genovi, govorili su njegovi poslanici, da fce Hrvatsko pitanje biti tamo riješeno i da če iz Genove doči proglašenje Radičeve republike, a sada kad se vidi, da su to bile samo proste laži i zavaravanje (zapeljava-nje) naroda te se Radiču izmiče pomalo Hrvatsko tlo ispod nogu. Sad Radičevi skutonoše (ščitonosci), da očuvaju svoje mandate, vuku (poskušajo) se po malo u Sloveniju, da i tamo sa svojom lažljivom politikom zavaraju poštenoga slovenskoga kmeta, jer vide, da u Hrvatskoj njihova politika doživljuje svuda potpuni krah (polom). Bračo Slovenci, čuvajte se ovih laži-torba i ustrajte u SLS, koja je jedina razvila barjak (prapor) i bije boj za široke autonomije i slobodu slovenačkog i hrvat-skog nrroda. A ovakova stranka, koja ruši katoličku vjeru i nepoštuje Doga i takvi ljudi, koji se boje ispovjedi, nesmiju dobiti oslona u vašim ubavim katoličkim slo-venačkim selima. Zato bračo Slovenci, napred za našu svetu vjeru, za koju su naši pradjedovi svoju krv lili, napred za široke autonomije, napred za potpunu slobodu Hrvata i Gospodarski otizornflc. sns Slovenaca, što 6emo sigurno izvojevat samo onda, ako budemo sljedili SLS i nje- zine vode. Vaš brat seljak Marijan Bosančič. Katoliški shod za leskovško dekanijo in okolico v KOSTANJEVICI 27. in 28. maja otvori letos vrsto katoliških shodov v Sloveniji. — Obeta se zelo velika udeležba. — Nastopijo tudi gasilna društva. Ker večina ljudstva tako želi, ostane prvotni načrt, da bo vsa dopoldanska slovesnost s sv. mašo vred pri priljubljeni M. B, Dobrega sveta. Zbirališče ob osmih pri društvenem domu v Kostanjevici. Mar, družbe in III. red pa pri župni cerkvi. Berite še enkrat Domoljuba od prejšnjega tednal Vzemite vsi zastave s seboj I V soboto ob 4 .uri popoldne zborovanje izobraž. društev. V pozdrav kat. shodu bo v soboto zvečer po celi dekaniji slovesno klenkalo, in po gričih bodo goreli kresovi. DENAR. Vrednost tujega denarja. 15. moja 18. maja 22. maja K v K v K v Denar ameriški dolar 260 —-- 268 — avstrijska krona --— 04 — 03 češkoslovaška krona 5 20 -- 5 08 angleški funt — —--1180 — francoski frank 24 —---- italijanska lira ----14 20 bolgarski lev ------ carski rubel ------ grSka drahma 9 20 ---- nemška marka 1 02 1 romunski lej 2 — 1 Švicarski frank 53 20 — poljska marka --— mažortka krona — — — 05 96 35 g Papirnatega denarja imamo v naši državi za 4.846 milijonov, 400 tisoč dinarjev. Počasi pa vedno več. g Cene srebrnemu in zlatemu denarju v Gradtru »o sledeče: Srebrne krone po 640 kron, dvokronski novec po 1280 kron, petkronski po 3440 kron, stari goldinarji C176p, dvogoldinarji po 3520 kron, deset-onS^j zlatniki j>o tisoč kron, 20 kroniki zlatniki po 30* ti^Lkrqp, stokronski po 1.50.000 Kron. CeneWri; »kih kronah. lavedene v avstrij- CENE. g Cene žitu v. Vojvodini. l^SenicA 1520 kron, ječm^p-1200 kron, oves Ji 126 kron, koruza 880 kron, pšenična moka St. 0 2150 kron. «» "j* « g Lesne cene v naši držujp Od postaje nakladanja* bo sedaj a^aaBpžaviajjr deče lesne cene v dinarjih: Hrast ovalSle-bla (plohi) prvovrstno blago 750—1050, drugovrstno 400—600 Din kubični meter. Hrastovi plohi za furnir 1000—1300 Din, najfinejši 2000—3500, hrastove line deske do 5 cm debele 1250—2000, francoske do-ge 12.000—15.000 za 1000 komadov, hrastovi štafli 1500—2000, bukov les 500—900, javorjevi plohi 600—650, les za kurivo 1400—1650, oglje 6500—7500. g Mariborski trg. Na zadnjem semnju bo bile sledeče cene: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 300—450 kron, 7—9 tednov stari 600—700 kron, 3—4 mesece stari 1100—1200 kron, 4—6 mesecev stari 1400—1600 kron, 8—10 mesecev stari 2000—2500 kron. Pol pitane 1 kg žive teže 60—62 kron, koze komad 500—650 kron, kozliči 250 kron. — 1 meterski stot sena stane 187—200, otave 200, ovsene slame 112—125 kron. — Tržne cene, ki so v dinarjih: 1 kg govejega mesa 14—17, svežega jezika 12—14, vampov 5, pljuč 5, ledvic 12—14, možgan 12.50, parkljev 3—4, vimena 7—8 in loja 8—10; teletine 13—15, jetra 12—14, pljuča 12—14. Svinjetina: svinjskega mesa 20—22, sala 24.50, črevna mast 15, pljuča 8, jetra 11, ledvice 15, glava 10, noge 7, slanina sveža 20—22, slanina papricirana 25, prekajena 25, mast 24 do 25, prekajeno meso 27, prekajene noge 9, prekajen jezik 25, prekajena glava 12; 1 kg kozletine 16—18, 1 kg konjskega mesa I 7—8, II 6.50. Kože: 1 konjska koža 88—100, 1 kg goveje kože 10.50, telečje 15, svinjske 4, gornjega usnja 90, podplatov 70. 1 piščanec 15—18, 1 kokoš 37, 1 raca 25—30, 1 gos 25—45, 1 golob 5, 1 kunec 8—17. 1 liter mleka 3, 1 kg surovega masla 40, 1 jajce 1.25. 1 liter vina novega 10—14, starega 10—12. 1 liter piv« L75—5.25, 1 liter žganja 22—25, 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 zemlja 0.50, 1 kg jabolk 8, 1 kg posušenih sliv 10, 1 limona 0.75—1, 1 oranža 1—2.50, 1 kg rožičev 8, fig 15, dateljnov 30, mandeljnov 50, orehov 10, oluščenih orehov 40, 1 kg kave I 50, II 40, pražene I 55, II 45, riža 5—11, sol 4, sladkor v kvintalu 15.50, v kockah 17.50, pšenični škrob 10, rižev škrob 25. 1 liter jesiha 1.20—2, 1 liter namiznega olja 25, bučnega 27—29, špirit denaturi-ran 14, milo 14—15, pšenica 4.25, rž 3.50, ječmen 3.75, oves 4, koruza 4, proso 4, ajda 4, fižol 4—4.50, leča 14,1 kg pšenične moke št. 0 6.50, prosena kaša 6, ješprenj 6, otrobi 2.50, koruzna moka 4, koruzni zdrob 5, pšenični zdrob 7 Din. ŽIVINA. g Nova nevarna kon'ska bolezen. Na južnem Češkem se je pojavila nova, dose-daj popolnoma neznana konjska bolezen, katera je v 84 občinah zahtevala nič manj nego 670 žrtev. Žival oboli v črevesih in želodcu in že v nekaj dneh pogine. Dose-daj se ni posrečilo ozdraviti niti enega na tej kužni bolezni obolelega konja. Ta bolezen se vkljub strogim odredbam strahovito naglo razširja in se ie baje pojavilo nekaj slučajev te kužne bolezni na zapadnem Madžarskem, vsled česar preti tudi nam silno velika nevarost, da se ta bolezen zanese tudi v naše kraje. ZADRUŽNIŠTVO. Taksne in davčne ugodnosti za zadruge. Finančni odbor narodne skupščine se je pečal z državnim proračunom in je pri tem napravil par sklepov, ki so za naše zadruge velike važnosti. Srbske kmetijske zadruge uživajo namreč po posebnem zakonu o kmetijskih zadrugah ugodnost, da so oproščene od pla-čevan a taks pri ustanovitvi zadruge, za potrjenje pravil, knjig in pravnih obvez, za overovljenje