Proslava železničarjev v Zidanem mosta Ze>? ičarji v Zidanem mostu so ''lezničarjev« dostojno pr n j j 'oteklo soboto pope. | žalna komemo- ra,..ja pred ispomiimstoo ploščo padlih železničarjev s kulturnim sporedom, v katerem je sodelovala tudi železničarska godba na pihala. Spominski govor je imel predsednik DS zidanmo-škega železniškega vozlišča tov. Lukašček. Zvečer je bila slavnostma aka- demija v nabito polni dvoren! doma »Svobode« v Zidanem moaiu, združena z odlično uspelim koncertom z.danmoških godbenikov. O pomenu »dneva železničarjev« in revolucionarnem gibanju v Zidanem mostu ja govoril šef železniške postaje, tov. Roman Božič. Poznavalci razmer trdijo, da je bila letošnja proslava ena od najboljših doslej. Zasavski Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje — Urejuje uredniški; odbor — Odgovorni urednic Stane Šuštar — Naslov uredništva in uprave: »Zasavska tednik« Trbovlje I, Ti« revolucije 28 — Telefon štev. &1 — Račun pri Komunalni banki. Trbovlje COnKiB-10-146 — list izhajai vsak petek — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 dinarjev — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani — Cena izvodu 10 d£ln — Rokopisov ki morejo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. itev. 16 TRBOVLJE, APRILA 1958 Afrika se prebuja, trga spone kolonializma, in zdaj je že okrog 80 milijonov ljudi svobodnih, Osvobodilni boj pa se z vso silovitostjo nadaljuje po vsem preostalem zasužnjenem kontinentu. Ze več let je afriško osvobodilno gibanje v središču svetovne pozornosti, danes pa se tod pričenja posebna konferenca afriških neodvisnih držav. Sestanek je v Akri, glavnem mestu Gane, udeležujejo pa se Ba zunanji ministri: Maroka, Združene arabske države, Sudana, Libije in Tunizije, predsednik Liberije in predsednik Gane. Dnevni red je obsežen, izstopata pa vprašanji medsebojnega sodelovanja in osvoboditev podjarmljene Afrike. Menda je to prvi primer, da je več, oziroma toliko afriških držav postavilo to zadnje vprašanje na dnevni red in ni dvoma, da bodo sprejeti sklepi velikanskega pomena za na- PROGRAM ZKJ temelf bodoče aktivnosti in borbe za socializem Pred nami je Sedmi kongres ZKJ, od katerega si veliko obetamo. Prosimo Vas, ali bi hoteli za naše bralce odgovoriti na vprašanje, ka ere od nalog političnega dela in dejanske ideološke borbe, ki jih je bil prea jugoslovanske komuniste postavi) Sesti kongres, so bile v preteklih letih najbolje uresničene? Tovariš Aleksander Rankovič je cdgovoril na vprašanja pokrajinskih časnikov o pomenu VII. kongresa ZKJ. 'dgovor na to vnrašanje bo daljnje osvobajanje držav tega ; lažji, če najprej omenimo, ka-i-j— tere gjavne politične in idejne kontinenta. — Zadnje izjave zahodnih državnikov pa spet vzbujajo zaupanjeda bo vprašanje konference na najvišjem nivoju ponovno postalo Vreso in ne zgolj voda. POZITIVEN ODGOVOR zahodnih velesil v sovjetsko Pobudo, da bi se veleposlaniki sešli v Moskvi, kaže, da se naloge je bil Sesti kongres postavil kot temelj bodočega dela ZKJ. Sesti kongres, ko je določal pot, po kateri moramo iti v nadaljnji socialistični izgradnji, je posebno poudaril dva temeljna činitelja: nadaljnje razvijanje materialne osnove socializma in nadaljnje izpo-smemo nadejati začetka ureje- f polnjevanje in razvijanje de- Izvajanje teh nalog je povečalo borbo proti ostankom birokratizma in dogmatizma ..a eni strani, in borbo proti sovražnim elementom, malomeščanskemu anarhizmu, lokali-zmu itd. na Irugi strani. Razumljivo, da so iz tega izhajale osnovne idejno-politične naloge ZKJ. Skozi to moramo gledati in vrednotiti uspehe, ostvarjene po Kongresu, pri čemer je pa treba posebej poudariti in upoštevati nekatera vprašanja. Zveza komunistoT kot celota se je izredno učvrstila in idej-no-politično okrepila. V tem, ko je Zveza odkrivala pota za razvoj socialističnih družbenih odnosov, se je tudi sama nepretrgoma zvij-la. Glede tega je bil torej v razdobju med obema kongresoma dosežen velikanski napredek. To poudarjam na prvem mestu zato, ker je to dejstvo za naš celotni razvoj odločilnega pomena. Visoko stopnjo idejne n politične moči ZKJ najbolj očitno izpričuje tudi osnutek novega programa. To pomeni, da smo izbojevali uspešen boj proti raznim protimarksističnim teorijam in teorijicam in jih politično onemogočili. Ta idejna in politična borba ZKJ je imela v minulem razdobju posebno obeležje In razvijala se je v posebnih oblikah. Posebne oblike in posebna obeležja so izhajala iz našega novega sistema družbenega upravljanja in s tem spremenjene vloge ZKJ in drugih družbeno političnih organiza- cij — Socialistične zveze, sindikatov, mladine itd. Politična borba za no.-o proti staremu je dosegla velikansko širino, v nji so sodelovale milijonske množice s konkretnim reševanjem družbenih in političnih vprašanj. To je pomagalo učvrstiti in krepiti organ' upravljanja in h do kraja afirmiralo. Prav s tem si tudi lahko pojasnimo veliko enotnost naših narodov na pozicijah socializma, kar se je tako očitno pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. To so, najširje povedano, naši največji idejni in politični uspehi. Nadaljevanje na 2, sitrani Življenja naših železničarjev ni lahko ponazoriti z dvema posnetkoma; v znoju in brez spanja jim minevajo ure pri delu..« Sešla se je Ljudska skupščlnaLR Slovenije Tovariš Miha Marinko ponovno predsednik LS PRISRČNO SVIDENJE mokratskega mehanizma samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Praznovanje dneva mladosti v Zasavju Vanja mednarodnih odnosov. Sicer imajo veleposlaniki za zdaj le nalogo pripraviti konferenco zunanjih ministrov in morda tudi državniško konferenco, vendar lahko upamo, da bo do konca tega leta le prišlo do razgovorov Zahoda in Vzhoda in morda vsaj do začetnih sporazumov. Se stari lisjak, ameriški zunanji minister Dulles, se je nekoliko pomladil, pomladil namreč v svo-jih izjavah, saj je ondan povedal, da bi pogajanja veleposlanikov lahko pripravila kas-nejše sporazume. Demonstra-vije proti jedrskim poskusom Po se nadaljujejo Z nezmanjšano silovitostjo. Na velikem zborovanju v Londonu je GAITSKELL pozval zahod "Oj sledi zgledu Sovjetske zveze in ustavi jedrske poskuse. Vodja angleških laburistov je dodal, da bi morebitna tretja svetovna vojna lahko pomenila konec človeške civilizacije. *udi neivyorški odbor za zdravo jedrsko politiko je začel kampanjo za ustavitev jedrskih poskusov, Ollenhauer — Vodja zahodnonemške social-Vodemokratske stranke, pa je v Hannovru povedal, da bi atomska oborožitev zahodno-nemške vojske povzročila zaostritev mednarodnega položaja, — no kongresu, ki je bil v Hannovru, pa so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se je treba z vsemi silami prizadevati, da bi dosegli jedrsko demilitarizacijo v obeh Nemčl-jah. _ Zanimiva je prav tako izjava sovjetskega veleposlanika Menšikova v ZDA, ki je Povedal, da bi HRUSCEV OBISKAL ZDA bi sprejel ameriško povabijo- Obenem pa je izrazil prepričanje, da se bosta oba državnika le sešla. Sovjetski veleposlanik Menšikov je v zad-vjem času večkrat obiska! Be-lo hišo in mu pripisujejo reši-mnogih važnih diplomat-skih nalog. Vsekakor bi bil tak 2,bisk sovjetskega premiera v sila ko 'sten, kajti znano j SEJA OBLO ZAGORJE JZ, da so neposredni stiki dr- j . . Savnikov najboljša zagotovila \ Rado Taufer — novi pred- Minulo nedeljo je obiskala mladinska delegacija iz Sevnice rasavsko-goriško delovno brigado »Mihe Marinka« v Trebnjem r.a Dolenjskem. To je bilo prvo potovanje sev-niških mladincev v našo briga- S praznovanjem dneva mladosti bodo tudi v našem okraju pričeli že ta mesec, Na zadnjem posvetovanju vseh predsednikom občinskih štabov za proslavo dneva mladosti in zastopnikov vseh organizacij so izvolili okrajni štab za praznovanje dneva mladosti ter se pogovorili o potrebnih pripravah za to slovesnost, ki jo bodo letos povsod lepo pripravili. Med drugim so sklenili, da vsi občinski štabi dostavijo svoje programe okrajnemu štabu, da se ti sporedi koordinirajo v program okraja. Proslavljanje praznika dneva mladosti s« bo pri nas v okrajnem merilu pričel 27. aprila in končal 25. maja z okrajno prireditvijo v Zagorju. Predlagano je bilo nadalje, da se proslavljanje tega praznika podaljša vsaj do 15. junija, in sicer ker je v načrtu 8. junija okrajni festiva1 telesne kulture, 15. junija pa revija pevskih zborov iz vse Slovenije, ki maj bi se prav tako vključila v to praznovanje. V program praznika mladine so se vključila vsa društva: »Partizan«, športna društva, strelci, Ljudska tehnika, »Svobode« in še drugi. V okviru okrajnih prireditev je 18. mata predviden okrajni tek Osvoboditve. 24. maja slavnostne akademije na večer pred praznovanjem rojstnega dne maršala Tita, in 25. maja občinski festivali s sodelovanjem vseh. Po posameznih občinah bodo vključili v slavnostni program tudi nastope »neznanih talentov«. Velik poudarek pa bodo letos dali Štafeti mladosti, ki bo potekala skozi naš okra) 8. In 9. maja. Tudi letos bo štafeta tekla po isti progi kot lani: v našem okraju jo bodo pripadniki TVD »Partizana« sprejeli pri Rimskih toplicah, od koder bo hitela skozi Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, In dalje do Vač ter od tam naprej v Ljubljano, kjer se bo priključila glavni štafeti, ki bo tekla dalje po avtocesti. Občine Sevnica, Senovo, Vddem-Krško in Brežice se bodo s posebno okrajno štafeto pridružile glavni štafeti v Cartežu. Tamkaj bo še posebno lep sprejem. 