HALOZE PO PTUJSKIH URBARJIH IZ 15. STOLETJA Milko Kos Haloze, hribovit svet na desni strani spodnje Dravinje pa Drave navzdol do Zavrča je pokrajina, za katero je iz prazgodovinske, rimske in starejše sred­ njeveške dobe ohranjenih ali vsaj znanih sorazmerno le malo podatkov. Iz prazgodovinskih obdobij je še največ najdb iz dobe kamna, pa še te so zvečine le take posameznih predmetov. Tudi iz rimske dobe je dosedanjih najdb le malo. Nova izkopavanja in preiskovanja bi jih nemara spravila več na dan, kajti težko si je misliti, da je bila pokrajina, v bližini tako velikega in po­ membnega mestnega središča kot je bilo Poetovio, kamor so vodila preko Haloz pota od juga sem, slabo ali pa celo neobljudena.1 Prazgodovinski in rimski dobi sledi srednjeveška, ko so Haloze, kaže se, sorazmerno zgodaj in dokaj intenzivno naselili Slovenci. Pisanih virov je pa tudi iz zgodnjega srednjega veka ohranjenih dokaj malo. Saj se od vasi v Halozah imenujejo po času najprej Zetale (v obliki Schiltern) šele leta 1228.2 Le posamezne kraje v Halozah navajajo urbarji iz 13. stoletja za ondotno posest štajerskega deželnega kneza.3 Ob sorazmerno majhnem številu ohranjenih virov iz srednjega veka za Haloze je tem bolj pomembna in dobrodošla objava urbarialnih zapisnikov, sestavljenih za oba ptujska samostana, dominikanskega in minoritskega, za njuno posest v srednjem delu Haloz. Pripadla jima je potem ko so leta 1438 izumrli gospodje Ptujski, kot volilo le-teh. Urbarje in listine o tej posesti so začeli zapisovati oziroma prepisovati še leta 1438 in s tem nadaljevali v na­ slednjih. Urbarji so ohranjeni v štirih rokopisih, od katerih sta dva delna prepisa ostalih dveh. Glavni zapisi v urbarjih so iz leta 1440 oziroma 1448. Rokopisi so hranjeni v Državnem' arhivu na Dunaju oziroma v Deželnem arhivu v Gradcu.4 Pomen teh urbarjev za zgodovino Haloz je spoznal Fran Kovačič, ki je, predvsem na njihovi podlagi, napisal razpravo »Gospodarska zgodovina domi­ nikanskega samostana v Ptuju« (Časopis za zgodovino in narodopisje, 10, 1913, 59—120). Editorja naših tekstov, H. Pirchegger in W. Sittig, te razprave ne navajata. Za uvod k objavi teh urbarjev v tisku je sestavljen kratek pregled zgodo­ vine dominikanskega in minoritskega samostana v Ptuju, zlasti še njune posesti. Na podroben način je podana kritična analiza ohranjenih rokopisov in obrazložen način kako so nastajali, to je kako si vpisi in zapisi, urbarialni 1 Arheološke najdbe opisane v delu: J. Klemenc-B. Saria Archaeologische Karte von Jugoslawien, Blatt Ptuj (1936) in Blatt Rogatec (1939). — Dodati je o bronastih depojskih najdbah" v Črmožišah zlasti še poročilo A. Smodičevo v Arheološkem vestniku 6 (1955), 82—88. 2 Gradivo za zgodovino Slovencev, 5, št. 495. 3 Alfons Dopsch, Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter (1910). Urbarji iz dobe kralja Ffemysla Otakarja II (1265—1267) str. 104, 117. 4 Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark. Herausgegeben unter der Leitung von Hans Pirchegger. I. Teil. Seckau. Pettau. Herausgegeben von Benno Roth, Hans Pirchegger und Wolfgang Sittig. Wien 1955. (Österreichische Urbare. Herausgegeben von der österreichischen Akademie der Wissenschaften. III. Abteilung. Urbare geistlicher Grundherrschaften. 4. Band). 8°. 320 strani. 