podipsov in sploh za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastmi (člen 95.) Dalje so te kmetijske zadruge pod pogojem, da ne delijo nobenega dobička, osvobo ene davkov in doklad na delo, kapital in dohodek (člen 96). Navedene ugodnosti so po sklepu finančnega odbora sedaj raztegnjene na vso kraljevino in bodo torej veljale tudi za naše zadruge,? ako ne delijo čistega dobička, Brezdvoma pomeni to za naše zadruge veliko olajšanje, ker so davčne oblasti tako pritiskale z raznimi povišanji davkov in tudi z novimi davki na naše zadruge, da mnogim ne bi preostajalo drugega, kakor likvidirati. Poleg tega je finančni odbor sklenil, da so v bodoče osvobojene od plačevanja invalidskega davka one vloge pri hranilnicah in posojilnicah, katerih letne obresti ne presegajo 400 K, Do sedaj so bile namreč invalidskega davka proste le one vloge, katerih letne obresti niso presegale 80 kron. Tudi to pomeni za naše hranilnice in posojilnice precejšnjo olajšanje, ker imajo naše posojilnice največ majhne vlagatelje in majhne vloge, katerih letne obresti po navadi ne dosegajo 400 K. V finančnem odboru je narodni poslanec Pušenjak predlagal tudi, da se kakor srbske, tako tudi naše zadruge in zadružne zveze osvobodijo od plačevanja poštnine, kar bi zlasti za naše zadružne zveze pomenilo veliko olajšanje. Vendar pa s tem predlogom vsled protesta zastopnika ministrstva za pošte in brzojav ni prodrl. g Zadružna gospodarska banka je imela dne 18. t. m. svoj II. redni občni zbor. Iz poročila predsedstva posnemamo, da so vloge na knjižice in v tekočem računu poskočile v zadnjem letu od 100 na 350 milijonov kron, celokupni denarni promet pa je znašal skoro 6 milijard kron. Svoje podružnice ima v sledečih krajih: v Splitu, Somboru, Djakovu, Mariboru, Sarajevu in šibeniku in izpostavo na Bledu. Nadalje ima Zadružna gospodarska banka v svojih rokah Sveopčo zanatlijsko banko banko v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko v Novem Sadu. Čisti dobiček, ki ga je dosegla banka v enem letu, znaša 2 milijona 432 tisoč 691 kron 30 vin. Občni zbor je sklenil zvišanje delniške glavnice od 24 na 48 milijonov kron in obenem spremembo pravil v tem smislu, da more občni zbor zvišati delniško glavnico do 100 milijonov kron. g Mlekarski oddelek Gospodarske zveze. Da odpomore pomanjkanju mleka v Ljubljani in da organizira produkcijo mleka na zadružnem temelju, je Gospodarska zveza ustanovila poseben mlekarski oddelek, ki se jako lepo razvija. Mnogo zadružnih mlekarn, ki po vojni še niso pričele z obratovanjem, je gospodarski oddelek zopet spravil v obrat. Mlekarski oddelek Gospodarske zveze dobiva v Ljubljano z dežele dnevno 2500 litrov mleka. RAZNO. g Krošnjarstvo. V svrho podpiranja hišne industrije je odredilo ministrstvo za trgovino in industrijo, da se od prepovedi vsakega krošnjarenja na ozemlju Banata, Bačke in Baranje, izvzema krošnjarjenje s proizvodi naše domače (hišne) industrije in v bodoče dovoljuje po predpisih kroš-njarskega patenta od 4. septembra 1852 drž. zak. št. 252. Ta ugodnost prihaja v poštev posebno za naše Ribničane. g Postrvji zarod. Kmetijski oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo ima oddati ie nekaj tisoč po-strvjega zaroda iz vališča na Bledu, ki se že krmi in je sposoben za zaplojevanje ribjih voda. Cena 35 Din za 1000 komadov. Društva 25 odstotkov po-pusta. Naročila se sprejemajo le do 1. junija 1922, Obenem se poživljajo dosedanji naročniki, da čim preje prevzamejo naročeni zarod, g Obvezni poluletni tečaj na driavni podkov-ski Soli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dno 6. juufja 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1. Rojstni ln krstni list. 2. Domovinski list 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Učno »pričevalo. 5. Ubožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen; učenci imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavno živino in mesa. — Državna podkovska šola v Ljubljani. g Gospodarski odbor trga Vrhnike daje na znanje',*da so sejmi za govejo živino zopet dovoljeni in da bodo odslej istočasno tudi sejmi za konje. — Prvi sejem se je vršil v ponedeljek dne 22. maja 1.1. | g Razstava dolenjskih in bizeljskih vin i na vinskem velesejmu v Ljubljani. Na sestanku dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov dne 6. t. m, v Brežicah, se je sklenilo, da se letošnjega vinskega velesejma v Ljubljani udeleže bizeljski (iz vsega brežiškega okraja) in dolenjski ter belokranjski vinogradniki v posebni skupini.V ta namen si postavijo na že določenem prostoru na velesejmu poseben, vsem potrebam odgovarjajoči obširni paviljon, po že označenem načrtu, ki obsega tudi potrebne ameriška kleti. g Ustanovitev vinarskega društva za brežiški in krški okra; s sedežem v Brežicah. Pod predsedništvom g. Fr, Keneta ia Globokega se je vršilo dne 6. t, m. zborovanje iz brežiškega (bizeljskega) in krškega okraja v Brežicah. Na pojasnilo in predlog viš. klet. nadzornika Fr. Gombača ia na priporočilo g, Keneta se je ustanovilo vinarsko društvo za brežiški in krški okra} ter se je takoj izvolil posebni odbor, se-stoječ iz polovice brežiških in polovic® krških vinogradnikov. Predsednikom se j« izvolil graščinski ekonom g. Karner v Brežicah, kjer bo tudi sedež tega novoustanovljenega društva, Bizeljski in krški vinski okraj ima iste interese, isti tip vina in zastopa enake vinskotrgovske cilje, zato j« umestno, da pri tem kot soseda skupno delujeta, čeravno spada brežiški okraj pod Štajersko, krški pa pod Kranjsko. g Deželno zvezo vinogradnikov so si ustanovili vinogradniki v Dalmaciji, Naloga te zveze je, skrbeti za izvoz dalmatinskega vina in varovati koristi dalmatinskih vinogradnikov. g Razstava zajcev v Mariboru. Prvo slovensko društvo za rejo zajcev v Mari-I boru, priredi dne 5, in 6. avgusta razstavo i domačih zajcev, ) g Veliko pomanjkanje sladkorja v. Nemčiji. V Nemčiji vlada veliko pomanjkanje sladkorja. Vlada je napravila vso korake, da prepreči izvoz v inozemstvo. Politične. p Shod S. L. S. bo v Kranju na trgu pri župni cerkvi dne 28. maja 1922 ob pol 9. uri zjutraj. Dva odlična govornika bosta govorila o katoliškem šolstvu in avtonomiji Slovenije. — Odbor K. Z. p General Wrangel, ki je našel s svojo armado zavetje v naši državi, vživa vso dobrote naše države več kot drugi