'do. Neki mladinec nam je z veseljem pokazal pot do taborišča, in hip nato že stisnili roko komandantu in namestniku komandanta brige*« tovarišu Er-nestelu in Govejšku. Hoteli smo zvedeti, kar največ o življenju naših zasavskih in goriških brigadirjev. Mnogokaj smo zvedeli: da je bil začetek težak, da pa je zdaj, ko so vsa pripravljalna dela končana, že mnogo bolje, da bodo morali poživiti kulturmopnosvetno delo in da bi jim dobro prišel klubski, prostor. Tudi s hrano so zadovoljni, če pa ni, pa se o tem pomenijo na mladinskem sestanku. Najbolj se nam je vtisnilo v spomin res iskreno tovarištvo med brigadirji, in kar neradi smo še poslovili. Brigadirji pa so nam naročili,, naj jih pridejo obiskati tudi mladinci iz ostalih zasavskih občin. M.M. Pred dnevi se Je sešla v Ljubljani Ljudska skupščina LRS IV. sklica. Po opravljenih volitvah verifikacijskih organov, se je popoldne skupščina sešla na drngo sejo, ki jo je odprl predsednik Ljudske skupščine III. sklica, da bi izvolili skupščinske organe in Izvršni svet. Ljudski poslanci so navdušene sprejeli predlog, naj se za novega predsednika spet izvoli tov. Miha Marinko. Za pod,pred sednika sta bila izvoljena dr. Hell Modic in Stane Kavčič, za tajnika pa ponovno dr. Miha Potočniki Tov. Miha Marinko se je toplo zahvalil za zaupanje ]n poudaril, da je enodušnost, s katero so ga izvolili, zanj velika počastitev, toda ta velja v enaki meri vsemu političnemu vodstvu naše republike in je tudi izraz zaupanja v dejansko vodstvo naše socialistične Jugoslavije. Nato so poslanci izvolili nov Izvršni svet. Soglasno so poslanci izvolili za predsednika Izvršnega sveta tov. Borisa Kraigherja, za člane tega organa pa: Viktorja Avblja, Julija Beltrama, Toneta Boleta, Toneta Fajfarja, Milka Goršiča, Jožeta Ingoliča, Borisa Kocjančiča, Mirana Koš-melja, inž. Viktorja Kotnika, Ado Krivic, Vlada Majhna, Matijo Maležiča, Mitjo Ribičiča, Janka Rudolfa, Nika Šiliha, Vi- do Tomšič, Janeza Vipotnika in Petra Zorka. Na prvi seji novoizvoljenega Izvršnega sveta je bil izvoljen za podpredsednika Izvršnega sveta tov. Viktor Avbelj, za sekretarja pa Peter Zorko. DAN PROSVETNIH DELAVCEV Okrajni odbor društva je organiziral dan prosvetnih delavcev, ki bo 26. aprila 1958. •Učitelji in profesorji se bodo zbrali v Trbovljah ter se pomenili o šoli in težavah, na katere naletijo pri svojem delu. Dopoldne bodo zborovali v dvorani Delavskega doma in se pogovorili o strokovni problematiki in o delu zunaj šole. Tisti, ki so zunaj Trbovelj, si bodo ogledali mesto, Strojne tovarne, obiskali bodo muzej. Popoldne jim bo zapel učiteljski pevski zbor Emil Adamič v kino dvorani Delavskega doma. Prosvetni delavci, udeležite se zborovanja in pridi 1» v Trbovlje! Podrobnejša navodila bo poslal prireditveni odbor na šole. Partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« Spomini na zgodovinske dni Zaman se je trudil okupator, da bi ločil revolucionarno Ljubljano od njenega zaledja. N® teror ne izgovorjava in ne bodeča žica niso mogli zadušiti boja za svobodo, ki se j« bil v Ljubljani, v Sloveniji in v vsej državi. Vse je bilo zaman. Ljubljana j®, bila in ostala do osvoboditve žarišče upora v Sloveniji. V spomin na te zgodovinske dni našega naroda je Mestni svet Ljubljane lani sprejel odlok, da se v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije vsako leto priredi »Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane«. Lani je bil prvi tak pohod, ki se je spremenil v mogočno manifestacijo pripadnikov vseh osnovnih im družbenih organiza- i; *a rešitev nekaterih medna-r°dnih vprašanj. VREME °krog 21. in 27 aprila obilne ^•davine. deloma z nevihtami, hkrati ohladitev In »neg skoraj nižin. Sicer Izboljšanje In *°I>leJe, vendar le v splošnem **»>hio |n pogoste krajevne deloma nfVIhtnega zna-«% V.M. sednik ObLO Zagorje V petek, dne 11. aprila, je bila v Zagorju seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje, tovariš Alojz Lukač, je zaradi bolezni prosil za razrešnico, ki mu jo je občinski ljudski odbor tudi izglasoval. Nato pa so na predlog odbornika Otmarja Peharja soglasno Izvolili za novega predsednika občinskega ljudskega odbora Zagorje tovariša Rada Tauferja. (ma> olj, ljudske milice in JLA. Nekaj sto tekmovalcev iz vse Slovenije Je krenilo na p°t skozi kraje, po katerih je v času okupacije potekala bodeča žica, ki Je obdajala Ljubljano. Prav takšna manifestacija pa bo prav gotovo tudi letošnji partizanski pohod. Pričakovati je, da bo letošnja udeležba celo večja kot lani in da bodo takrat sodelovale tudi ekipe ia drugih ljudskih republik. Moške ekipe bodo letos tekmovale v pohodu na 35 km dolgi progi. Ekipo sestavlja po pet tekmovalcev, ki morajo biti opremljeni z vojaško puško In nahrbtnikom. Zenske ekipe pa tekmujejo na 15 km dolgi progi prav tako v pohodu. Za razliko od lanskoletnega tekmovanja bodo vse ekipe med tekmovanjem tudi na posebnem strelišču streljale s puško v 50 metrov oddaljeno tarčo. Uspeh pri streljanju bodo upoštevali tudi pri končnem rezultatu, Razen tega bo letos na programu tudi štafetni tek, tn sicer bodo v tem tekmovanju sodelovale mestne reprezentance slovenskih in drugih mest. Pri moških mestnih reprezentancah bo vsak tekmovalec pretekel 7 km, pri ženskah pa 3 km. Tudi te ekipe sestavlja po pet tekmovalcev oz. tekmovalk. Za letošnjo prireditev so organizatorji že pripravili vrsto lepih nagrad. Ker bodo tekmovalne ekipe razdeljene na posamezne skupine, in sicer v sku-nine, kier nastopajo ekipe organizacij 7,B NOV, ekipe družbenih organiza el), •krajne ekipe Ljudske milice, ekipe ■not JLA in odredov predvojaške vzgoje ter mestne reprezentance, so iriredltelji razdelili nagrade tako, da vod® za vse skupine enake. Tako bodo pr. vse pirvomestne ekipe posame- OSNUTEK ZA PLAKAT PLAKETO IN ZNAČKO LETOŠNJEGA PARTIZAN- n. pr. vre pivom«,ure SKEČA pohoda »OB ŽICI OKUPIRANE Ljubljane« znih skupun prejele nagrado po 50.000 din, drugomestne po 30.000 in tretje-mestre po 20.000 din. Lepe nagrade bodo dobili nadalje člani najboljših ekip. Tako bodo člani vseh zmagovalnih ekip .prejeli fotoaparate v vred-nvsti p° 17.000 din, člani drugomestndh ekip nalivno peno in svinčnik v vrednosti po 10.000 din, in člani tretjemest-nih ekip nakazilo za nakup športnih rekvizitov v vrednosti po 6.000 din. Za zmagovalne ekipe so pripravljeni še lepi pokali, ki jih dobijo v trajno last. Kot lani bo tudi letos prejela ekipa, ki bo prikazala največjo požrtvovalnost in tovarištvo, častno nagrado — »Kip ilegalca«. Mnoge druge organ iz a cilj e pa so za svoje pripadnike pripravile še posebna darila. Tako je Svet za šolstvo pripravil pet nagrad za najboljše odseke predvojaške vzgoje v skupnem znesku 33.000 din. Enak znesek je namenila tudi Strelska zveza Slovenije na najboljše strelske družine na pohodu. Vsem tem nagradam pa ee pridružujejo še druge. Potek letošnjega tekmovanja bodo posneli na filmski trak. Te filme bode potem poslali tudi v tujino in tako propagirali ter hkrati vabili na sodelovanje še ekipe iz tujine. Tako je pričakovati. da bodo že prihodnje leto na tem tradicionalnem pohodu, ki bo leto« 11. maja, sodelovale tudi miestne reprezentance mnogih mest, ki so znana i« bojev proti okupatorju, kot so n. por. Varšava, Praga, Budimpešta itd. Ze sedaj se prlglašajo mnoge organizacije širom po Sloveniji, in čeprav rok za priglasitev še ni zaključen, lahiko za gotovo rečemo, da bo letošnji partizanski pohod velika manifestacij* v spomin na revolucionarne dni n a šeg* naroda. E. G. pmmaM zkj - temeii bodoče aktivnosti in borbe za soetaiizesn V osnutku Programa Z<4j je med drugim ečeno tudi to da je novi program temelj naše bodoče aktivnosti in borbe. Kako se bo po Vašem mnenju izvajala po nove programu nepretrgana zavestna akcija komunistov v sistemu oblasti delovnega ljudstva in kakšen naj bo sistem dela, da bi uresničili Leninovo načelo o »spreminjanju oblasti v imenu delovnega ljudstva v oblast delo -nega ljudstva«? (Nadaljevanje s 1. strani) Razvoj naS'3a družb .-nega političnega sistema je nene' jo usmerjen v krepitev demokratizacije v našem socialističnem razvoju. Zato si v praksi družbeno političnega življenja stalno prizadevamo, da se krepijo ia razširjajo oblike neposredne demokracije in da se v njihovo funkcioniranje dejavno vključuje čim večje število delovnih ljudi. S prizadevnostjo zavestnih socialističnih sil se bo nedvomno krepil njihov vpliv, in sicer na vseh oodroč-jih družbenega življenja, kajti pri nas ni več področja, na katerem ne bi naši socialistični ljudje imeli pomembnega in od’ 'ujočega vpliva in to v organih samoupravljanja ali družbenega opravljanja. S takim sistemom naše socialistične izgradnje je v praksi uresničeno Leninovo načelo: — »Spreminjanje oblasti v imenu delovnega ljudstva v oblast delovnega liudstva.