187 teksti in prepisi v njih sledijo, v časovnem razdobju vse do pod konec 15. stoletja. O vsebini teh urbarialnih tekstov za posest obeh ptujskih samostanov pa razpravljata omenjena editorja, H. Pirchegger in W. Sittig, le prav na kratko. Komaj na eni tiskani strani je nekaj pripomb o krajevnih imenih, dajatvah, služnostih in merah. Vsem zahtevam kritike ustrezajoči objavi tekstov so dodani izčrpni imenski in stvarni registri pa nekatere zemljevidne skice, ki prikazujejo razprostranjenost v urbarjih navedene posesti. Krajevna imena so navedena taka, kakršna so bila v nemških oblikah v uradni uporabi še v časih stare Avstrije, kar je današnji rabi in dobi močno odmaknjeno in za razisko­ valca nepraktično. Objavljeni teksti urbarjev za posest obeh ptujskih samostanov so dragocen vir za kolonizacijsko, gospodarsko in upravno zgodovino Haloz. Zlasti ker editorja tekstov o tem skoraj ne razpravljata se mi zdi na mestu spregovoriti nekoliko o tem, predvsem na podlagi vsebine naših urbarialnih tekstov. S tem naj bo hkrati edicija naši javnosti sporočena. Najprej o zgodovini poselitve Haloz, predvsem na podlagi krajevnih imen. Ce pregledamo in proučimo imena krajev, navedenih v omenjenih urbarialnih zapisih, pa pritegnemo še imena iz drugih virov in tista, ki so še danes v uporabi, moramo ugotoviti, da so ta v Halozah v veliki meri takega tipa in taka, kakršna naletimo marsikje drugod na Slovenskem v tistih predelih, za katere smemo reči, da so bili naseljeni že v obdobjih starejšega naseljevanja, oziroma neposredno po tem, to je ko je začela doba prvega kolonizatoričnega izgrajevanja.5 Med krajevna imena starejšega tipa je šteti stanovniška imena na -jane, kot Cirkulane ali Dolane, pa Skrblje, v našem urbarju z zapisom v lokativu Zkerblach v nemški substituciji. Med krajevna imena starejšega tipa sodijo tudi tista s sufiksom -iče (Crmožiše — Stramoschicz, Stremoschicz, Dragošiče — Dragoschitz, Boriče, Krhiče) ali pa imena s končnico -ica, pogosta pri tekočih vodah (Jesenica, Rogatnica). V starino po izvoru in nastanku segajo seveda tudi krajevna imena, ki navezujejo na selišča iz predslovanskih časov. Mnoga naselja Slovencev so tudi v Halozah brez dvoma nastala v bližini predslovanskih. »Gradišče« poimenovane kraje je najti v okoliših, kjer so našli predmete iz prazgodovinske in rimske dobe. Navajam Gradišča pri Majšperku (v našem urbarju »Nagradischa, das ist am Purkhstal«), Borlu, Vernici» in Črmožišah.7 Imena oblikovana v zvezi s položajem kraja, oblikami v terenu, kakovostjo zemlje, rastlinstvom itd. so glede nastanka po pravilu stara, čeprav so imena krajev te vrste mogla biti oblikovana tudi v mlajših časovnih razdobjih. Za Haloze so zlasti značilna tista, ki kažejo na naselitev v zelo razgibanem ozemlju te pokrajine, z njenimi po eni strani globoko vrezanimi doli in grabami, v ka­ terih tečejo potoki, po drugi strani pa goricami in vrhovi. Primeri za prvo vrsto = Ce je krajevnemu imenu v današnji slovenski obliki dodana brez pri- te0tetovSe ena VeC °blik tega imena' S° te prevzete iz naSül urbarialnih 19 73 Klemenc~Saria> Archaeologische Karte von Jugoslawien, Blatt Ptuj, 7, 7 Prav tam, Blatt Rogatec, 20. 188 teh in takih krajevnih imen: Dobrenji Dol — Dobrechtendoll, Pšetna Graba — Lubsettental, tudi Lubstal (od imena Lubsse), Crešnjeva Graba — Cherspach, Nadole — Im dol, Vodole — Nabadol, Radendol, Plintendol (med Svečo in Dežnim). Primeri za drugo vrsto: Čerjeni Vrh — Swarczenperg, Kupčinji Vrh — Gubsenperg, Gnani Vrh — Gnaninperg, Gnanperg. Zlasti po vrhovih se vrste naselja močno razloženega značaja, dočim so naselja v dolih, posebno tam kjer je hribovje bolj razmaknjeno, sklenjenejše oblike. Večkrat je del vasi v dolu, del pa na vrhu. Zemljevid nam pokaže, da kraji navedeni v naših urbarialnih zapisih ležijo po večini v spodnjih legah haloških goric in dolov, dočim najdemo v viš­ jih položajih mnoge kraje, ki so po nastanku brez dvoma mlajši. V starejšo dobo naseljenosti, toda že v stoletja njenega izgrajevanja, po času nekako do konca 