državljani. Wranglovci, dobro plačani od naše države, postajajo vedno bolj predrzni, smejo nositi orožje (in to tuji vojakil) in general Wrangel jih hodi nadzirat kot kakšen princ, čičerin iz Rusije pa je v Genovi evropski gospodi povedal, da ima v rokah dokaze, da Wranglova armada v naši državi pripravlja napad na Rusijo, na kar je Lojd Zorš opomnil, da so Wranglovci veliko bolj nevarni za državo, v kateri bivajo kot pa za Rusijo. Kako je imel prav, se je takoj pokazalo v Bolgariji. — Pri nas pa namesto, da bi Wranglovcem pokazali vrata, jih v easipljamo z milijoni, trpimo njihovo ob-lastnost in dopuščamo, da pripravlja vojsko t Rusijo. p Iz Bolgarije so izgnali Wranglovce. ,Wrangel se je pritožil, pa vlada ne odneha. Bolgarija ve, kaj zahteva čast in varnost države. p Jugoslovanske čete se zbirajo na ru-munski meji, vsled česar sta dva poslanca grprašala vojnega ministra, čemu je to potrebno. Z Rumunijo se vendar ženimo, Ru-feija nas pa nič ne briga, vsaj smela bi nas ne. p Genovska konferenca je končana, pričela se bo nova v Haagu. Razvoj v Evropi pa gre svojo pot naprej preko vseh konferenc in kapitalističnih diplomatov. V Evropi se počasi a z gotovostjo pripravlja nov družabni red in vse konference in Lojd Čorži se ne bodo mogli ustavljati. p Na pravem potu. Ruski boljše viki •e treznijo. Na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora so sprejeli načelo, da se osebna lastnina priznava, v kolikor ns nasprotuje občnemu blagru. To ravno je pa načelo krščanskega socializma, po katerem je edino mogoče rešiti človeško družbo. i Dom&če novice. d Mladeniške in moške Marijine družbe zborujejo binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Čuti se vsesplošno, da povojna raz-brzdanost tudi moških ne zadovoljuje, nazaj se vračajo mnogi k Bogu. Marijine družbe naj jim bodo zatočišče. Fantje ln možje, kar vas je ostalo družbam Kvestih, na noge in pohitite o bin-. koštih v Ljubljano. Povabite seboj tudi fante Orle in dobre može sploh. Župnije ob južni železnici imajo ugodnost polovične vožnje po železnici.. Državna železnica te ugodnosti ni dovolila. Družbe, ki imate zastave, prinesite jih seboj. Priče-tek slovesnosti je ob pol 9. uri v Uršulin-eki cerkvi. Nato obhod po mestu z godbo ter v Unionski dvorani zborovanje. Popoldan ob pol 3. uri pobožnost v cerkvi sv. 'Jožefa nato nadaljevanje zborovanja v Unionu. Priglase sprejema uprava »Domoljuba« v Jugoslovanski tiskarni in Mo-ška Marijina družba v Križankah.. d Na Brezje poromajo na binkoštni pondeljek zvečer udeleženci zborovanja Marij, družb v Ljubljani, d Naši ujetniki iz Rusije. Vsled posredovanja naše vlade pri Čičerinu, predsedniku ruskega odposlaništva v Genovi, »e bodo vrnili iz Rusije oni naši ujetniki, ki jih je imela naša vlada v svojih seznamih. d Kako znamo brati in pisati. Na vsakih sto prebilvalcev v naši državi zna brati in pisati v Srbiji 25 ljudi, v Hrvatski in Slavoniji 35 ljudi, v Črni gori 25 ljudi, v Dalmaciji 25 ljudi, v Bosni in Hercegovini 15 ljudi, v Vojvodini 65 ljudi, v Sloveniji 90 ljudi. d Pucljevi voli še vedno rogovilijo po zbornici. Zemljoradniški poslanec je zopet oCital Puclju korupcijo z volmi in povedal, ga od vojne odškodnine srbski kmetje niso Bobili niti vinarja ampak so vse požrli bel-fcrajski bogataši. Ko je nato Pucelj vse to tajil, so se zemljradniki in samostojneži I skoro stepli med sabo. — Pucljevi voli »o očividno samoetojnežem obležali v želodcu. d Volitve v oblastvene skupščine se bodo izvršile do 28. julija. Na vsakih 10 tisoč prebivalcev pride en poslanec. d Kraljeva poroka bo menda prelože-na na 8. junij. Vzrok je nevarna bolezen nevestine sestre Jelene, soproge grškega prestolonaslednika. d Povodom kraljeve poroke se bo izvršila obširna pomilostitev kaznjencev. d 1571 sedežev je rezerviranih za Slovenijo na tribunah ob priliki kraljeve poroke. Liberalna in samostojna stranka bosta zato poslali vse svoje pristaše, kar jih imata, v Belgrad. Ostanek sedežev zasedejo Kristanovi socialisti. d V kraljevi vili na Bledu se vse popravlja, Delavk je toliko, da druga drugi napotje dela. Če bi jih bilo pol manj, bi ravno še enkrat toliko naredile. Dobijo po 6 K na uro. — Le šarimo, denar imamo, bolniki in drugi reveži pa lahko čakajo. d Enakopravnost. Srbijanski uradniki dobivajo plačano stanarino, slovenski in hrvatski ne dobivajo nič, srbijanski invalidi dobivajo še enkrat tolikšne pokojnine kot drugi. O blaženi samostojno-liberalni centralizem. d 70 popravljenih strojev stoji že nekaj mesecev v Budimpešti, ker vlada nima 200 milijonov, ki bi jih plačala za te in prejšnje poprave. Za kraljevo poroko in za razne komisije imamo milijonov dosti in za Sokole in za liberalno časopisje — a za železnice nema pare, d Za finančne stražnike je posredoval poslanec Škulj, ker nc dobijo izplačanih potnih stroškov. Poveljnik finančne straže je odgovoril ,da»se bodo potni stroški takoj izplačali. d Domače stare uradnike pri finančni straži so odpustili, ruske Wranglovce — pohajkače, so sprejeli v službo. Poslanec Škulj je ogorčeno protestiral proti temu v finančnem odboru. Poveljnik finančne straže je odgovoril, da bodo stari uradniki takoj zopet sprejeli, ko bodo odpuščeni Wrang-lovci, d Še enkrat Sokolski dom v Kranju. V Domoljubu smo že večkrat opozorili, da letajo vsi kranjski liberalci in Sokoli po kranjski okolici in obdelavajo ljudi, da bi prispevali v lesu in denarju za Sokolski dom v Kranju. Ljudem lažejo, češ, da hočejo postaviti v Kranju Gasilski dom, S tem agitirajo in ljudem dopovedujejo kako potreben je ta dom in koliko koristi bo tudi za okolico. Dejansko jim gre pa za to, da bi zlorabili poštenost in darežljivost kmet-skega prebivalstva v kranjski okolici za to, da postavi kmetsko krščansko ljudstvo svobodomiselnemu sokolstvu v Kranju lasten dom. Glavno pri tej stvari je Sokolski dom, postransko je shramba za gasilsko orodje. Čudno ae nam zdi, da ravno oni ljudje prihajajo na kmete, ki poznajo kmetsko ljudstvo samo takrat, kadar potrebujejo njegove pomoči. Mi bi pa povedali našemu kmetskemu ljudstvu, da si naj te mestne svobodomiselce dobro ogleda. Ali je kmetsko ljudstvo kranjske okolice že Eozabilo, da so ravno ti ljudje raztrgali metsko občino Stražišče, ko* so odtrgali kolodvor in bližnjo okolico iz stražiške občine in jo priklopih kranjski občini. Zakaj