« Našo družbeno izgradnjo je nedvomno treba še razvijati in krepiti, kajti v praksi, v vsakodnevnem pridobivanju izkušenj je mogoče najbolje in najuspešneje graditi nadaljnjo nadstavbo družbenega in političnega sistema. Pozitivnejši rezultati zavest- nih socialističnih sil v tej smeri so očitni v d stvu. da se prav s tem najvažnejša vprašanja rešujejo skupaj z delovnimi ljudmi. Z njihovim sodelovanjem, zlasti glede reševanja konkretnih vprašanj, pa bodi v okviru občine ali v organih samoupravljanja ali v organih družbenega upravljanja, se vsekakor veliko močneje uveljavlja vsakodnevna skrb za judi. kakor če se s tem vprašanjem ukvarja le upravni aparat, po. ebno če so v tem aparatu še vedno ostanki birokratizma V takem sistemu socialistične demokracije imajo posebni p^men tudi družbeno politične organizacije, saj se z aktivnostjo na tem področju najbolje usposabljajo za samostojno politično delo. Tako postanejo te organizacije tisti važni či-nitelj, ki najbolj neposredno vpliva na dvig družbene zavesti množic, kar je odločilnega pomena v prizadevanjih za nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov in socializma sploh. Te naloge terjajo tudi za n. -še nadaljnje delo vse naše zavestne socialistične sile. Tudi v osnutku novega Programa ZKJ je po"°* * * * v_o poudarjena Katere od nalog, ki jih bo postavil pred jugoslovanske komuniste v bodoče novi P-ogram ZKJ, bi bilo t- oa po Vašem mnenju spričo njihovega splošnega značaja in nujnosti staviti na prvo mesto praktičnega -,ela organizacij in članov ZKJ? vloga, ki jo v bodoče morajo imeti komunisti v prizadevanju, da čim širše uresničijo navedeno Leninovo načel«.. Na to vprašanje je težko odgovoriti na kratko in tako, kakor je zastavljeno. Sleherni program, ia tudi ta, predstav Ija strnjeno celoto, je odraz linije in politike, izvajane v do sedanji prak°i in ki jo bo izvajala ZKJ v bodoče tako > našem notranjem razvoju kol v zunanje političnih odnosin Pr-gran je torei kakor je poudarjeno tudi v osnutku, te melj naše bodoče aktivnosti in borbe za socializem. S 'ako prakso mi, jugoslovanski komunisti, izgrajujem"« ne samo našo srečnejšo socialistično skupnost, ampak prispevamo svoj delež tudi borbi za splošni socialistični razvoj. Na Programu, kot osnovi za prakso naše nadaljnje socialistične izgradnje, mora temeljiti ideološko delo komunistov; Program pa jim naj bo hkrati tudi vzpodbuda za še širše in globlje teoretično izpopolnjevanje. Zato je treba Program dobro in temeljito predelati in proučiti, pa ne samo sedaj, ko je dan v pretres članom ZKJ ir. naši javnosti sploh, ampak tudi kasneje, ko ga bo Sedmi kongres dokončno sprejel. V tej smeri mora Zveza komunistov na osnovi pridobljenih izkušenj nepretrgoma razbijati vsestransko dejavnost zavestnih socialističnih sil, izpopolnjevati in stalno bogatiti mora oblike in metode dela svojih organizacij. V borbi za zgraditev socializma so se naše organizacije, vzete na splošno, znatno okrepile tako organizacijsko kot idejno politično. Toda imrio pa še vedno svoje slabosti in pomanjkliivosti. Te slabosti bodo organizacije ZKJ najbolje in najhitreje uvidele in odstranile, če neutegoma začno konkretno predelovati in uporabljati novi Program. Pomen Programa je tudi v tem da bo služil za osnovo pri izgrajevanju enotne/a stališča v vseh vprašanjih in enotnimi j e v praktičnem delu. Od stopnje ideološkega del in zanimanja, s katerim začn komunisti F~"«?ram predela vati, bo odvisna njihova spo sobnost, da ga v vsakodnevn praksi uresničijo. Zato bo ko’ ena od najnujnejših in najpo membnejših nalog organiza cije in člano-" ZKJ vsekako« proučevanje, predelava 1n tern''lito oznanje Programa, ki bo sprejet na kongresu, saj je ta Program osnova vsega našega bodočega zvoja in la POGLED NA VIDEM-KRSKO »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»t...................»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»O........»»«»»»»♦»♦♦»»»♦♦>»»»»♦♦♦♦♦♦««♦»♦♦♦»»♦«»♦♦«♦♦»»«»»»»»»«»»»»«»♦»«»»»»»«»»»»»«.......... Iz zapiskov finančnega inšpektorja Oškodovana skupnost Ob občnem zboru OSS v Vidmu-Krškem Sindikoil, politična sila komune Za netleljsko letno skupščino OSS, ki sta ji razen 87 izvoljenih delegatov prisostvovala tudi predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Stane Kavčič in okrajni sekretar Zli tov. France Kimovec-Ziga, je značilna «£drost, s katero so sindikalni aktivisti obravnavali svoje preteklo ir bodoče odgovorno delo. Se posebej je treba omeniti, da delegati niso, kot je bila to doslej navada, posipali pepel na doslej opravljeno delo, niti niso govorili zgolj o svojih ozkih problemih, pač pa je bila v osredju razprave dejavnost sindikatov v komuni. Predsednica ženske komisije pri OSS je govorila o skrbi, kd jo morajo sindikati posvetiti zaposlenim ženam in poudarila, da bo treba po občinah ustanoviti več servisnih delavnic, v večjih naseljih pa tudi menze. Anketa, ki j«o le ženska komisija razpisala med zaposlenimi ženami, bo šele pokazala, kaj bo treba prvenstveno urediti za razbremenitev zaposlenih žena. Športno življenje se v naših delovnih kolektivih še vedno n«i razmahnilo. Zato hi morale sindikalne organizacije biti med pobudniki te dejavnosti. paziti pa n.a to, da ne bi vzgajali vrhunskih športnikov in telovadcev, pač pa se zavzemati sindikalnih svetov, kajti nemogoče je, da ne hi ti organi imeli svojih lastnih prostorov, potrebnih za to živo dejavnost«. Ko .je tov. Kavčič govoril o delu sindikalnih podružnic, je povedal, da so se le-te ponekod sformaliizirale. Ozek koncept nalogam že, da so podjetja prekoračevala proizvodne načrte. Sindikalne organizacije bj tudi ob teh pojavih morale odiginaitd svojo vlogo, zlasti pa se zavzeti za to, da bi svoje člane pripravila, da bodo kos svojim delovnim svojih delovnih dela sindikalnih podružnic se kaže v tem, da so v nekaterih organizacijah sestanki edina oblika njihove dejavnosti. Sindikalne organizacije Pa morajo bita živ organizem, v nenehni akciji, vedno pripravljene na sleherno delo- Tov. Kavčič Je govoril tudi o gospodarskem stanju pri nas. Gibanje proizvodnje je zadovo- __ _ ljivo, prav ta-ko plačnih fondov množičnost telesne in potrošnje. Edino zaskrbljujoč vzgoje. Sindikati so v povojnih letih opravile ogromne naloge, pripomogli pri razvijanju organov delavskega samoupravljanja, videti pa je, kot 'e poudaril delegat iz Hrastnika, da delovne kolektive nismo naučili kar najbolj smotrno razdeljevati ustvarjena sredstva. pojav so investicije. Po delni stagnacijil leta 1955, so se leta 1956 začele ponovno dvigati in bodo letos, če bomo to dopustili v jugoslovanskem merilu, znašale skoro 700 milijard. Značilno je, da je struktura investicij ostala malone nespremenjena. Največ sredstev vlagamo mestih in delali za uresničitev družbenega načrta, ki je zakon za nas vse. Zlasti je tov. Žiga opozoril na zaprtost kolektivov. V našem okraju ni še niti sledu o kaki večji kooperaciji med podjetji. Govoril je še o potrebi krepitve organov » bodo več ponavljale. Ni dovolj in nilfci ni važno samo še vedno v razširjanje todustad- to, koliko imajo delavci v žepu, bolj važno je to, da bodo delovni kolektivi mislili tudi na okolico, kjer živijo in vlagali sredstva za Izboljšanje družbenega standarda. Skupščina Je potrdila, da se sindikalne organizacije ne morejo zapreti v svoj ozek krog, marveč, da je njiihovo mesto v komuni, v njeni razgibani politično gospodarski in kulturni dejavnosti. Ko so delegati go- je, novogradnje in rekonstrukcije, medtem ko za potrebe družbenega standarda, za izboljšanje trgovine, obrhi in gradbeništva nismo dosltt storili. V Sloveniji bodo po potrjenih zaključnih računih podjetja razpolagala z okrog 9 milijardami dinarjev Jz fondov za samostojno razpolaganje. Videti pa je. da bo šlo le približno 40. največ 45 odstotkov teh sredstev za namene družbenega standarda, ostalo pa za nadaljnjo razširitev industrijskih objektov. NAS KOMENTAR vorlll o kopici raznih nalog v komuni, so prvenstveno poudar- ---- - .... _« da p~b,.av» ». bo ~j! T.CfSL'? ? reševati zgolj znotraj podjetij marveč jih bo treba reševati tam- kjer delavci žive, kjer vplivajo na življenje in standard delovnih ljudi. Za naloge pa je treba okrepiti, kot so poudarjali delegati, mesto j® vlogo občinskih sindikalnih svetov. Le-ti morajo postati inieiator konkretnih akcij v praktičnem življenju komun. smo prelomili s staro prakso. Sindikati se bodo morali temu odločno upreti, kajti to je edina pot, da bomo v skrajnem smislu izboljšali družbeni standard. Tov. Kavčič Je govoril tudi o tarilfrni politiki . In poudaril, da bomo neenakost nagrajevanja odpravili in dosegli to, da bodo tarifne postavke v posa- Ko se je k besedi priglasil meznih vejah vsal delno vskla- tov. Stane Kavčič, le poudaril, da ni slučajno, da so na tej skupščini delegati toliko govorili o potrebi krepitve občinskih sindikalnih svetov. »Občinski sindikalni sveti«, je de" Jal tov. Kavčič, »morajo postati v določenem smislu majhni jene. Upreti pa se bomo morali previsoko postavljenim tarifnim postavkam. Končno je tov. Kavčič poudaril, da je program OSS za letošnje leto dober in konkreten. Okrajni sekretar Zveze J®0* munistov tov. France Kimovec- narlamenti, družbeno - politična Ziga je uvodoma gwwll o Po-središča, centri, kjer bi se de- trebi sodelovanja sindikatov z lave« nenehno zbirali, kjer bi zbornicami, ker so 'e-te P« se odvijalo dinamično dnrbeno sVojem delu včasih enostransko V teh parlamentih orientirane Ko Pa le govoril življenje, naj bi se govorilo in razpravljalo o vsakem problemu in tu naj bi se presojale kritične pripombe na posamezne pojave V perspektivi ko treba ureditr. tudi sprejemanju družbenega plana je delal, da je prišlo do določenega nezaupanja do plana Ponekod so se prizadevali za tem, da bi bili njihovi načrt VOLITVE V ITALIJI Petindvajsetega maja bodo v Italiji parlamentarne volitve. Italijanski volivci bodo morali izvoliti 596 poslancev in 252 senatorjev, torej 8 poslancev in 9 senatorjev več, kot jih je bilo doslej. Za parlament naj bi glasovalo 32,600.000 volivcev, za senat pa 29,300.000. Prijavilo se je — 86 strank. V sedanjem parlamentu jih Je samo 9, v novem pa. kot pravijo, jih prav gotovo ne bo več kot 10. rspeiinvi --- . gmotno podlago občinskih čimmanj napeti, praksa pa Ka Leta 1948 Je na volitvah zmagala demokrščanska stranka. Dobila je nekaj manj kot polovico glasov, vendar nad polovico vseh mandatov v parlamentu. S tem sl je zagotovila absolutno večino v parlamentu in bi lahko, če bi hotela, ustanovila samostojno vlado Pri volitvah leta 1953 je demokrščanska stranka zgubila skoro 2 milijona glasov. Sicer je spet bila prva stranka v Italiji (imela je največ poslancev v parlamentu), toda njega večina je bila relativna. Razen tega se je na teh volitvah okrepila levica (socialisti in komunisti) In tudi desnica (monarhisti