12. stoletja, je šteti kraje oziroma krajevna imena, ki so oblikovana v slovenščini z -vas, v nemščini pa z -dorf. Nekatera imena so oblikovana posesivno, v povezavi z osebnim imenom, v naših urbarjih na primer: Stanečka Vas — Tanndorf, Standorf; Ziteča Vas — Seykendorf, Seyten- dorf; Marina Vas — Marindorf, Marinschendorf; Vulčna Vas — Wolitschendorf, Wultschiczendorf, Wuczleinsdorf; Grdina (Vas) — Geydersdorf (osebno ime Gardina v ediciji urbarja str. 278); Sveča (Vas) — Zwetzchdorff, Swetzdorff; Ybanitschdorff oziroma Ybansdorff (kje?), Tomaja (Vas) — Thomein, Križeva (Vas) — Chrewcz; Naraplje, Naraplja Vas — Smitzdorf.8 Od teh »vasi« so nekatere prav majhne. Dve »vasi«, nastali pri starih cerkvenih in upravnih središčih sta pa »veliki«: Zetale — Micheldorf in Velika Vas — Grossendorf oder Micheldorff (pri Sv. Trojici). Dveh se je oprijela označba po upravnem funkcionarju, šef onu oziroma valptu: Vavpča Vas — Schephendorf in vas danes imenovana Gojkova — v urbarju Ambtmanssdorf. Današnja Jurovska Vas je v urbarju Jureinsgeschiezz, Juryssgschiess, sredi 17. stoletja Jurioueselle, 1699 Juriovosello (edicija str. 274). »Selo« je tudi Ver- voselo, v urbarju Varowe Zell, 1461 Warabasel. Za Halozam sosednje Dravsko polje, vzhodne Slovenske Gorice, pa tudi hrvatsko Zagorje, so značilna pluralna stanovniška imena, ki končujejo na -ci. Vzhodne Slovenske Gorice in Dravsko polje, kjer so tâka imena zlasti številna, so predeli z močnimi kolonizacijskimi premiki. Ta imena s kraji vred so tod — tako smemo sklepati — relativno mlajšega nastanka.9 Haloze jih imajo znatno manj; kakor da ta predel, v nekem zatišju, ni bil izpostavljen tistim koloniza­ cijskim tokovom, v sklopu katerih se kraji z imeni te vrste, po nastanku relativno mlajšimi pojavljajo in nastajajo. Največ teh imen je izpeljanih iz posesivnega pridevnika kakega osebnega imena. Iz naših urbarjev navajam: Jurovci — Juriatsch, Kuzminci — Gufmynnczn, Favlovci — Palowecz, Jablovec — Yablanowecz, Trdobojci — Terwayecz, Terboecz; Strajna — Stramowecz, Sopišlovec — Supiczmowecz; Ladisslauc, Ladislaff, Ladislau (nekje blizu Kup- činjega Vrha); Stoperce — Stamphendorf, Stogovce — Stogelsdorf. Tako kot na primer v Slovenskih Goricah so tudi v Halozah imena tega tipa v nemških oblikah večkrat sestavljena z »dorf«. 8 Časopis za zgodovino in narodopisje 10, (1913), 41. 9 M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1, 14, 15. 189 Krajevna imena izrazito mlajšega tipa so tudi v Halozah tista, ki kažejo na naselje enega samega posestnika oziroma njegovo domačijo: Belavšek, Sla- pečnik, Goričak, Vajdovec in podobna. Posamič se pojavljajo že v naših urbarjih; z Ladissla na primer je označena ena sama kmetija (str. 266). Ime Korošak (pri Bolfenku) bi kazalo na priseljenca iz Koroške. V naših urbarjih se priimek Korošec, še dandanes v Halozah razširjen, omenja nekolikokrat: Ko- roschecz iz Dol (str. 277), Paul Koroschecz (str. 294), Wratetz Coroschel (!, str. 305), Coroschetz (str. 307), aus der Coroschkiperg (str. 305). Za zgodovino starejše kolonizacije v Halozah je pa razen krajevnih imen še upoštevati: a) omenjanje županov, b) poljsko razdelitev, c) podatke o krčenju in opustelih kmetijah. Urbarji obeh ptujskih samostanov za posest v Halozah naštevajo v neka­ terih krajih župane, največ v takih, ki štejejo od pet kmetij navzgor. Ce sešte­ jemo vse kmetije, obdelane in neobdelane, bi po podatkih naših urbarjev število kmetij, ki bi prišle povprečno na enega župana ne bilo presenetljivo in bi ustrezalo tistemu sorazmerju med župani — funkcionarji zemljiškega gospostva po eni strani in številom kmetij pod njihovo upravo po drugi strani, kakršno