so to storili? Ali mar iz ljubezni do kmet- ske občine Stražišče? Skomine so dobili p0 kolodvoru in davkih državne železnice. Oškodovati so hoteli kmetsko občino Str&i žišče. Ali se kmetsko ljudstvo kranjske okolice več ne spominja na to, kako so vzeli kmetskemu ljudstvu kranjske okoli, cece vsak vpliv na vodovod, ki ga je sezi. dal deželni odbor kranjski in ga izročil v, upravo kranjski okolici. Kranjsko svobo. domiselstvo je izpodrinilo s pomočjo dežel, ne vlade kmetsko ljudstvo v upravi v manj. šino in si prilastilo s tem vso oblast. V. Kranju je potrebna bolnišnica, Merodajni ljudje so se tudi že za to zavzeli, da bi dobila kranjska okolica za svoje bolnike potrebno bolnišnico. Liberalci so bili proti temu, češ, da morajo sedaj nabirati za druge namene, bolnišnica jim je deveta briga, Večje važnosti jim ie svobodomiselni dom kakor bolnišnica, ki bi služila celemu revnemu in potrebnemu ljudstvu kranjske okolice. S sladkim govorjenjem so res kranjski svobodomiselci izvabili nekaterim kme> tom v kranjski okolici obljubo, da bodo prispevali za svobodomiselni sokolski dom v Kranju. Mislimo, da bo kmetsko ljudstvo dovolj uvidevno, da bo izprevidelo, kaj je njemu v korist in kaj v škodo. d Še ena iz Kranja. Da kranjski liberalci ljudi bolj zbegajo glede graditve so-kolskega doma, lažejo ljudem, koliko so že naši odlični somišljeniki obljubili. Tako n. pr, lažejo o tovarnarju Ivanu Zabretu, da je obljubil podariti opeke za pol milijona kron. Res pa je, da Sokoli ne bodo od nje-ga niti ene opeke dobili ceneje, kot je običajna cena, kaj šele zastonj! d Obrtniki! Prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. se vrše volitve v pridobninske komisije, Vse tozadevne podrobnosti so obrazložene v zadnji številki Jugoslovanskega Obrtnika in v Uradnem listu št. 41. Pazite predvsem na to, da boste postavili kandidate za vsako okrajno davčno oblast ter jih sporočili vsem našim obrtnikom, da bodo volili enotno, Kandidatje smejo biti Ie oni, ki so na volilni listi. Volišča v posameznih političnih okrajih so sledeča: za Brežice na davčnih uradih v, Brežicah, Kozjem in Sevnici. Za Celje mesto v Celju, za Celje okolica: Celje, Laško, Šmarje, Gornigrad, Vransko. Za Črnomelj: Črnomelj in Metlika. Za Kamnik Brdo in Kamnik, za Kočevje; Kočevje, Ribnica, Velike Lašče. Za Konjice istotam. Za Kranj: Kranj, Škofjaloka, Tržič, Za Krško: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Litija, Višnjagora, Za Ljubljano mesto: davčna administracija v Ljubljani, za Ljubljana oko-lico: davčno okrajno oblastvo v Ljubljani in davčni urad na Vrhniki, Za Ljutomer: Ljutomer, Gornja Radgona, Za Logatec: Cerknica, Logatčc, Lož. Za Maribor mesto! istotam. Za Maribor okolica: Maribor, Slovenja Bistrica, Št. Lenart. Za Novomestoi Novomesto, Trebnje, Žužemberk. Za Ptuj mesto: istotam. Za Ptuj okolica: Ptuj, Otf mož, Rogatec. Za Radovljico in Kranjsko« goro: Davčno okrajno glavarstvo v Rado v ljici. Za Slovenjgradec: Slovenjgradec, Mar renberg, Šoštanj in Prevalje. Povsod se vrši volitev na davčnih uradih za okoliš dotič-tičnega davčnega urada. Pojdite na volišč* vsi, tudi če kdo ni siguren ali ima volilno pravico ali ne. Volitve se vršijo od 8, ur* zjutraj do 1. ure popoldne. Pazite, da m zamudite. — Jugosl. obrtna zveza, d In vendarle pomaga. Leviti, ki »o jih brali naši poslanci vladnim strankam radi 300 mrtvih vojakov, niso sicer spravili vojnega ministra pred sodnijo, toda vojni mini-»ter si bo za vedno zapomnil, da se z našimi ljudmi ne bo igral. Zakaj naši poslanci so dosegli, da se vrše zdaj obširne preiskave po kosarnah. Tako se nam poroča 22. t. m. iz Belgrada: V soboto je bila v Valjevu komisija za preiskavo krivde o aferi generala Zače-viča, kdo je povzročil smrt mnogoštevilnih rekrutov. V komisiji so bili predsednik dr. Živkovič, Etbin Kristan, Pero Markovič in dr. Janko Šimrak. Komisija je pregledala pehotno in topniško posadko ter valjevsko bolnišnico. Člani komisije so govorili z več vojaki iz raznih krajev, da bi mogli določiti krivdo za smrt vojakov. Dr. 'Janko Šimrak se je razgovarjal z mnogimi vojaki iz Hrvatske. V valjevski bolnišnici je takoj po prihodu umrlo 28 vojakov iz Bosne. Vsi vojaki so soglasno obdolžili komando v Mostarju, ki se ni brigala za zdravje vojakov ter je pustila, da so bili več dni nastanjeni v barakah in vagonih. Ko so vojaki prišli v Valjevo, so bili takoj poslani v bolnišnico, pa je bilo že prepozno. Njihova smrt je napravila globok vtis na meščanstvo. Tamošnji poveljnik je vložil pri vojnem sodišču obtožbo proti komandantu v Mostarju. Zanimivo je, da je pokojni poslanec Fra Didak Buntič, član Jugoslovanskega kluba, protestiral proti takemu postopanju z vojaki, da pa so ga radi tega imenovali vladni listi protidržavni element. ■— Drugi oddelek komisije je odpotoval v Skoplje. d 4000 K nas stane vsak vojak na mesec. Naši vojaki pa hodijo strgani, bosi, lačni, umazani., Hej Brodar, še bo treba rohneti v zbornici, še se boš moral pretepati s samostojneži, ki žrtvujejo svojo kri za blagor naše dične vojaške uprave, — Kolkovanje prošenj za vojaške olajšave. Vojni minister je na vprašanje poslanca Š k u 1 j a glede oprostitve kolko-vanja raznih prošenj in njihovih prilog za vojaške olajšave odgovoril, da v zvezi s finančnim ministrstvom prizna iste ugodnosti Sloveniji in Dalmaciji, kot^ so se pred mesecem priznale ostalim prečanskim pokrajinam. d Profesorji štrajkajo na državni trgovski šoli v Ljubljani, ker jim Belgrad že od 1. jan. ne plača nadur. Vsled tega učenci ne bodo dobili spričeval in izgubili leto. Živio samostojno liberalni centralizem! d Ljubljanski občinski svet je vlada razpustila, ker liberalci niso imeli večine. Za komisarja je imenovan liberalec dr. Se-nekovič. d Fašisti v Ljubljani. V Ljubljani imajo visokošolci podporno društvo, katero so dosedaj imeli v rokah liberalni študentje. Gospodarili so tako, da so pustili 600.000 K dolga in so morali odstopiti. Na novem občnem zboru so hoteli zmagati s fašizmom. Prignali so na zborovanje 150 ;Wranglovcev-študentov oboroženih. Eden izmed njih je začel streljati. Katoliško dijaštvo je mirno vztrajalo in zmagalo. Od 28 odbornikov je dobilo 26 mandatov. Liberalni študentje so hoteli potem ponoči napasti Akademski dom, pa so se skujali, ker čutijo, da smo pri nas tudi za fašiste pripravljeni. Če