in fašisti). Zaradi volilnih rezultatov li leta 1953 je bilo preteklo petletno obdobje italijanskega političnega življenja precej težav za italijansko demokričansko stranko. Klerikalci so sicer Imeli pravico, da ustanove svojo vlado, venda> so morali, če so se hotel) obdržati na oblasti, sklepati kompromise z nekaterimi manjšimi strankami centra. V zadnjem času. odkar so ustanovili enobarvno demokrščansko vlado, pa so sc morali naslanjat) na negotovo pomoč monarhistov in fašistov, kar seveda ni bilo popularno. Zaradi, vsega tega so nove volitve najvažnejše za demokričansko stranko. Ce vemo, s kakšnimi težavami se je ukvarjala v zadnjih petih letih, potem tudi vemo, kaj pričakuje od prihodnjih volitev. V vseh minulih letih je bilo glavno demokrščansko geslo: vrniti se na leto 1948. To pomeni ponovno pridobiti absolutno večino v parlamentu in osvoboditi se okov, ki so jih tej večinski stranki nadele majhne stranke centra. Naloga Je torej velika In ni gotovo če so demokristjani sploh sposobni, da jo bode izpolnili. Fanfanl, generalni sekretar demokrščanske stranke, Je priznal: »Novi volilni zakon Je za demokrščansko stranko manj ugoden kol tisti, ki Je veljal leta 1953. Samo zato. da bi nadomestili tisto, kar bo pokvaril novi volilni zakon, mora stranka dobiti najmanj 9*/t več glasov, sc pravi milijon glasov več kot leta 1953 To pomeni — če bo dobila milijon glasov več — bodo njene pozicije Iste kot doslej Da pa bi se njene pozicije občutno zboljšale, mora dobiti še mili-jon glasov več, torej skupno 2 milijona več.« To pa bo verjetno precej težko. Nasprotniki demokrščanske stranke ne podcenjujejo njene moči, saj ima največ finančnih sredstev, močnejši aparat kot vse ostale stranke, za njo stoji ogromna cerkvena organizacija, milijonska katoliška akcija, razen tega pa je ta stranka aktivirala za volitve najmanj 120.000 plačanih aktivistov, medtem ko jih je imela leta 1953 samo 30.000. Vendar ima demokrščanska stranka mnoge slabosti. V njej se namreč zbirajo italijanski volivci od zagrizenih desničarjev do kmetov in delavcev. V vodstvu pa Imajo večino klerikalni ve-llkaši in bogataši, ki so pod močnim vplivom Vatikana In italijanskega kapitala. Njeno nepopularno parlamentarno sodelovanje z monarhisti in fašisti Ji bo prav gotovo vzelo nekaj glasov. Dosegla pa je tudi nekaj uspehov, ki jih bo pri volitvah izkoristila. Dejstvo Je, da Italija danes nc preživlja ekonomske krize In da industrijska proizvodnja napreduje. Pa tudi kmetijstvo ne zaostaja. Italija ima na primer danes dovolj žita. In še nekaj, število nezaposlenih se ne veča 8 tem pa še ni rečeno, da v Italiji ni velikih socialnih In gospodarskili problemov. Delavske štranke (komuni «ti In socialisti) na primer trde. da v zadnjih petih letih vlada ni storila ničesar velikega za napredek Italije, ampak Je le Izkoristila gospodarsko konjunkturo, za katero nima noben« zasluge. Komunisti in socialisti opo-zarjajo volivce, da je agrarno vprašanje še vedno nerešeno, da je Jug zapuščen, da življenjska raven zaostaja za industrijskim razvojem. Res je. pravijo komunisti, število nezaposlenih se ni zvišalo, toda kaj bi bilo, če se v minulih petih letih ne bi izselilo 2 milijona Italijanov. Take pripombe jn kritike niso neumestne. Vendar je najbolj popularen napad levice na demokrščansko stranko. ker je njena vlada pristala, da Američani postavijo na ozemlju Italije atomske raketne baze. Ta pristanek prav gotovo ne bo koristil demokristjanom pri volitvah. Levica ima torej določene argumente, ki Jih izko- rišča v predvolilnem boju ln ki ji nudijo zagotovilo, da glasov ne bo Iz- gubila. Komunisti celo napovedujejo, da imajo vse pogoje za pridobitev 600 tisoč novih glasov. Socialisti pa so šli v volilni boj z geslom; milijon glasov več. Tako okrepljena socialistična stranka bi lahko postala glavni partner ali pa tudi glavni rival demokristjanov. Vse ostale italijanske stranke pa — kot napovedujejo italijanski Inštituti za ugotavljanje javnega mnenja — verjetno ne bodo niti pridobile niti izgubile kakšnega večjega števila glasov. Sioer pa — bomo videiil Petindvajseti maj že trka na vrata. Naši kandidati za Vil. kongres ZKJ pripoteelufefo Naše delo ni bilo zaman Sodim, da pred ZKJ in nJe-Mmi člani, če se zavedajo svo-« odgovornosti, n; lahkih na- fog. Vse naloge so bolj ali manj težke, gre le za to, koliko je posamezni član usposobljen za dobro reševanje le-teh. To pa je v mnogočem odvisno od' organizacije, v katero si vključen. Ce vlada v njej borbeno, tovariško vzdušje vzajemne pomoči, vzdušje iskrene, neubija-ioče kritike, potem je delo laže. Kar se mene tiče, moram reči, da sem imel vselej okrog sebe take tovarišice in tovariše. Največ sem kot komunist profitiral od neposrednega stika z delavci, ker se ti na pro-blfime vselej reagirali povsem prirodno in brez omahovanja-To pa je za izpeljavo vsake akoije najvažnejše. Brž ko pade odločitev, Id je izraz globokega notranjega prepričanja, potem ni težko najti ustreznih prijemov in nadaljnjih argumentov za utemeljitev akcije. Odločitev pa je bila vselej rezultat temeljitega posveta v osnovni organizaciji ali v foru- mu. Pri takem načinu dela nisem nikdar imel občutka osamljenosti, tudi ne v primeru, če sem se moral v določeni sredini sam boriti za osvojena stališča. Prepričanje, da smo se prav odločili, mi je pomagalo v teku razprave iskati nove argumente. Tako smo delali komunisti pred vojno, v času NOV in po njej-Soditi posamezniku o tem, ali smo v organizacijah in fo- rumih Zveze komunistov, kjer sem bil vključen, delali dobro, bi bilo domišljavo. Menim le to, da celotni dosedanji uspehi Zveze komunistov Jugoslavije v socialistični graditvi kažejo, da r •’"’!) ni bilo zaman. V tem smislu sem, če smem t&,-.u reci, ponosen, da bom lahko prisostvoval kot delegat VII. kongresu Zveze komunistov v Ljubljani. France Kimovec-Ziga ZVEZA KOMUNISTOV KOT CELOTA SE JE IZREDNO UČVRSTILA IN IDEJNO POLITIČNO OKREPILA. VTEM KO JE ZVEZA ODKRIVALA POTA ZA RAZVOJ SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV, SE JE TUDI SAMA NEPRETRGOMA RAZVIJALA. GLEDE TEGA JE BIL TOREJ V RAZDOBJU MED OBEMA KONGRESOMA DOSEŽEN VELIKANSKI NAPREDEK. TO POUDARJAM NA PRVEM MESTU ZATO, KER JE TO DEJSTVO ZA NAS CELOTNI RAZVOJ ODLOČILNEGA POMENA. VISOKO STOPNJO IDEJNE IN POLITIČNE MOČI ZKJ NAJBOLJ OČITNO IZPRIČUJE TUDI OSNUTEK NOVEGA PROGRAMA. TO POMENI, DA SMO IZBOJEVALI USPESEN BOJ PROTI RAZNIM PROTIMARKSISTICNIM TEORIJ AM IN TEORIJICAM IN JIH POLITIČNO ONEMOGOČILI. TA IDEJNA IN POLITIČNA BORBA ZKJ JE IMELA V MINULEM RAZDOBJU POSEBNO OBELEŽJE IN RAZVIJALA SE JE V POSEBNIH OBLIKAH. POSEBNE OBLIKE IN POSEBNA OBELEŽJA SO IZHAJALA IZ NAŠEGA NOVEGA SISTEMA DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA IN S TEM SPREMENJENE VLOGE ZKJ IN DRUGIH DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ - SOCIALISTIČNE ZVEZE, SINDIKATOV, MLADINE ITD. POLITIČNA BORBA ZA NOVO PROTI STAREMU JE DOSEGLA VELIKANSKO ŠIRINO, V NJI SO SODELOVALE MILIJONSKE MNOŽICE S KONKRETNIM REŠEVANJEM DRUŽBENIH IN POLITIČNIH VPRAŠANJ. TO JE POMAGALO UČVRSTITI IN KREPITI ORGANE UPRAVLJANJA IN JIH DO KRAJA AFIRMIRALO. (Tovariš Aleksander Rankovlč v odgovoru na vprašanja pokrajinskih časnikov o pomenu VII. kongresa ZKJ) Iz študentskih let elan ZK Sedem dni pred kongresom sva se srečala na jamskem obratu rudnika Trbovlje. Inženirja Ivančiča poznajo rudarji kot svojega obnatovodjo, vidimo ga kot pevca na koncertih »Zarje«, poznamo ga kot delavskega svobodarja in člana rudniškega komiteja ZK. Rodil se je leta 1921. leta v Smasbu pri Kobaridu in tam živel do 1928, ko so njegovega Delegat Zagorja - Lado Forte Zagorske komuniste bo na kongresu Zveze komunistov “bSoslavij« zastopal sekretar rudniškega komiteja Zveze ko-***nistov Zagorje, tovariš Lado torte. * razgovoru z njim smo Izve-da je bila v sedanjem ob-®°bju na j več ja skrb zagorskih Komunistov, da kair najskrbneje # Pripravi j o volitve novih delav-"dh svetov v zagorski občini. ^ je na primer RK ZKS Preko sindikalne podružnice ru- darjev zagotovil, da so napravili pri letošnjih volitvah v delavs« svet rudnika temeljito gospo-darsko-politlčno analizo stanja v podjetju. Takšen podroben pregled vseh razmer na rudniku je omogočil vsem delovnim ljudem v Zagorju, da se spoznajo z gospodarskimi in političnimi uspehi, ki jih je dosegel rudnik v zadnjem obdobju. Ta prikaz je prav tako omogočil, da so ocenili delo, uspehe, pomanjkljivosti in težave in da so z 0 TOVARIŠU MARTINU RAJCU KOT ČLOVEKU Manin Raje, sekretar občin-®*®a komiteja ZKS v Brežicah, , dobil zaupanje 400 komuni-fl°v, da jih bo zastopal na VII. Kongresu ZKJ v Ljubljani. Na-i KKto, da bi napisal kratek Kvleček iz njegovega življenje-, a, kakor to običajho delamo, 'aoi ga bom raje predstavil kot floveka. Našei sem ga v pisarni na ob-,lni- Komaj sva se pozdravila. ® je posadil na stol in mi Rel pripovedovati o investic:-jah na kredit. V brežiški občini e harmreč nekaj takih primerov * tovariš Bajc kot podpredseo-ik občinskega ljudskega odbora ° opozoril na nje. »Take inve-fopije,« je dejal, »ki nimajo ,.Ra v sredstvih, so zelo škod-;rVe in gredo na račun iivljemi-^Kega standarda delovnih lj.u- . je res. Ce bi vsako pod-l“je in sleherna ustanova tako vo. *a’ Potem bi kmalu zapra-sredstvi za deset let naprej. , 0 Pa se kajpak ne bo zgodilo, 'mamo take ljudi, kot je variš Bajc, ki majo posluh za znje delovnih ljudi. totem sva se spet dobila v l ■teliu mladinskih delovnih trigad je mlade graditelje, da škode na bližnjih njivah. Obenem pa se je navduševal nad delom brigad, ki z vsakim dnem V 'emirja oodobo delovišča veliko odgovornostjo in preudarnostjo izbrali tovariše, ki naj v bodoče zastopajo delovni kolektiv