naletimo v 15. stoletju na Slovenskem mnogokje. Presenečajo pa za skoraj dve sto let starejši podatki za Dežno, kakor se imenuje v Halozah okoliš vzhodno od Makol, pa zopet zapadno od Trojice. V urbarju iz dobe kralja Pfemysla Otakarja, sestavljenem med 1265 in 1267, je navedeno, da je bilo v Dežnem (Pechsen, Dechsen) 40 kmetij in 11 županov, od teh pa da ima vsak po dve kmetiji.10 Bilo je torej na tem ozemlju 40 nežupanskih in 22 županskih kmetij. Razmerje enega župana do števila kmetov v Dežnem je 1 :3,6.u To pa je raz­ merje, ki velja za število županov do števila nežupanskih kmetij v istem kraju za marsikatere predele slovenske zemlje v 13., 14. pa še v začetku 15. stoletja; to se pravi okroglo tri do štiri kmetije pridejo na enega župana, oziroma na eno ali dve županovi kmetiji. Na primer leta 1404 v gospostvih krške škofijske cerkve: Podčetrtek 3,8 kmetij, Pilštanj 4,2 kmetije na enega župana. Tam pa kjer se omenjajo župani v takem številu in razmerju do nežupanskih kmetij je, po L. Hauptmannu, v njih iskati naslednike županov v nekdanjih staroslovan- skih zadružno urejenih vaseh.12 Kjer pa so te obstojale — po primeru Dežno tudi v Halozah — imamo brez dvoma opravka z ozemljem relativno starejše naseljenosti. Za tako naselitev bi v Halozah govorila tudi poljska razdelitev. Ta kaže na nižje ležečem ozemlju, za Dravinjo in Dravo, razdelitev na polja v pravih ali prvotnih grudah.« Te vrste poljska razdelitev pa more kazati, zlasti če govorijo 10 A. Dopsch, Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark, 104. 105, 107. 11 Ti podatki za Dežno so vzbudili pozornost: J. Peisker, Die altslawische Zupa, v Zeitschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte 5 (1897), 119 dalje; F. Rachfahl v Jahrbücher für Nationalökonomie und Statistik 74, 208; W. Levée, Pettauer Studien 3, v Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft, Wien, 35, 1905, 165; A. Dopsch, Die ältere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Al­ penslaven (1909), *35 dalje. 12 L. Hauptmann, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu. SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 10, 1954. 13 S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, SAZU, Razred za prirodoslovne in medicinske vede, Dela 2, 98. 190 za to še drugi momenti, na pokrajino relativno starejše naseljenosti. Za tako pa smo Haloze po vsem kar smo navedli že spoznali. . Krajevnih imen, ki bi kazala na krčenje je v Halozah sorazmerno majhno število, kar bi kazalo, da v teh predelih niso v večjem obsegu krčili. Blizu Narapelj je kraj, ki se v urbarjih ptujskih samostanov imenuje Lazzenitz ozi­ roma Lazzenikh, Lazniczen, Lazech, Lasnicz, Vlasiz.14 Vas »Lazzenitz« se glede urbarialnih dajatev razlikuje od sosednjih, glavna urbarialna dajatev je v novcu, kar je nemalokrat značilno za naselja, ki so nastala v krčevini. Blizu teh »lazov« je kraj Jelovec kjer je bilo leta 1438 od 17 kmetij deset pustih, dočim obdelane plačujejo v denarju manj kot kmetije v sosednjih vaseh. Dobrih dve sto let kasneje (okoli 1650) je 40 kmetij v teh krajih zapadlo gozdu.15 Niti v »Lažeh« niti v Jelovcu se ne omenja župan, kar more tudi govoriti za kraj mlajšega nastanka. Poleg starejših vasi so pač nastale nove, mlajše, toda prav te so večkrat postale pustote. Poleg Travnega Potoka (Graspach) je še en kraj tega imena (in dem andern Graspach), verjetno koloniziran kasneje, toda v tem so 1438 leta vse kmetije puste (str. 246). To bi kazalo na neuspelo kolonizacijo v kraju, ki je nastal kasneje poleg starejšega. Mogoče je bilo nekaj podobnega tudi v Velikem Strmcu, kjer sta od 16 kmetij leta 1438 nastanjeni le dve, v Malem Strmcu