hočejo liberalni študentje biti tepeni, kot so že enkrat bili, potem se jim to prav lahko zgodi. Naši inštrumenti v to svrho so v najboljšem stanju, d Samostojna predrznost, Samostojneži so razbobnali v svet, da bodo vzidali ploščo v Brencetovo hišo na Dovjem, Ker samostojnežem za Brenceta nič ni, pač pa za agitacijo, zato posetnik hiše ne bo pustil samostojnežem brskati po njegovi hiši. Se samo ob sebi razume. d Dolenjska železnica. S 1. junijem se na dolenjski železnici odpravijo enourni odmori na Grosupljem na večernih vlakih. Tako je izjavila železniška direkcija poslancu Šuklju na ponovno njegovo posredovanje. d Prve BeSnje na zagrebškem trgu so bile po 300 K. Ker pa ni hotel te cene nihče plačati, so padle cene na 100 K. d Razstava psov se bo vršila na bin-koštno nedeljo in ponedeljek v prostorih velikega semnja na Gosposvetski cesti v Ljubljani. d Vodice, Naš novi katoliški dom bo skoraj že tudi zunaj dodelan. Slovesno bla-goslovljenje se izvrši 11, junija 1922. popoldne na praznik sv. Trojice, Takrat bo tudi javna orlovska telovadba. Takrat vsi v Vodice. g Prostovoljno gasilno društvo Brezovica pri Ljubljani uprizori v nedeljo dne 21. t. m. v Kat. Domu narodno igro s petjem »Rokovnjačk. Začetek točno ob treh popoldne. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih cevi. Predstava se ponovi na praznik 25. t. m. d Praznik Marije Pomočnico Rakovniku. Ker Salezijanski vestnik za maj ue izide pravočasno, se naznanja, da se bo obhajal praznik Marije Pomočnice letos na Vnebohod dne 25. maja. j d Marijina družba v Preski priredi v četrtek dne 25. maja ob pol štirih v društveni dvorani igro s petjem: Izgubljeni raj in Ubogljiva služkinja. Obe igrici sla zelo zabavni, zlasti prva, v kateri nastopijo tudi gozdni škrateljčki s petjem in rajanjem. Pridite 1 d Izobraževalna društva novomeške dekanije se ponovno vabijo, da pošljejo delegate k ustanovitvi dekanijsko-okrožnega odbora Slov. kršč. sov. zveze, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 28. t m. v Rokodelskem domu v Novem mestu ob 10. uri dopoldne. — Pride tudi zastopnik SKSZ iz Ljubljane. d Umrl je v Šentpetru pri Novem mestu gostilničar in posestnik Jožef Bojane v 47. letu starosti. N. v m. p.! d Umrl je na Laborah pri Kranju Janez Stare p. d. Laborski, star 87 let. Pokojnik je bil poštenjak starega kova, N, v m. p.! d Pod vlak je zašel posestnik Jožef Bučar z Vrha pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Vlak ga je povozil do smrti. d 9 mili onov kron je poneveril uradnik Gojko Mikolj pri zagrebškem čokovnein uradu. d Roparski napad. Bivši obč, tajnik v Sevnici, Rudolf Lamut je v Ljubljani zvabil posestnika Breznika iz Podbrezja v Ti-»voli, kjer ga je z nožem zabodel v prsa in nevarno ranil. Ker je napadeni zagrozil z revolverjem, j® napadalec zbežal. Breznik je imel s seboj 14.000 Din, d Čudno tele. Sarajevski listi poročajo, da je v vasi Boji6 pri Banji luki imela neba krava tele, ki ima dve glavi, tri očesa, 2 nosa, 2 jezika in dve nogi. d Zgubil je neki fant v Zagorskem sejmu od sejmišča do mostu rujavo listnico z 8000 K. Pošten najditelj se prosi, da bi oddal proti odškodnini na županstvo Dole pri Litiji d Tiste vojne njetniko, ki se vračajo iz Rusije ali ki so se vrnili, prosim, če jim je kaj znano; o Jožu Matjaš, kf je služil pri domobranskem peš« polku št 4. Pogreša se od 26. avgusta 1914 v Galiciji. Če je komu kaj znano, naj sporoči njegovi materi Mariji Matjaš, Rateče 140, pošta Kranjska gora-Planica. Stroški se povrnejo. Sirom domovine. VODICE. Živahno smo se zopet začeli gibati v vsakem oziru; naše cerkvene organizacije, kakor tudi posvetne, kulturne in gospodarske krepko delujejo. Sedaj slika g. Trpin nov oder za nov dom. Vsak-6as pridejo tudi lidarji, da še sunaj dovrše mogočno stavbo. — Že sedaj naznanjamo, da bo 11. junija (nedelja sv. Trojice) slovesna blagoslovitev novega katoliškega doma » sledečim sporedom: Ob 1. uri sprejem Orlov ln gostov; ob! 2. uri litanijs v župni cerkvi; ob pol 8. uri blagoslov v Domu (petje in govor); ob pol 4. uri javna telovadba. Prosta zabava. Vabimo k slovesnosti naše Orle, vse naše organizacije in vse prijatelje našega dela. — V aprilu smo dobili za župno cerkev dva bronasta zvona 1513 kg in 616 kg težka; sedaj smo naročili še enega 860 kg težkega; ko bomo še čez leto dobili veliki zvon 2680 kg težkega, bo krasno, moderno uglašeno zvonenje, za sedaj edino te vrste: b-des, e-ges. V aprilu smo tndi za podružnico sv. Štefana dobili tri bronasto svonove 712 kg, 386 kg in 262 kg težke v tri-svoku f-a-c uglašene; glasove imajo prav lepe. — Posebnost naše župnije je, da imamo 4 šole, med temi 8 javne; v vse te štiri šole bo prihodnje leto na novo vstopilo 35 otrok. Šolska oblast pa hoče, da ee mora ena šola na novo zidati, dve pa razširiti t. j. prizidati, ker Bta premajhni. Srečni davkoplačevalci?! Tako gospodari pri nas večina občinskega odbora, ki ]e v rokah samostojne skupine. ZAGORJE PRI KOZJEM. V zadnjem »Kmetijskem listu« se ie neki natolcljivež obregnil ob našega obče spsštova-nega gospoda župnika. Vsi Zagoriani razen par. samostojnežev gospoda visoko spoštujemo ia smo jim hvaležni za niihov trud in vestno du-šopastirstvo. Lažnivi dopisun nai le pride v, cerkev in prepričal se bo, kako lepo imajo gospod vse v redu in kake dobre nauke učno svoie župljane. Sovražijo iih samo samostoi-neži in ti pa zato, ker se ie pri nas začela ma-lati in rušiti samostoina trdnava. Ob času no« vfh volitev se bo nailepše videlo razdeianie t« trdnjave. Resnici pa liubo ie treba te očitke, ki se župniku očitajo, obrniti in predbacivatl občini in šoli. Župan in občinski pisar nai pometata pred šolo fn pred svoifm pragjm. Imata dovoli smeti. Nadučiteli naš. kf ie vse. samo učiteli ne. oa strasten poHtik aprilskega vremena, nai skrbi boli za šolo. Višii šolski svet v Ljubljani res ne vč. koga in zakai plačuje nekatere učitelje s težko dobljenim denarjem ubogih davkoplačevalcev, Višii šolski svet nai se vendar zaveda dolžnosti fn pravic In vsaf enkrat pogleda malo na naše šolska razmere. Ura gre na dvanaisf. da ne bo prepozno. Več prihodnffč, če ne bo pomagala ta opomnfa, JEZERSKO. 