v organih delavskega samoupravljanja. Vsi člani zveze komunistov so se zavedali, da je prav od sestave delavskega sveta odvisno, ali bo ta organ uspešno opravil velike naloge, ki so za dobro gospodarjenje v podjetju potrebne. V ostalem meni, da je nujno, da se člane ZK politično-ideolo-ško izobrazi, da bodo vedeli, da sd člani ZK in da bodo spoznal', kaj je njihovo delo. Prav tako je nujno, da dosežemo, da bodo člani ZK v delavskih samoupravnih organih zastopali široke interese skupnosti, hkrati pa naj pomagajo tudi ostalim članom delavskih svetov, da bodo videli kar najširšo perspektivo. Istočasno pa mora naše politično delo tožiti za tem, da se močneje kot kdaj koli prej vključimo v delo organov družbenega upravljanja v komuni, ker je od uspešnega reševanja problemov izven podjetja odvisen nadaljnji gospodarski razvoj občine in komunalnega sistema. Ootel sem, da bi tovariš Lado ■ povedal še kai o sebi. Preskromen je, da bi kaj takega storil. O sebi govori le malo. Več n tovariših, s katerimi je delal in 5 katerimi še dela skupaj. Zaupal mi je samo to, da je bil presenečen In iznenaden, ko je zvedel, da so mu zagorski komunisti zaupali, da jih zastopa na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani. očeta — učitelja izgnali, ker -e ni hotel vpisati v fašistično stranko. Udeležil se je NOB in postal 1945. kandidat za člana partije. V organizacijo ZK je bil sprejet 1947. leta kot študent na ljubljanski univerzi. Po mnenju tovariša Ivančiča je ena izmed najpotrebnejših nalog komunistov trboveljskega rudnika — vzorno delo, večje sodelovanje med delavci in sploh v življenju rudnika. Ko smo ga vprašaji za najlepši utrinek iz partijskega življenja, se je spomnil študentskih let: »Tisti, ki smo že bili absolventi,« je dejal, »smo dobili od ZK nalogo, da čimpre; doštudiramo in tako zmanjšamo veliko vrzel v pomanjkanju tehničnega kadra. Zato je bila v roku opravljena diploma moje največje doživetje«. Justa Bevec: »Izvolitev je zame velika čast« Ko je bila tovarišica Justa Bevec na zadnji občinski konferenci ZK v Hrastniku izvoljena kot delegat za VII. kongres ZKJ, nikakor ni mogla razumeti, zakaj so izbrali ravno njo. Hrastniški člani ZK in tudi „Partiia me ?e vzgai ala“ Najprej nat povem to, da je ponosen in vesel hkrati, da bo sodeloval na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani. Obenem pa se zaveda velike odgovornosti, ki jo ima kot delegat na tem važnem kongresu. Najin pomenek >je bil žal malone v telegrafskem stilu. Nekoliko je pomislil, nagubal čelo tn že sem zvedel, da 'je postal komunist maja meseca leta 1928 v Hrastniku. Se celo imena obeh tovarišev, ki sta ga sprejela v Partijo, se je živo spominjal. To sta bila tovariša Jakob Zorga te France Klopčič. Odslej se je začelo zan ■povsem drugo življenje. Partija mu je nalagala težke in odgovorne naloge, vseskozi jih je vestno izpolnjeval, zavedajoč se, da dela za ljudstvo. Povedal ml je tudi, da se mu je zdela najodgovornejša partijska naloga tedaj, ko so g3 poslali iz Hrastnika na Senovo. Tamkaj, na tem področju, je moral organizirati narodnoosvo- bodilne odrede. Zavedal se je, da jt to resna dolžnost, in prizadevno jo je izpolnil. Povedal pa je, dia so se mu vse naloge, ki jih je dobil, zdele odgovorne, kajti Partija nalaga samo odgovorne dolžnosti. Tudi danes, ko so ga leta že nekoliko upognila, je tov. Šter-ban prav tako aktiven kot nekdaj. Njegova odgovornost do ljudstva, do Zveze komunistov," ni nič manjša kot prej. S, svojim vestnim delom je vzgojil lepo število mladih komunistov in videti je, da je najbolj zadovoljen tedaj, če njegovo delo rodi sadove.' Ponosen ja. da ga je vzgajala Partija. ostali občani pa tovarišico Bevec prav dobro poznamo in smo zadovoljni s to izbiro. Poznamo jo namreč kot dobro delavko, kot agilno aktivistko in kot tajnico organizacije ZB Hrastnik, kjer posveča vso svojo skrb družinam padlih borcev in partizanskim sirotam. Vse njeno, čeprav še mlado življenje je bilo zelo grenko. Izhaja iz napredne rudarske družine. Srečamo jo že v letu 1941 kot mtadimko-partizamsko kurirko, ki je prenašala .pošto in literaturo. V mladinsko organizacijo je bila sprejeta 1942. leta, v SKOJ 1944, v članstvo ZKJ pa leta 1945. Vsa družina je aktivno pomagala narodnoosvobodilnemu gibanju od leta 1941 do 1944, ko je tovarišica Juista, kakor tudi cela njena družina meseca, januarja odšla v NOV, kjer je bila Justa dobra partizanska bolničarka. Sedaj je tovarišica zaposlena v tajništvu Steklarne Hrastnik. Ima obilo stikov z občani, vsi pa jo poznajo kot dobro komunistko in tovarišico zelo odkritega značaja. Srečali smo jo tudi leta 1947 na progi Šamac—Sarajevo, kjer je bila večkrat pohvaljena. Pinav tako-odločno pa se bori v podjetju za uveljavljanje žena v organih delavskega sveta. Ko smo jo vprašali, kakšen vtis je nanjo napravilo, ko je bila izvoljena kot delegat za blilžnji kongres ZKJ, je izjavila: »Izvolitev je zame velika čast in zdi se mi, da sem še premalo naredila za našo skupino stvar. Ce so mi člani ZK z izvolitvijo izrekli zaupanje, potem sodim, da sem morda že s svojim delom dokazala, da lahko zastopam člane ZK iz Hrastnika na kongresu. Predvsem pa,« je poudarila, »naše žene, ki prav tako kot moški s svojimi vsakodnevnimi uspehi v podjetjih doprinašajo svoj delež za boljši 'jutrišnji dan«. „Na V. kongresu ZKJ sem prvič videla Tita" .-B»u »Majde Sile« v Pirdlepah. :skal je mlade graditelje, da U^Mel, kako živijo. Pomočnika j^^danta naselja je dal ko-PU 6 ,nasvete ža organiziranje ai1 ega notranjega življenja t»rigadi. Tako mu je predla-’ d« bi organizirali tečaj za nkf*lSrtvene mladince S««, da bo tl*! 6 Za t0 de,l°. Zavzel - j aa tesno sodelovanje med ''Rivalstvom brigadirji. s' °gledal delovišče na avtomobilske ceste, ga je gjUtela skrb, da ne bi stroji to toitelji po nepotrebnem delali in je tudi pridobil preda-se je ed okoliških krajev Na Vil. kongresu ZKJ, ki bo prihodnje dni v Ljubljani, nas bo zastopala kot delegat tudi tovarišica Mirna Zupančičeva, katero smo obiskali v njeni pisarni pri Svetu za prosveto OLO Trbovlje. Prav rada nam je odgovorila na nekaj vprašanj. »Prvi stik s Partijo sem dobila,« tako je rekla, »že na učiteljišču v Ljubljani leta 1933; Partija je potrebovala mlade kadre, in tako sem se v marksističnem krožku, ki smo ga imeli na učiteljišču, seznanila s prvimi marksističnimi idejami. Prav z veseljem sem postala članica ZK leta 1939 v Murski Soboti,* kjer sem bila uslužbena kot učiteljica. V svojem delu kot članica ZK štejem za najtežjo nalogo, ki sem jo dobila, a sem jo tudi izvršila, ko so me leta 1942 poslali z zagorskega terena v Ptuj. Na zagorskem terenu, kjer sem delala na področju Kolovrata pod vodstvom Tončke Čečeve, je bilo še dosti drugih aktivistov. Določena sem bila, da grem v Ptuj. Tamkaj sem uspela, saj smo v Ptuju v dveh mesecih tudi že imeli svojo partizansko skupino. Se danes sem zadovoljna, da mi je to partijsko nalogo, ki jo sodim za najtežjo, uspelo tako uspešno rešiti. — Po osvoboditvi pa tem doživljala najtežje trenutke v dneh po zloglasni resoluciji Informbiroja Bila sem tedaj na V. kongresu ZKJ, ki je bil kmalu po teh dogodkih, in takrat sem prvič videla našega Tita. Tito nas je spremljal na kongresu in njegove odločne besede so nam vlile vero v nadaljnje delo in uspeh Partije, ki je tudi v najtežjih trenutkih znala svoje stvari urediti«. Ob zaključku razgovora je tovarišica Mirna Zupančičeva po- Pretekli teden so se sešlj gostinski delavci okraja Trbovlje ter na svoji redni letni skupščini, ,ki j© bila v restavraciji »Turista« v Trbovljah, razpravljali o problemih gostinstva, turizma in drugih vprašanjih. Na poročilo predse d mika upravnega odbora tov. Toneta Hudoklina se je sicer razvila dokaj živahna razprava, r vendar je ponekod le preveč zašla v slepo uldoo, posebno ko so obravnavali vprašanje kandidatov za novi upravni odbor zbornice. V trboveljskem okraju deluje 208 gostinskih obratov. Od teh jih je največ v Trbovljah, prav toliko v Zagorju, za katerima sledijo Brežice 9 34 go- T vst člani ZK aktivno udejstvujejo v družbe nem upravljanju.« Ob zaključku je še omenit kako ugoden odmev je napravilo zadnje "pismo CK ZKJ, o katerem so v tovarni razprav ljalt podrobno in v zvezi 2 njin kritično ocenili nekatere prime re. »Prepričan sem, da bomo * skupnim složnim delom in enotnim mišljenjem tudi v bodoče uspešno opravljali naloge, ki jih pred nas postavlja naša Partija,« je zaključil tovariš vu Anton Sutar, delegat za kongres ZKJ. Se prijazen stisk roke — in že je hitel na novo dolžnost: tovariš Sutar namreč ni samo dober delavec v cementarni in sekretar tovarniškega komiteja KDO PRIPRAVLJA. SEJE? vedala še to, da je nedavno pismo CK ZKJ prišlo pravi čas med nas, vendar je še vrsta ljudi, ki so to pismo sicer pre-ieli, 'delajo pa še vedno po ste-em. Našjt naloga bo skrbeti za n, da bodo tudi ti ljudje začeti delati drugače. »Vesela In. presenečena sem oila, da so me izvolili za delegata na kongresu in upam, da oom tudi to pot zaupanje opravičila,« — je Jtončate tovarišica Mirna Zupančičeva. Sodelujte v Zasavskem tedniku, ker bo časnik s tem boljši in kvalitet- ZK ter predsednik okrajnega zbora proizvajalcev — torej dosti dela In odgovornih nateg. nejšk! V nekaj dneh bodo zaključene volitve delavskih svetov. Prav je, da se ob tej priložnosti pomenimo o izkušnjah dosedanjih delavskih svetov. Zakaj to? Zato ker se lahko na izkušnjah posameznih delavskih svetov, ki so delovali doslej, marsikaj naučimo. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo je v mesecu januarju letos izvedla anketo v 39 podjetjih. Izvedla jo je zato, da bi ugotovila sistem in metode dela delavskih svetov in proučila vsebino njihovega dela. Ker nam je ta anketa pri roki, je najbolje, da se pomenimo, kako so delovali posamezni delavski sveti. To seveda ne bo celovita ocena, vendar nas lahko opozori na marsikakšne slabosti, ki so se Pojavljale tudi v številnih kolektivih, ki niso zajeti v tej anketi Anketa je načela prvo vprašanje, in sicer, kdo pripravlja seje. O tem je rečeno tole: »V največ podjetjih pripravlja seje predsednik delavskega sveta skupno z direktorjem podjetja, ponekje s sekretarjem podjetja ali pomočnikom direktorja. V mnogih podjetjih sodelujejo pri pripravah sej razen predsednika delavskega sveta in direktorja še strokovni kolegiji. V 7 od 39 anketiranih podjetjih sodelujeju v pripravah za seje delavskega sveta predsednik oziroma predstavnik sindikalne podružnice, v 8 podjetjih predsednik upravnega odbora, v 1 podjetju pa ves upravni odbor.« Drugo vprašanje ankete pa je bilo. ali dobe člani delavskega sveta pred sejo vse potrebno gradivo. Odgovori na to so tile: »Od 36 anketiranih podjetij (za teh od 3 ni podatkov) dostavljajo gradivo članom delavskega sveta pred sejo le v 12 podjetjih. Gradivo dostavljajo v obliki tez, analiz, pregledov, grafikonov, obrazložitev, poročil, predlogov in to navadno 3 do 5 dni pred zasedanjem. V 9 podjetjih dostavljajo gradivo članom delavskega sveta le kadar obravnavajo posebna važna vprašanja (mesečne preglede o proizvodnji, bilance ali če je to posebej potrebno). V 15 podjetjih gradiva za sejo sploh ne dostavljajo, članom delavskega sveta pošiljajo le vabila za sejo z dnevnim redom 3 do 5 dni pred sejo). In splošni zaključki o tej anketi? Rečeno je, da je sistem pripravljanja sej pomanjkljiv. Člani delavskih svetov še vedno razpravljajo na seji o problemih, o katerih niso poprej seznanjeni in jih ne razumejo. In k temu se priključi še neredno obveščanje kolektiva, ker med delavskim svetom in kolektivom ni dovolj povezave in v večini podjetij člani kolektiva niso seznanjeni z delom delavskega sveta. Za izvlečke iz te ankete smo se tokrat odločil! zato. ker so marsikje že Izvolili delavske svete, ker bodo te dni izvolili upravne odbore, ker se bodo te dni delavski sveti prvič ali drugič sestali in prav je. da razčlenilo, kakšna je bila doslej njihova metoda dela Ce jo bodo razčlenili temeljito, potem bodo lahko opazili marsikakšne slabosti in se odločili za drugačen sistem dela. ki bo koristil splošnemu napredku podjetja. na, in to za 1070 hi več kot leta 1956, prav 'tako 2510 hi več piva, 690- hi nfineralne vode in 380 hi brezalkoholnih pijač. Razveseljivo pa je, da se je lani zmanjšala poraba žganih pijač, jn sicer pri žganju za 110 hi, a pri ostalih žganih pijačah za 10 hi. Ce pa hkrati pogledamo še številke, koliko so obiskovalci gostišč potrošili za hrano, vidimo, da je razlika zelo majhna v primerjavi s porabo alkoholnih pijač, ko p se je promet pri hrani povečal ,ie za ca 30 milijonov dinarjev nasproti letu 1956- V posameznih občinah je promet s hrano celo nazadoval ali pa ostal na isti višini. Tako se je promet s hrano v Radečah zmanjšal, v občinah Videm-Kr-ško in Senovo pa je ostal na isti višini kot prejšnje leto. To nam potrjuje dejstvo, da s0 se gostinska podjetja v glavnem usmerjala na prodajo pijač, manj pa na prodajo hrane. V razpravi so delegati nadalje obravnavali vprašanje razvoja turizma, za katerega so v •okraju dani vsi pogoji. V lanskem letu je bilo opaziti na tem področju */ečj j napredek, kar je delno pripisovati tudi ustalitvi penzionskim in drugim uslugam, delno pa tudi dograditvi novega hotela Sremič« na Vidmu. Prav tako »e je lan; krepko razvil .izletniški turizem. V razpravi so navzoči obravnavali tudi sezonsko gostinstvo ter gostišča družbenih organizacij, ki jih posamezna društva še vedno imajo, čeravno bj morala ta že davno oddati v kolektivno upravljanje. Pereče vprašanje v našem gostinstvu so kadri, ke.r zaradi neurejenih plačnih srazmer ni mogoče dobiti vajenskega kadra, posebno pa ne moške delovne sile. Vse sili v druge 'poklice. — Tudi o ureditvi gostinskih lokalov in o sami postrežbi v gostinstvu so govorih v plodni razpravi, v katero so posegli še gostje. Pred novim upravnim odborom zbornice pa stoji kup problemov, ki pa Jih bodo lahko reševal; vsi »Kupno s pristojnimi organi v občinah. Prav je povedal ob zaključku skupščine predsednik Tone Hudoklin, da mora dobiti gostinstvo v naš; družb; tisto mesto, ki ga zasluži. umiMiiinHiimniiiit Vodeni krst da ali ne? Nedolgo Je obiskala =j«ti-Ače »Pri kemični« v Hrastniku uradna oseba jn zahtevala kozarec vina iz točilnice teo: enakega iz kleti. Natakarica je takoj uganila, da ni ta uradna oseba nihče drug kot itržni inšpektor, zato Je seveda hitro ustregla njegovi želji. Ali je imela pri tem slabo vest? Kdo ve? Dejstvo je, da je maliganska tehtnica pokazala razliko v vsebini alkohola. Vino v točilnici je bilo natanko za 1.4 vol. odstotka alkohola slabše kot vino v sodu. To je seveda dalo inšpektorju slutiti, da so v giostiš&u morda vino krstili«, kakor nekateri strokovnjaško imenujejo mešanje vina z vodo. Poslal je tore! oba vzorca Centralnemu higienskemu zavodu; k; je s kemično analizo ugotovi) razliko, kakor smo že prej navedli. Ko je gostišče prejelo izvid kemične analize, je — ne vem zakaj — podvomilo v njeno stvarnost in samo poslalo oba vzorca v pregled, ki pa je pokazal drugačno sliko. Druga analiza je namreč pokazala, da je vino zdravo in primerno za ljudsko prehrano, medtem ko je prvi pregled pokazal, da ima vino ogaben duh in priokus po samorodnici ter pokvarjenem sodu. Katera analiza je stvarna: ali pregled vzorcev, ki Jih je tržni inšpektor odvzel in zapečatil v navzočnosti odgovornih oseb iz gostišča ter jih poslal v Ljubljano ali Pa analiza enakih vzorcev, ki so zapečateni ostali v gostišču in jih je to poslalo Centralnemu higienskemu zavodu v času, ko tržni inšpektor ni bil navzoč in se torej ni mogel prepričati, če so bile steklenice predpisano zapečatene? Naj sodijo potrošniki. It (f! SIMA I liMffii Enkrat — menda je bilo to konec preteklega leta — je časnik pisal, do bo dramska sekcija »Svobode« v Vidmu-Krškem uprizorila ljudsko igro »Deseti brat«, in pri tem je tudi ostalo. Vse je z zaninganjem čakalo na to uprizoritev in res — 22. februarja je bila premiera te igre. Nabito polna dvorana je ustvarjala v igralcih upanje na uspeh. Up ni bil zaman. Prepričljiva igra, scena, kostumi, režija — vse to je gledalce od dejanja do dejt-nico obstoja pevskega zbora »Svobode II«, Proslave so se udeležili tudi številni predstavniki drugih krultumoprosvelmih in ostalih ustanov, med njim: zastopnik GO Zveze »Svobod« In prosve*nih društev Slovenije, prof. Radovan Gobec, tajnik Zveze Svobod tov. Vinko Trtnkaius, zastopnik okrajnega Sveta Svobod Trbovlje, zastopnik občinskega Sveta Svobod Hrastnik, zastopnik občine Hrastnik, zastopnik pevskih zborov »Zarje« in »Svobode II« lz Trbovelj ter zagorske »Svobode« prav tako zastopniki »Svobode I« iz Hrastnika. Na uvodu slovesnosti je Ju-btlantski mešani pevski zbor zapel pesem Zorka Prelovca »Pozdrav«, predsednik »Svobode II« tov. Jože Kastelic, pa je orisal ggodovino razvoja pevskega zbora. Sledu je bogat spored borbenih pesmi prvega dela koncerta. Med odmorov so pevskemu zboru k petdesetletnici čestitali gostje, ob kateri priliki so dobili najstarejši in najzaslužnejši člani pevskega z! r diplome in priznanja. Lepo priznanje in darilo je dobil nadalje dolgoletni pevovodja tov. Peitel, ki še danes uspešno vodi pevski Zagorska kronika Obiskali so brigadirje. — Občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Zagorju ob Savi je pred dnevi organiziral izlet v zbor. V drugem delu slavnost-' Trebnje k brigadipjem iz Za- nega koncerta pa so pevci napeli same narodne pesmi. Ob zaključku se je pevski zbor oddolžil gostu tov. Radovanu Gobcu ter za/pel njegovo »Pesem o svobodi«. Bila je to lepa proslava, katero je posebno poživila obrazlaga vsake pesmi pred izvajanjem. Pesmi je komentiral tov. prof Žnidar. Bil je to krasen večer slovenskih pesmi in prav je, da so se tega lepega večeža Hrastničani udeležili polnoštevilno in s tem dali priznanje jubilantom. —*r gorja, ki so v trboveljsko-gori-ški brigadi. Na pot so odšli poleg staršev brigadirjev in ,sek-steta delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Zagorje še mladinci iz posameznih aktivov. Brigadirji so bili obiska prav veseli, najbolj veseli pa so bili zvečer, ko so jim zagorski godbeniki precej časa igrali za ples. Navdušenje plesalcev se ni 'n ni poleglo, čeprav so plesali kar po zemlji sredi tabora. Tudi v Senožetih Turistično društvo. — Vse kaže, da se bo ££qod(ia o pošti Do včeraj pravzaprav nisem dosti vedel o njej in mi še na pamet ni prišlo, da bi mi življenje v tem poslopju lahko dalo snov za zgodbo. Res je, da vsak dan, kakor sto drugih, zahajam na pošto: danes s pismom, jutri po denar, toda kaj naj napišem o tem? Pa se je primerilo, da sem moral dolgo čakati na telefonsko zvezo in ljubezniva telefonistka mi Je povedala marsikaj zanimivega o življenju na pošti. Poslušajte! Ljudje prihajajo in odhajajo. Nič posebnega, če se nekateri ne bi dalj časa ustavljali pred okencem blšgajne in drugih oddelkov. Na primer stara ženica, ki je prišla po moževo pokojnino. Čeprav ji Je poštna uslužbenka ljubeznivo pojasnila, naj potrpi do naslednjega dne, ko ji bo pismonoša — kot vsak mesec — izplačal denar na domu, se ni hotela odstraniti od blagajne. Ljudje, ki bo čakali, da pridejo na vrsto, so se že začeli razburjati, toda ona ne, pa ne. »Izplačajte mi pokojnino, ker potrebujem denar za zdravila!