pa plačuje pet kmetij komaj za eno (str. 265); ali pa v Crmožišah, kjer sta v Malih Crmožišah od petih kmetij dve pusti (str. 263). Na splošno pa je krajev in imen, ki bi kazala na krčenje in novo nasta­ janje vasi po urbarjih iz 15. stoletja v Halozah le sorazmerno majhno število. Tudi to bi kazalo na neko ustaljenost glede naseljenosti, v katero vdirajo tokovi od.drugod in taki mlajšega datuma le v omejenem obsegu. Sorazmerno majhno je število opustelih vasi in kmetij — primerjano s številom pustih vasi in kmetij ob tistem času marsikje drugod na Slovenskem. Od 501 v urbarju v uradih Jesenica in Podlebnik naštete kmetije (cele kmetije, polkmetije, četrtkmetije) je 69 pustih ali v odstotkih 13,75. Ponekod naletimo na večje število takih pustih kmetij v manjših krajih, ki so nastali v bližini nekega večjega. Selišča (Gschiezz) s petimi pustimi kmetijami, pri Razvojniku, kažejo že po imenu na opustelo naselje, na kraj kjer so »sela« nekdaj bila. Večja je opustelost v goratem zapadnem delu Haloz, kjer so terenske razmere za obdelavo manj ugodne (v uradu Jesenice je od 374 kmetijskih enot pustih 60) kot v vzhodnem, nižjem delu Haloz, kjer je za obdelavo teren bolj primeren (v uradu Podlehnik je od 127 kmetijskih enot pustih samo 9). Večje je število pustih kmetij zlasti v više ležečem goratem svetu pod Donačko goro in v smeri proti Rogatcu. Vendar na splošno je število opustelih kmetij sorazmerno majhno, zlasti če ga primerjamo s številom takih kmetij od istem času mar­ sikje drugod na Slovenskem. Tudi to sorazmerno majhno število opustelih kmetij kaže na neko ustaljenost glede kolonizacije, ki ni bila podvržena večjim pretresljajem. V številke zajeta se nam za kmečke obdelovalne enote, navedene v uradih Jesenica in Podlehnik pokaže naslednja razpredelnica posesti obeh 14 Ed. str. 231, 244, 246, 249, 250, 252, 303, 304, 306. 15 Ed. str. 252 in opomba v). 191 ptujskih samostanov v Halozah (za osnovo je vzet urbar sestavljen 1440 oziroma 1448 za ptujski dominikanski samostan). Urad cele kmetije polkmetije četrtkmetije domci (hofstet) Jesenica 372 2 11 14 Podlehnik 99 27 1 17 3 471 ~~ 29_ i "~28 ~17~ Od teh puste cele kmetije polkmetije Jesenica 60 — Podlehnik 3 e Skupaj 63 ' 6 Glede uprave in gospodarstva nam podatki v naših urbarjih dovoljujejo naslednje ugotovitve oziroma zaključke. Posest pripadajoča ptujskima samostanima je upravno porazdeljena na dva urada: zgornji urad Jesenica in spodnji urad Podlehnik (Liechtenegg), z upravniki na čelu. V vaseh so upravni organi nižje vrste župani, ki imajo svoje tako imenovane županske kmetije in od teh plačujejo le zelo majhne posebaj določene dajatve. Haloze so zelo vinoroden kraj. Vinogradi pripadajo deloma kmečkim gruntom, deloma pa so oddani po gorskem pravu stanovalcem iz Haloz, pa tudi iz krajev izven Haloz, zlasti z Dravskega polja (na primer iz Zupečje vasi, Dražencev), vse do Hajdine pri Ptuju. Obče dajatve so deloma v blagu, deloma v denarju. V blagu se daje žito (pšenica, oves, rž, proso), zdrob, bob, kozliči, piščeta, kopuni, jajca, kruh. Zito dajejo kmetije le ponekod, največ tiste v nižjih legah, kjer je nemara bolje uspevalo in je bil obdelovalen teren ugodnejši, na primer ob Dravinji in Rogat- nici, vendar na splošno ne v velikih množinah. Desetina se daje različno, v žitu (največ prosu), vinu, lanu, piščetih, ozi­ roma mesto take desetine ponekod denar. Posebne dajatve gredo upravniku (amptmansrecht); v uradu Jesenica v pšenici, ovsu, prosu in lanu. V uradu Podlehnik obstojajo te dejatve v tem, da daje vsaka huba navadno kupljanik ovsa oziroma pšenice in da opravlja en dan tlako. Na splošno vzete so te dajatve v blagu in denarju