7, maja 1922 se fe ustanovila na Jezerskem »Čebelarsko drušvo za Jezersko« oo4 predsestvom starega čebelarja Petra Robleni z Jezerskega, stare spoštovane slovenske KO« renine. K društvu ie pristopila večina Jezer« ianov. tako da štefe komaf ustanovlieno društvo 24 članov, kar ie za Jezersko veliko a kar kaže veliko veselte do. koristnega čebelarstva, katero se bo vsled ustanovitve društva tem uspešnefe razvijalo. Tako ie ustanov« Ifeno v tem oddaljenem samotnem gorskein kraiu no kratkem časa že drago koristno slovensko društvo. RacveselHvo ie. da so k temu loko koristnemu društvu kot Slanice nriatopU« tudi dre ženski In »Icer veleposestnlca gospa Marila Ollncr In hči veleposestnika g. Ignad-la Murija gospodična Albina Muri. JANf'11. Kar imo io »dvnaj nameraval, (godilo •• J« r letošnjem inajiiikii. Ustanovila s« Jo namreč Marijina druiba »a mladeniče. Nad vsn hvale vredno J« to, da so lantje nami sprolill misel za Marijino diuiho. .Slovesen sprejem so bode »vršil o priliki iv. mlsijona, ki se bodo obhajal v tukajšnji župniji od 28. majniku do S. junija t. 1. Vpisalo se jih )• 43. Res, lopo Število za malo iaro. Tako je pravi Vnelj« bodete delali starišem in čast celi (ari, ako bodotn hodili po poti. katero va»i bode kazala Marija, katoro ste si izvolili sa svojo priprošnjico, gospo in mater. vklika u011a fabk dole pri litiji. Itelo nedeljo se je vršila lepa slavnost, blagoslovitev treh novih jeklenih zvonov, katere smo oa veliki četrtek pripeljali. Slavnost je posebno povidignlla godba povskega društva na Dolih, katere igri bo s« s« vnanji gostje čudili, češ da niso kaj takega v naših hribih pričakovali. Zasluga, da smo al tako kmalo omislili nova ivonov« in da se j« slavnost tako lopo uredila, gre g. Ant Zatrl u na tiobl kakor tudi ključarjem ter gg. lupnikoma i Dol in Sv. Krila, kateri Je s izbranim govorom nas počastil, vrla hvala pa tudi gg. botrom ter drugim gostom, ki so nas počastili. mbk1nje. Na šesto nedeljo po Vel. noči (lotos 28. maja) E opoldne s« vrši pri nas ob ugodnem vremenu z arljinem kipom procesija, ki jo nekaj posebno le- fiegn ter loto ia letom privablja tudi mnogo oko-Ičanov. — V iiolir. društvu smo imeli sanimivo rredavanjo g. A. Šinkovca o frnmazonstvii. Dno I. junija pa priredi društvo popoldne ob pol štirih dve burki: »Dobrodošli« iu »Kno uro doktor«. Prejo nastopijo brtkone tudi lainburaši. S Valuta pada, Se" draginja raste. Kri; SLa-AS »Gazela«-milo. Najboljša in najsiguruejša prilika za šteden;e! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik sa frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po -r 3' bres odbitka rentnega tn Invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani Jo največja slovenska posojilnica tn je imela koncem decembra 1021 ■ad lOtl milijonov kron vlog in nad 1.100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), ua hipoteke in v tekočem rahinu. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Ridcr Haggard. — Poslovenil brane Polianec. (Dalje.) . »Judi jas tako mislim, sinko moj,, sem Odvrnil, »in mislim d* bo čuval sanaprej. to P n»mr*c Povem, da sva v huiSem kraju, kot H bilo med Fungi.« »Nič na de. oče,« ie vtselo odvrniL Ro-rtk I« sploh vesela duU. »Ni hii« bres vrat. pravijo Funtft. Bova i« oočaai našla vraU.« Tedai je prišel Jafet od Hčere kraljeve, da nas pelie k niei. ker ima novice za nas. Poklical sem torei še ona dva in šli smo k mej. Otožno nas ie pozdravila, orašala Ormeia. kako je spal, Higgsa pa, če ga rane bole. Nato s« ie obrnila proti mojemu sinu in mu deiala: »Srečen človek si. ki te oče tako ljubi, o sin Adamsov. Koliko sinov ima očete, ki bi štirinajst dolgih let vse pustili, pa ga iskali z nevarnostjo lastnega življenja, prenašali suž-nost, udarce, lakoto, puščavsko vročino in mraz zaradi že davno izginolega obraza? Tako zvest ie bil moi praded David Jonatanu. taka ljubezen nadkriliuie žensko ljubezen. Glei, .da boi povračeval njemu in njegovemu spominu do zadnjega diha, o sin Adamsov.« »Bom, gotovo bom, o Valda Nagasta,« ie odgovoril Roderik, mi ovil roke okrog vratu in me vpričo vseh obiel. Ne bo preveč, če rečem, da mi ie ta poljub otroške ljubezni več kot poplačal vse. kar sem zunai storil. Spoznal sem, da se nisem zastonj trudil in trpel — za nevredneža kot se zvestim srcem tako pogosto zgodi na tem svetu. Tedai ie pa ena Makedinih dvorianic prinesla ied in nas povabila. »Varčuite,« te deiala z otožnim lahnim usmevom, »zakaj ne vem, keliko časa bodo naše zaloge vzdržale. Poslušajte! Preiela sem zadnjo ponudbo od strica Jozva. Puščica io ie prinesla, ne človek: mislim, da bi se nihče ne upal priti, ker bi bil niegov konec tak. kot ie bil konec včerajšnjega izdaialca.« In odvila ie pergamentni trak. ki ie bil privezan na puščico in brala: »O Valda Nagasta. izroči nam neieverni-ke v stnrt. ki so te začarali in te zapeljali, da si prelivala kri toliko svojih iiudi: ž niimi nam izroči tforianske častnike, ostalim orizanese-mo. Tudi tebi odpustim in te vzamem za ženo. Če se pa ustaviš, bo vse. ki s teboi drže, pokosil meč, in tudi tebi ne obetam ničesar. Pisal po naročilu velikega sveta Jozva, abatski princ.« »Kai nai odgovorim?« ie VDrašala in nas zvedavo gledala. »Pri moii«veri.« je odvrnil Orme in sko-mizgnil z rameni, »če bi ne Slo za te zveste častnike, ne vem ali bi ne bilo modro sprejeti teh pogojev. Tu smo zaprti, pa nas ie malo, obdaja nas iih pa na tisoče: če nas ne upajo napasti, nas lahko izstradajo, ker za obleganje nisino oreskrblieni s hrano.« »Na en pogoi si pozabil, o Oliver!« ie deiala počasi in pokazala na besedo v pismu, ki pravi, da io bo Jozva vzel za ženo. Ali boš še svetoval, nai se udarno?« »Kako bo?« ie zardevaioč odvrnil in obmolknil, »Sicer ie pa vseeno kai svetuješ,« ie v smehu nadaljevala, »ker sem odgovor že poslala. tudi s puščico. Poglei. to ie prepis« — in brnln ic: »Mojemu upornemu abntskemu narodu: »Predajte mi Jozva. moietfa strica in člane velikega sveta, ki so dvignili meč zoper mene, da postopam ž niimi no starodavni postavi, in vsi drugi boste odšli brez kazni. Če se ustavite, vam prisegam, da preden preteče mlaieva noč. bo prišlo tako gorie nad Mur, kakršno ie nriš'o nad Davidovo mesto, ko so barbari postavili zastave na njegovo obzidje, lak ie glas, ki ic prišel do mene. hčere Salomonove ob nočnem čuvanju: in to vnm rečem, da ic resničen. Storite. Abati. kar hočete, ali kar morate, zakai naša in vaša usoda ie pisana. Rodite pa prepričani, da ic v meni in za-pndnth gospodih edino vaše unanic. „ . Valda Nagasta.