« Bila Je razbujena in tudi solze so ji začele polzeti po licih. Dobila je denar in se umaknila naslednjemu državljanu. Toda zavila ni — kot so vsi. mislili — proti lekarni, temveč v gostilno ... Vsi, ki pridejo na pošto, seveda niso takšni. Ker pa zgodba govori samo o Izjemah, se povrnimo k njim. Pravkar je pri pisemskem oknu mlad fant, ki bi rad zvedel, če je njegov ljubezenski tekmec oddal pismo na naslov dekleta, ki ga ima tudi on rad. Tega kajpak ni povedal, toda to se je lahko bralo z njegovega narejenega nedolžnega Obraza. Seveda ni ničesar zvedel, ker Je tisti dan mnogo ljudi oddalo priporočena pisma, pa tudi če bi si poštna uslužbenka zapomnila katerega Izmed njih, ne bi tega nikomur pmvedala. Pri blagajni se je spet nekaj zataknilo. Prisluhnimo: državljan je dobil sporočilo neke ustanove, da mu Je nakazala denar, a tega ni od nikoder. To se mu zdi čudno. Kaj pa, če so si ga na pošti prisvojili? To je huda obtožba, ki je še tako strpljiv človek ne bi mogel preslišati. Tudi mož je naposled sprevidel, da je prestopil mejo vljudnosti. Odšel je domov,-prespal jezo in drugi dan dobil — nakazilo denarja. Brž se je opravičil poštni uslužbenki in ta mu je — to ni bilo ne prvič ne zadnjič — odpustila. Sedaj pa je beseda o dolarjih. Srečnež je dobil pismo od sorodnikov iz Amerike, v katerem so mu sporočili, da so priloženi tudi bankovci. Razočaran je ugotovil, da v pismu mi bilo dolarjev. Brž se je odpravil na pošto in tamkaj stresel jezo nad' uslužbenci, ki da so tako nepošteni, da odpirajo tuja pisma. Mož pač ni mogel slutiti, da ga na pošti čaka že drugo pismo, v katerem mu sorodniki iz Amerike sporočajo, da »o v prvem pismu pozabili priložiti bankovce in mu jih zato pošiljajo v drugem... Takih zgodbic iz življenja na pošti je mnogo, toda kdo naj jih našteje vse v kratkem sestavku. Vprašajmo raje telefonistko, če ve kaj zanimivega o telefonskih pogovorih. Ze sem mislil, da mi bo na voljo, ko me je opozorila, da o tem ne sme govoriti. Toliko mi je pa le zaupala, da imajo samo nekaj privatnih naročnikov, toda tudi telefoni po ustanovah in v podjetjih so včasih bolj privatni kot pa službeni... In še to mi je povedala, da so do telefonistk na pošti bolJ ljubeznivi telefonski naročniki iz podjetij kot pa iz ustanov. Slednji sii nikakor ne dajo dopovedati, da telefonistka pri stari telefonski centrali s polovico premalo linij ne more ustvarjati, čudežev. Zaradi tega pride tu in tam do neljubih incidentov, ko se nekateri naročniki vedejo do telefonistke, kot da je vse drugo, samo človek n«. Vtem sem dobil telefonsko zvezo z redakcijo v Trbovljah na katero sem čakal Ni mi bilo. žal zamujenega časa. ker mi ga je telefonistka poplačala s to zgodbo o majhnih zgodbicah lz življenja na pošti. —et— V mreža turističnih društev v zagorski občini zelo razširila. Zgledu Polšnika so sledili te dni še prebivalci Senožeti. Ustanovili so že pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora tamošnijega turističnega društva, r-V Se ena trgovina z neprekinjenim poslovanjem. — Zagorje je te dni dobilo že četrto trgovino z neprekinjenim poslovanjem To je poslovalnica trgovskega podjetja »Potrošnja«" na Cankarjevem trgu. S tem je podjetje ugodilo želji gospodinj na Cankarjevem trgu in okolici. Prav bi bilo, da bi se zgledovali po njih še drugod. Slovenska premiera filma »Ko pride ljubezen«. — V Kisovca pri Zagorju so v soboto in nedeljo prvič v Sloveniji predvajali slovemsko-francosko koprodukcijski film »Ko pride ljubezen.« V filmu nastopata tudi , Metka Gabrijelčič, stara znanka iz obeh delov »Vesna«, i,n Stane Potokar. Od tega koprodukcijskega filma smo več pričakoval*. »Mladi se predstavljajo«. — V okvir, prireditev 1. mladinskega festivala je bila v veliki dvorani »Partizana« prireditev »Mladi se predstavljajo.« Nastopili so gojenci Glasbene šole Zagorje, pevski zbor pionirskega odreda »Ivan Cankar« z osem- Goreljce pri Radečah •Po ustanovitvi mladinske organizacije in dramske družine se ljudem na Gorel j cah obeta bolj razgibano življenje. Vsak dan je lahko opaziti ljudi, ki se stiskajo v kmečkih izbah ali pa vadijo pod kozolci. Ob večerih se sliši po vasi slovenska in partizanska pest m, ki potrjuje, da se je tudi mladi rod na Gorel j ca h odločno lotil dela za razvoj vasi. Svoj praznik bodo imela na Goreljcah 4. maja, ko bodo sprejeli številne partizanske patrulje, k,i bodo pAšte iz vseh krajev občine. Nato bodo pod kozolcem — ker drugega prostora nimajo — priredili kulturen program z zborovanjem in uprizoritvijo »Velikega dobitka«. Na ta dan pričakujejo na Goreljcah, da bodo sprejeli okrog dve sito mladih ljudi iz vse občine in številne druge goste, med njimi tudi tov. poslanki Mimo Zupančičevo. — Lahko »mo prepričani ,da bodo Gorelj-čani to slavnost skrbno in dobro organizirali in s 'em še enkrat pokazali svoj e'sposobnos ti. letke Toplice, mladinci — člani dramske sekcije Internata Industrijske rudarske šole Zagorje, baletna skupina pionirskega odreda »Ivan Cankar« in osmo-šolec-violinist Franci Prosen, drugomestni z zadnje javne oddaje »Pokaži, kaj znaš?« »Radia Ljubljane. Poslušalci, ki so povsem napolnili dvorano, so bili z nastopi zadovoljni. Gostovali so. — Člani dramske družine delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Zagorje so v nedeljo popoldan gostovali na Izlakah z Marijana Marinca »Komedijo o komediji«. Udeležba je bila zadovoljiva, pa tudi gledalci so povoljno sprejeli goste. — Tudi mladinci z Vajenske šole raznih strok so gostovali v Kot-redežu s komedijo »Sorodnik iz Amerike.« (ma) Ko so v Radečah zvedeli za naspis tekmovanja v praznovanju »dneva mladosti«, so se trdno odločili, dia bodo dali na razpolago vse svoj© sposobnosti, da bi v okviru svojih možnosti storili vse, kar bo v njihovi moči v borbi za prehodni kip »Mladosti«, ki j« trenutno še v posesti mladine radeške občine, katera je lansko leto osvojila prvo mesto v Sloveniji. Na zadnjem plenumu občinskega komiteja LMS so mladi aktivisti skrbno proučili tekmovalni program in tudi ugotovili, da ni ravno najboljši, ker daje tistim organizacijam, ki med letom niso bile tako delavne, več možnosti za osvojitev prvega mesta koit delovnim organizacijam. Kljub temu pa so se odločili, da se bodo borili s podvojeno močjo tako, da uspeh ne bo izostal. Kdor je poslušal razprave mladinskih voditeljev v občini, je lahko videl, kakšna enotnost, spontanost in zavest je bila v njih. Aktivisti z Dol, Sv ib nega. Loke, Podtema, Jagnjenice, Zidanega mosta, Gorelj, Vrhovega, Tovarne papirja in Radeč so postavil kot osnovno samo eno. in to: da naj delavnost odloča1 Naši že drugič udarni Glavni štab mladinskih delovnih brigad na avtocesti Bratstva in enotnosti j« na svoji seji dne 11. aprila izrekel priznanje najboljšim mladinskim delovnim brigadam za delovne uspehe, dosežene v prvih desetih dneh aprilia, S tem sklepom so že drugič proglašene za udarne naslednje mladinske delovne brigade: 1. sisačka, 1. karlovška, zagrebška, 1. primorska, 1. kranjska, IX. ljubljanska, specialpa brigada ELES, trbo-veljsko-tgoiriška brigad® »MKhe Marinka«, mariborska, celjska, pomurska, ter X. ljubljanska mladinska delovna brigada. Brigadirjem iz Gorice in Trbovelj k temu priznanju prisrčno čestitamo. (ma) Sedaj je že lahko opaziti, da so mladi aktivisti resno prijel: za delo. Komaj so zaključili * dejavnostjo v preteklih volitvah, že so pričeli izvrševati nove naloge. Dan za dnem obiskujejo teren. Povsod so velike priprav« za praznovanje dneva mladosti, združene z mnogimi drugimi akcijami na različnih delovnih področjih. Zanimivo je to, da so za tekmovanje zainteresirana vsa društva in ostale organizacije v občini, ki bodo nudile mladin: vso pomoč pri njenem delu. Videti je, da je želja vseh delovnih ljudi v Radečah, da ostan« tamkajšnja mladina še vedno najboljša. —ik- V Trbovljah za 1. maj V Trbovljah so že izdelali dokončen program prireditev ob mednarodnem delavskem prazniku — 1. maju. Tako h° na večer pred praznikom ustanovitve OF slovenskega naroda promenadni koncert godbe na pihala DPD »Svobode-Cen ter* pred Delavskim domom, godbe DPD »Svobode II« pa pred domom v Zg. Trbovljah. Na večer pred prvim majem pa bo v gle' dališk; dvorani Delavskega doma koncert pevskega zbor* DPD »Zarja«. Isti večer bodo goreli po okoliških vrhovih kresovi. Na sam praznik bo P° mestu budnioa, potem pa bodo odšli delovni ljudje na izlet« na Kum, Partizanski vrh, Mrzlico, Klek in Katarino- V dneh 28., 29. in 30. bodo prvomajska zborovanja po vseh trboveljskih delovnih kolektivih. prav tako pa bodo praznovati mednarodni delavski praznik tudi po šolah. Na večer pred praznikom pa bodo verjetn© praznovanja še nat Dobovcu, Kleku, Čečah in Gabrskem. (ma) ...........................♦*** HK*. ž8«Ssi PO NAPORNEM DELU, ZLASTI V TEHLE' DEŽEVNIH DNEH. SE MA LICA ZELO PRILEZE. 