sorazmerno majhne. Haloze niso izrazita poljedelska ali živinorejska pokrajina, zato je dajatev iz poljedelske in živinorejske dejavnosti sorazmerno malo ali jih pa sploh ni. Glavno kar je urbarialni gospod iz Haloz dobival oziroma kar mu je podložnik bil dolžan dajati je bilo vino. V uradu Jesenica so 1464 kot desetino od vina skoraj v vseh vaseh plačevali od vsakega vedra (ember) pridelka po en žehtar (sechter) vina. Vedro je verjetno po ptujski meri obsegalo 26 in četrt.litra in merilo štiri žehtarje, torej je šla za desetino četrtina vinskega pridelka.16 — Glede tlake je na splošno veljalo: opravljali so jo ob žetvi, ali pa je namesto tlake pobiral oskrbnik (schaffer) od vsake nastanjene kmetije po tri fenige. 16 R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 30, 137. 192 Prebivalstvo je po etnični sestavi bilo slovensko. To kažejo zlasti imena in priimki. Zanimivi so primeri nastajanja priimkov. Od teh so zelo razširjeni: Majcen, Crnko, Bratec, Murko. Priimki tujega izvora so Warsag ali pa Kyral. Na prišleke od drugod kažejo priimki kot Korošec ali pa Unger. Glavni zaključki glede starejše slovenske naseljenosti in gospodarstva v Halozah, do katerih smo prišli predvsem na podlagi podatkov in proučevanja urbarjev za ondotno posest obeh ptujskih samostanov v 15. stoletju bi bili: 1. Sorazmerno stara in intenzivna slovenska naseljenost, ki ponekod nave­ zuje na tisto v predslovenskih časih. 2. Kaže se, da ta kolonizacija, na ozemlju odmaknjenem v težje dostopen, gorat in hribovit svet, ki leži stran od večjih prometnih potov, ni bila v sred­ njem veku podvržena večjim spremembam, brez dvoma ne na primer takim kot naselitev na sosednjem Dravskem polju. 3. Sorazmerna ustaljenost naselitve, brez bistvenih pretresljajev ali pomembnejših tokov, ki bi prihajali ali vdirali od zunaj in bi kakorkoli znat- neje razgibali celokupen kolonizacijski potek. Naše proučevanje potrjuje domnevo »da je bilo v Halozah manj kesnejše kolonizacije pa da so bile že zgodaj dokaj dobro poseljene« in ugotovitev, da so Haloze »ležale v vseh časih nekako v zatišju, kar je pripomoglo, da se je v njih držalo staro prebivalstvo primeroma zelo konservativno«.17 4. Sorazmerno majhno je bilo v 15. stoletju število opustelih kmetij in sorazmerno majhno je število krajev in krajevnih imen, ki kažejo na krčenje, kar tudi govori za določeno ustaljenost in konservativnost naseljenosti. 5. V gospodarstvu prevladuje vinogradništvo, dočim sta poljedelstvo in živinoreja — sodeč po podatkih v urbarjih — močno v ozadju. DELOVNE NORME PRI LJUBLJANSKIH ROKODELCIH OB KONCU 16. STOLETJA Dr. Ivan Slokar Norme kot stimulans za čim večji delovni učinek so neobhodno potrebne predvsem pri množični proizvodnji. Pri sistemu založništva, ki se je pojavil na slovenskem ozemlju od XVI. stoletja naprej, niso bile potrebne delovne norme, ker je-založnik- trgovec, ki je izkoriščal kmečke delovne moči pri hišni obrti predenja in tkanja, nastavljal tako nizke mezde, da je moral delavec napeti svoje sile do skrajnosti, da bi zaslužil beraško plačilo. Pri meščanskih obrtih ni bilo v tem času obrtniškega delavskega razreda, ker je učna doba učencev in delovna doba pomočnikov predstavljala le pripravo za dosego mojstrske pravice. Delalo se je le za krajevno potrošnjo po po­ dedovanih metodah' in običajih. Učenci in pomočniki so imeli stanovanje in hrano pri mojstru in so delali v njegovi delavnici po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Delovni čas je trajal od zgodnjih jutranjih ur 17 Anton Melik, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino (Slovenija, geografski opis II, 2), 376, 377. 13 Zgodovinski časopis igo