« »Kai meniš, o Makeda,« sem prašal z glasom, ki ie prišel do tebe ob nočnem ču-vaniu?« ♦Kar sem rekla, o Adams,« ie mirno odgovorila. »Ko smo se ziutrai ločili, sem padla v težko spanje: v spaniu ie stopila prčdmc neka temna in kralievska žena. ki vem, da ic mota velika prcdnica. liublienka Salomonova. Žalostno me i« gledala, vendar oa. sem menila i liiibcznito. . ,..*N?t,0, kako«' t* odgrnila zastor is de-tvehh oblakov, ki ie zakrival prihodnost. Po-kasala mi mladi mesec. M ie plaval oo nebu. pod num oa Mur: počrnelo razvalino, njega ceste oa polne mrličev. In še druge reči ml jt pokazala, pa iih nočem poizvedovati, ki se bo. do tudi zgodile: nato ie dvignila roke nad m« kot za blagoslov in izginila.« Stare hebrejske preroške reči! Zelo za. jemljivo,« sem slišal Higgsa samega pri sebi mrmrati; v meni sta te sanje takoj pokopala vznemirenje in lakota. Pravzaprav je to učinkovalo samo na dva izmed nas- na moiega sina zelo, na Oliveria malo. morebiti zato, ker je bilo vse, kar ie Makeda rekla zani neke vrsta evangelij. Vse to se brez dvoma zgodi, kakor praviš o Valda Nagasta,« ie deial Roderik s ore-pričaniem. »Dnevi Abatov so šteti.« »Zakai to praviš, sin?« sem prašal. »Zato oče, ker sem imel med Fungi dvojno službo: bil sem pevec in razlagalec sani. 0 ne smej se! Lahko bi ti iih mnogo povedal, ki so se izpolnile, kot sem iih iaz razložil: tako n. pr, sanie Barungove. ki sem mu iih razložil, da pomeniio, da bo Harmakova glava prišla v Mur: in glei, tam-le ie!« In zasukal se ie in pokazal skoz vhod proti srditi malikovi levji glavi, ki je čepela vrh pečine in opazovala Mur. kot zver ODre-zuie žrtev, ki io namerava naskočiti. Vem, kdaj so sanie resnične, kdai so prazne: to je božii dar, kakor moi glas. Jaz vem. da so te sanie resnične, to ie vse.« Ko ie nehal govoriti. so se njegove oči uiele z Makedinimi. In neki čuden svit se ie rreskočil med obainimi. Orme ie pa samo rekel: »Vi vzhodnjaki ste čudni liudie in če ti, Makeda kako v reč veruieš. bo že nekaj v niei. To oa vedi. da tvoie pismo vsekako Domeni l>oi, neenak boj,« in pogledal ie na abatske drhali. ki so se zbirale na velikem trgu. »Da,« ie mirno odvrnila, »vem to, toda nai bodo naše stiske še tako bolestne in naj se stvari, ki se bodo zgodile, zde še tako čudne, ne boite se konca tega boia. priiatelii moii!« 18. poglavje. Orme ie imel nrav. Mak edino izzivinie ie pomenilo »neenak boi«. Naš pjložai ic bil takle: Bili smo zaprti v dolgi vrsti stavb, ki hi iih zaradi iarka in dvoinega obzidia moge\ zavzeti, le ze'o pogumen in odličen sovražnik, ori-pravlien na velike človeške žrtve. S tem so sc oa naše ugodnosti tudi nehale. Odštcvši vse padle, ie naša posadka štela še nekai nad štiristo mož. od katerih ic bilo okrog petdeset ranjenih, nekateri nevarno. Poled tega smo imeli mali streliva, skoro vse strelice so oostrelili že v bitki, novih pa nifmo mogli dobiti. Naihuiše ie pa bilo to, ker nismo imeli živeža, gorianci vsak samo za tri dni suhega kozjega mesa in neke trde t.urširne mlince z ječmenovo moko oomešane. Tudi ko-nie, kar iih ie ostalo, smo poklali in nasolili. Toda če se nam ne bi posrečilo dobiti več živeža, ie moral naš položaj v kratkem postati obupen. Nekai koni, ki so ostali v neki staii, smo pobili in iih nasolili. Bila ie na še druga stiska. Palača sama je bila res s kamena zidana, toda niene pozlačene kunole in stolniči so bili iz lesa ;n torei izpostavljeni orfniu. Tudi streha ie bila iz starih cedrovih tramov, na tenko zalitih z ometom. V notranjščini oa ie bila ogromna množina lesenih oboiev oziroma desk iz nekega smolnatega lesa. Nasprotno so Abati imeli obilno vsakovrstnih zalog in orožia in so mogli zbrati veliko moč za oblerfovanie. dasi so bile te sile se-stavliene iz boječe in ncureiene drhali. Mi smo storili, kar smo mCli. da se ubranimo napada. Nekaj mrž ie iz lesa izdelavalo puščice, nakopičili smo kamenia. da ga pome-čemo napadalcem na glavo- zakurili. smo o Ie'° lep, popolnoma | vi 1 IJulVj udomačen, je takoj na proda) pri f Jak. Kočevar na Lipovcu 11, p. Semič, Dolenjsko. 17 IAVA Janez Pogačnik, posestnik ltvHln> in mlinar v Brezovem pri Kovoriu h. St. 50, obžalujem in preklicujem obdolžitve, ki »em jih izpregovoril dne 1. maja t 1. na sejmu v Kranju o g. Franceta Bidovec, posestniku iz Pod-tabora, kot neresnične in izmišljene ter se mu zahvaljujem, da je odstopil proti plačilu stroškov od kazenskega preganjanja. Brezovo- 16. maja 1922. 2001 JANEZ POGAČNIK. III MLIMI III Specialna trgovina za mlinske potrebščine ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko •padajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in sicer: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert Wydler«. 24 in 32 cm široka volnena sita, pociojeno žično tkanino (Draht-gevvebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žim-nata sita itd. 1923 Postrežba točna in brzal — Ceniki na razpolago! Mlinar išče mesta. Vzame mlin v najem ali za merico. Na vprašanja s priloženo znamko pove naslov upravništvo •Domoljuba« pod štev. 1932. Iščem oglfarfe ia trajno delo proti dobri plači. FRANC KNEZ, Trata, pošta Tržišče, Dolenjsko. 1890 —Iščem mali MLIN «a vodno moč, z nekoliko posestva, v najem ali sakup. — Naslov pove upravništvo pod št 1882. Mil KOTLE po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi Metalokemika d. d. Zagreb, Sfrossmoyerova ulica §1. s. Zahtevajte ponudbe I obstoječe iz zidane hiše, gospodarskega poslopja, sadnega vrta in vrta za zelenjavo, vinograda, gozda ln treh njiv. Več se poizve pri gospodarju: Franc Klemenčič, Trebelno 23, Dolenjsko. Pekovski Vajenec se sprejme takojl Poštenost, zdravje, krepkost ln starost nad 15 let so predpogoji. Natančneje se poizve v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 8. 1930 ^ NA VELIKO IN MALO ! -9C poročamo najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ia Šivilj«, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Tvrdka ZAJEC LJUBLJANA, Sv. Florijana ulica št 23 priporoča svofo bogato zalogo kuhinjske posodo, orodja, kovanja in drugih potrebščin. 1949 t ♦ | Zadružna Gospodarska Banka H i v [jiiMlani. Z ■ ♦ | ruuv na ;hii»i\i iuuju t ^ 111. emšstie delnic Zadružne Gospodarske i ftasifee d. d. d Lfnblpni. 4 Poziv na subskribcijo II, redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d v Ljubljani Je sklenil povišati delniško glavnico od 24,ooo.ooo K na 48,000.000 K s izdajo 60.000 novih delnic po 4oo R nom. vred. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni 520 K za komad. 2. Neoptirane delnice dodeli upravni svet rfovim delničarjem po kurzu 580 K za komad. 3. Subskribcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. jnnija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje leta 1922. 4. Opcija, oziroma subskribcija se izvrii pri blagajnahi Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Diakovo; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Maribor; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sarajevo; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Split; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sombor; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sibenik; Zadružne gospodarske banke, d. d, ekspoziture Bled| Sveopče zanatlijske banke, d. d. v Zagreba; Sveopde -zanatlijske banke, d. d. podr. Karlovac; Gospodarske banke, d, d. Novi Sad. 5. Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskribciji. Ljubljana, 18. ma|a 1922. UPfOVfll SVCt i t ♦ t i ! ! : Porot, prstani Donble verižice Stenske ure Budilke Že->ne ure Uhani Ne|stsrelli trgovina ur,zlatnini In I irebrulii p# ČUDEN [ LJUBLJANA 22, Prišernoval Zahtevajte ponudbe I iTvrrllfn A Vfll V. T Ljubljani, Resljeva I V Jl\d A„ VULIV eesta St. 24, trgovina ■ moko, otrobi in koruio na debelo, k u p u je po pšenico, ajdo in fižol. mfSi-fcodgaiie stenice-šfurhl in vaa gola-zen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkui. in iploino hvaljena sredstva kot: proti poljik. in hišnim miiim 16 K, za podgane 20 K, za ičurke, 26 K, za atenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčea. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popuat Pošilja po povzetju Zavod za ekap; M. JONKER, Petrinjaka ul. 3, ZAGREB 1. Gozdni delavci pridni, 12 do 16 mož, za izdelovanje hlodov, drva za kurjavo, hmelork, oglja itd. se iščejo. — Potrebni živež po cenah na debelo v zalogi. Ponudbe na: Veleposestvo Boštanj, p. Radna, Dolenjsko. 1846 Briniievo oiie lipovo, bezgovo cvetje in vaa druga zdravilna zelišča kupuje DROGERUA ADRIJA, Ljubljana, Selenburgora ulica. Lepo POSESTVO je naprodaj z gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, njiv za 25 mernikov posetve, lep travnik in več gozdov. — Vprašati je pri: IGNAC ZIDAR, posestnik, Tiha-boj žt. 19, Sv. Križ pri Litiji. 1758 Mnrclrs trovrt za modroce v vsaki množini miliaSld irdVd se dobi najCe„oje pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 8t 12. KORAMIT zajamčeno pravi azbestni škrilj za kritje streh. ZALOGA pri krovcu Fr. Fujan-u, Ljubljana - Ilovica 48. Denar, nevoljo in Mlinifii I jezo si prihranite, mlllldljl < Mlinarji! gn Mlinarji! če kupite mlinska sita dobra, prava in trpežna, katera razpošilja volnena, Sldana in žimnala, kakor tudi rjavo in belo kontenino, samo vrstno ____ Znižane cene! 'robo J. Dolinar, vrZo robo Svetje - Medvode. Znižane cene 1 Pohištvo in tapetniška delavnica še ezne postelje, velike ln otroSke, vsake vrste, po n.zk dnevni eeni pnporofat. BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska cesta 13. izdaja konzorcij »Domoljub««, IVAN JAK IN SIN GOSPOSVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA Šivalni stroji In stroji za pletenje I?borna konštrukclja in elegantna tzvšitev i« tovarne v Llncu. Ustanovljena 1. 1867. Doslo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ADLER. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn: Dttikopp, Styrla, Wallenrud. LEPOTA kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: »ELSA« 1.1 LUNO MLEČNO MiLO najbolje blago, najfinejše „mllo lepote"; 4 kosi z zamo-tom in poštnino 120 K. »ELSA« OBRAZNA PO-MADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore Itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. »ELSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, prepiečuje izpadanje, lomljenje in ceptev las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelaaasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Liliino mloko 24 K: Hrkomaa 10 K: najfinejši Hecft-puder D r. Klugera v velikih originalnih ukatnljab 40 K: najtineiši Hoga zobni prašek v patent škatljali 40 K; puder za jjosjie v vrečicah 8 K; zobni prašek v .škatljan 12 K; v vrečicah fl K; Hachot dišova za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K ; rumonilo 11 listkov 48 K; naitinoiši partom po 48 in 60 K; Močna voda r. : ase 80 K; Za te razne predmete 6e zamot in poStnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica dlonja, Elsa trg 16, Hroualko. Hlode, gojzdove, trame, deske in rirva p°au,]ite LESNI »ružbi mEIy; III UlVd Ljubljana, Kralja Petra trg i pred sodnijo. - Plačujejo se najvišje dnevne cen! kupuje v vsaki množini po najvišjih cenal tvrdka WEISSBACHER, lesna industrija, parna žaga in tov. žalnzij, LJUBLJANA, Dunajska cesta štet. 66, Krijte »oje strehe s alonit-M „SPLIT" Anonimno društvo za cement-Portlaad Prodajalne: Ljubljana: ,Obnova1, gradbena družba z o. z. Kamnik: Jlnt. Stcrgar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: R. Pauser Radovljica: Oton Homan-a nasi. Šimnic Znižane cene! Znižane cene I Modna in manufakturna trgovina F. & I. Goričar „pri Ivanki" Ljubljana, sv. petra c. 29 priporoča ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga za moške in ženske letne obleke> na pr : sukno, kami?arn, volneno, polvolneno blago v najmodernejših barvah, lister, etamin batlst z rožicami, bdi in v barvah, delen; najnovejši vzorci za narodne noše, platno; konto-n .. ^ag0 ,z? rj.uhe ln namlzne Prt0. odeie v različnih barvah, robci svileni, delenasti, zobčkastt. Dalje velika izbira narejeega blaga lastnega izdelka! moške srajce, bele in barvah m drago perilo za moške t n ženske, predpasniki, kambrlkastl ln klotastl, etamin-bluze, otroške oblekce za dečke ln deklice, krasne oblekce za birmanke nogavice, ovratnik), __kravate in drugo. Vsakdo naj si ogleda. - Maj boljše in najtrpežneje Oglejte »i naše skladišče i manufakt. blago kupitepri ^^s^T-i" Oblačilnici za Slo- ^JSgg^SSjii Zadružno podjelje! - Svoji K spojim! venijo v Ljubljani "■v» O ® ® ® Otl 9 • 9 9 9 Odgovorni urednik Anton Sušnlk y Ljubljani. Tlaka Jugoslovanska tiskarn«.