0 dejavnosti Prosvetnega društva iz Artič Dejavnost Prosvetnega društva. Prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Artičah se letos lahko ponaša z uprizoritvijo dveh odrskih del: »Gospo ministrice« in »Vdove Rošlinke«. *Za prvo tgr0 je značilno to, da so v njej nastopili po večini igralci, ki so bili prvič na-odrskih deskah. Kljub temu so si upali gostovati s svojo igro v Brežicah in na Vidmu. Iz tega razvidimo, da je gledališka dejavnost v Artičah dobro deluj© in da — upajmo — ne bo ponehala. Pri izvedbi dela »Vdova Ro-šltoka« pa so nastopili sami stari Igralci — stara garda, k je bila že v predvojni dobi Pionir kulturno-prosvetne dejavnosti v Artičah. Prav v tej sta-ri gardi se morajo mlalši igralci zahvaliti za svoj uspeh, kajti šli so po njeni poti. V okviiru domačega prosvet- nega društva deluje nadalje pionirski gledališki krožek, ki pripravlja za zaključek letošnjega šolskega leita in za proslavo 115-letnlce šole v Artičah pravljično igric© »Kralj Mali-ban«. Vsi prijatelji kulturnopro-svetne dejavnosti — In teh je v Artičah mnogo — želimo, da bi s© to delo razvijalo še naprej tako kot do sedaj ln da bi ta dejavnost zajela čimširši krog. ljudi. M. Z. * brali tudi v Spodnjem Posa', Ju. Lepo Lisco — »PosavS* Triglav«, pogosto obiskuje! ljubitelji planin lz Slovenije 1“ Hrvaške, kakor tudi raz" avanturisti. , Letošnja pomlad je (precej muhasta, toda kljub temu J Lisca, zlasti ob sobotah ln »*' deljah, dobro obiskana. Bila je še dokaj lepa sobota* ko Je na Bregu Izstopilo okr<>» 15 mladih planincev s sPr^7j stvom in odšlo na Lisco. Jih ni prav nič utrudila, sa) ie kmalu začeli Igrati z J«*”; Navzlic pazljivosti Jim Je »e tela preko ograje proti do***r Neverjetno so bili fantje spr«J' ni, ker so Jo našli. To se J ponovilo kar trikrat. V mraku se Je število obiskuj valcev planinske koče na L*sf povečalo. Vsak sc Je po sv0J, zabaval: nekateri so šahira*" drugi poslušali radio ali pa ?, Igrali kaj drugega. In tako J prišel čas nočnega počitkf Mladina ln vsi potrebni poč"' ka so se poslovili. ,* Tokrat so prišli na rač“ mladi parčki. Vso noč Je hU , no Igral radijski aparat. Pie*3, so. kar Je duša dala. Ostali ^ »heroji« ln vzdržali četo noč. Vsi ostali SO MM prepriča*'; da so sl želeli na ta način braniti denar za nočnino, jim ni tega nihče očital. V nedeljo zjutraj pa Je a*? lo močno deževati. Slabo v‘,( me ni na vnete planince * vplivalo, saj Je Wla knta* polna planinska pošto,Jank^j, bila tudi zabava: vl Kakršno Je bilo vreme, na Je bila tudi zabavaj po sl Je po svoje preganjal kakor je vedel in znal. svoje sc Je zabavala tudi *-« ha, ki Je prečula noč. z« lin, iw je picuuš« mn. osmih Jo začela popivati. prej Je začela z litri, P°riL,<> pa s »Štefani«. Temu prime1' Je bilo tudi vedenje te dri*t Različne »lepe« prizore so * 'Tj, čudenjem spremljali ki so se oh tej priliki kaj »lepega« naučili ... ,, Nehote se moramo vpraž*je ali naj naše planinske služijo kot zavetišče de*ovjl,«' ljudem, ltl so potrebni r® gl drlla in počitka, alt tletii*1* j« bi sl lahko svoje avanture v voščili kjer koM drugje . . FILM FILM FILM FILM FILM FILM FILM j P S S 2 2 P S • 2 P 2 • ■a Iz Francije poročajo: Brigitte Bardot ustanavlja lastno filmsko proizvodno družbo. pri kateri bo sodeloval tudi njen dosedanji producent Raoul Levy. Pierre Bras-seur je napisal scenarij za prihodnji film Edith Piaf — Jutrišnja ljubimca«. Eddie Constantine sklada vso glasbo za svoje filme in bo tudi še v bodoče pisal glasbo, ki :e povsod uporabljiva. 0 0 0 ' Po premieri filma »Pal Joey«, v katerega glavni vlogi nastopajo Rita Hayworth, Kim Novak in Frank Sinatra, je neki kritik napisal dobesedno takole: »Po prikazovanju ilma od čarobne Kim ni ostalo ničesar. Rita :i je dala lekcijo.« Njegov kolega pa je za-•tisal: »Zares užitek je bilo gledati Rito, kako skozi polni dve uri uničuje igralko Kim Novak.« o o o V Beogradu so začeli snemati nov domači "elovečerni film »To noč«, v katerem nasto-ajo v glavnih vlogah: Milenka Udovički, 'ade Markovič, Jovan Miličevič, Dara Černič, Mija Aleksič, Mika Viktorovič in dru-i, Režiser je Jovan Zivanovič. Scenarij pa ■ napisal Miroslav Stubički. ooo Film »Mladi levi« nestrpno pričakujejo na ■>ch straneh oceana. Ta film je delo reži-’rja Edvarda Dmytryk, igrajo pa: Marlon 'rando, Montgomery Clift, Dean Martin in -ksimilian Schell. Marlon Brando je v fil-1 nemški častnik. Sarajevsko podjetje- za razdeljevanje filmov »Kinema« je pripravilo za predvajanje v letošnjem in prihodnjem letu vrsto novih, dokaj zanimivih filmov. Od ameriških filmov je odkupilo svojevrstno kriminalko »Dama iz Šanghaja«, ki jo je zrežiral Orson Welles. Sam igra tudi glavno vlogo, skupaj s svojo nekdanjo ženo Rito Hayworth. Videli bomo tudi dva ameriška barvna filma v kinemaskopu: »Prekinjena melodija« z Eleanor Parker in Glenom Fordom, ki je biografski film o slavni avstralski pevki Marjorie Lawrence; in »Veliko bikoborbo«, ki je prejela lani Oscarja za najboljši scenarij. Garyja Cooperja bomo lahko videli v pustolovskem barvastem filmu »Doživljali kapetana Weita«. »Kinema« je odkupila tudi italijansko verzijo biografije o Schubertu — »Simfonija ljubezni« z Lucijo Bose in Marino Vlady. Arsene Lupin je verjetno prav tako poznan kot Scherlock Holmes. O njem so Francozi posneli lani barvasti vistavison film z Robertom Lamoure-xom v glavni vlogi, soigralka pa mu je Švicarka Lisolette Pulver. Film je lani zastopal francosko kinematografijo na festivalu v Berlinu. Naj omenimo še poljsko filmsko komedijo »Klobuk gospoda Anatola«, indijski barvni film »Awara«, sovjetski fantastični film »Skrivnost dveh oceanov« in vzhodnonemški film pot v »Bambsdorf«, ki ga te dni že gledamo v Trbovljah. ooo Amerikanci imajo zdaj v delu 30 filmov. Od teh jih je kar devet v Evropi. 2 F 2 2 F 2 2 F 2 2 F 2 2 F 2 2 F 2 . ««iiž8Si MVC nogometna liga idar (Trbovlje) : Drava (Ptu 3:0 (1:0) Po vsej verjetnosti so gostje, kot smo videli, prišit v Trbovlje po dve točka, saj so se drzno spustili! v borbo ter bi s hitro in ostro igro zlasti v prvem delu igre ustvarili skoraj enakovreden položaj na igrišču. Na žalost pa se te njihova ostrost sprevrgla tudi v pretiranost oziroma surovost, zlesti pri njihovih obrambnih igralcih, tako d« Je bil domači krilec Lamovšek ob koncu prvega polčasa poškodovan in je odrle) samo stažiral. Kaže, da »o Rudarjeve; malo podcenjevali goste, ki so trenutno na dnu lestvice in je zato tudi precej časa poteklo, da so uredili svoje vrste. V 37 minuti je Knavs dosegel gol. rezultat pa se kljub streljanju enajstmetrovke ni spremenil. V drugem polčasu pa je bila sl ka povsem naspio.na oni iz prvega dela. Domači so navzlic okrnjenemu številu igralcev dobesedno oblegaili nasprotnikova vrata, tako da je bil vratar gostov vseskozi polno zaposlen. Toda šele v 80 minuti Je Mejce-nu uspelo ukaniti vratarja, kar je ponovil tudi v 88. minuti, in s tem rezultatom je bila zaključena tekma. Zmaga domačih je popolnoma zaslužena, po iigirl sodeč p« je rezultat morda premajhen. Celjsko-zosovska nogometna liga Bratstvo tesno za Brežicami Mladinsko nogometni prvenstvo Mladinci, Rudarja so imeli toki r-at v gosteh ml a damsko moštvo »Kniima« iz Ljubljane in ga v zanimivi igri premagali z rezultatom 4:1 (1:1). S to zmago so si »mladi« utrdili položag na vrhu lestvice, katerega upamo, bodo še vnaprej obdržali, Radeče : Rudar (Trbovlje) 4:1 (4:1) Prvenstvena nogometna tekma celjske podzveze med moštvom Radeč in drugim moštvom trboveljskega »Rudarja« se je končala s presenetljivo zmago domačinov, ki so zelo dobro igrali samo v prvem polčasu in s tremi goli prednost; zagotovili zmago. Gole so dali; Mlinar dva, Hauptman in Lavrinc po enega. Najboljši igralec na terenu Je bil Mlinar na desnem krilu domačih. FILM © FILM FILM O FILM FILM FILM FILM Kaj bomo gledali prihodnji teden v kinu v Zgornjih Trbovljah? Ze dolgo niso angleški filmski Ustvarjale; dali svetu tako duhovite. pn.srčne in razgibane filmske veseloigre, kakor jim Je to Uspelo v barvnem filmu »LEPO JE BITI MLAD« Pred leti je vse ljubitelje filma navdušila slovenska »Vesna« in iansko leto »Ne čaka;, na maj«, ki ?ta na .preprost in prijeten na-um prinesla med nas drobec štu-uentovsKe mladosti, veselja on Ilubezm. Podobno so sedaj Angleži v filmu »Lepo je biti mlad« vzel; zgodbo iz življenja študentov yn vpletli v filmsko zgodbo vse tisto, kar je v življenju mladih hud,, najlepše: veselje, malce romantično, a vendarle tako lepo ljubezen, posrečeno prikazano, včasih malo komične odnose med utUdino in profesorji, razen tega Pa ljubezen do glasbe, ki obsega Uajvečje- mojstre glasbene umet-u°sti, pa tud; najmodernejšo glas-~o. Ce k temu dodamo še da v mmu, kj ga Je režiral Cyril Fran-kpl nastopajo naš dobri znanec od 10. do 12. maijia angleški barvni film »SEMENJ ZELJA.« Ta film nam je odprl srca malih, preprostih, a poštenih ljudi. In v tem Je velika moč in privlačnost tega filma: John Mills, Cech Parker In mla- od 16. do is. maja ameriški barvni film »PONI EKSPRESS«. film Divjega zahoda, v katerem nastopajo v glavnih vlogah znani igralci Ronda Fleming. Džen Sterling itd.; od 24. do 26. maja ruski barvni kriminalni film »DELO RUMJAN-CEVA«, v katerem igrata glavno vlogo A, Batalov in N. Pogorska-ja. Film ima odlično vsebino 'in drž) gledalca v napetosti od začetka do konca; od 30. maja do 2. Junija ameriški film »DAMA IZ ŠANGHAJA«, ki ga i« zrežiral Orson Walles. Sam igra glavno vlogo, skupaj s svojo bivšo ženo Rito Haiworth, od katere se je takrat, ko je nastal ta film, že ločil. Torej v prihodnjem mesecu sami prvovrstni filmi. V kinu »SVOBODA TRBOVLJE II« so urejene že vse naprave za klnemaskopske filme in bodo zato razen navedenih filmov na sporedu tudi filmi na tako imenovanem širokem platnu. — O-tem pa še kaj več prihodnjič. Bratstvo tesno za Brežicami Čeravno Je Bratstvo iz Hrastnika Igralo v nedeHo s »Kovinarjem« 'iz Štor neodločeno, ga še vedno lahko štejemo med kandidate za prvo mesto v spomladanskem prvenstvu, kajti Brežičani so ponovno izgubili v Celju z NK »Celjem« z 2:4. »Bratstvo« Je proti »Kovinarju« igralo na domačem Košarka Rudar : Proletarec 58:4» (33:26) V prijateljski tekmi so s« v nedeljo srečali košarkarji »Rudarja« iz Trbovelj z igralci »Proletarca« v Zagorju. Zmagali so gostje, vendar košarkarjev »Proletarca« ne gre podcenjevati. Vse kaže, da bodo igrali vidno vlogo v spomladanskem prvenstvu. Start tudi v republiški košarkarski ligi mojster na trobenti Jeremy kpenser, ki je s svojim igranjem J1* trobenti navdušil ves svet, po-sl lahko po pravici obetamo J® f-'lma »Lepo je bita mlad« iz-red©n filmski užitek in nenavad-no razvedrilo. Film bo na sporedu od petka, 25. er^'a do torka, 29. aprila, v kinu »SVOBODA TRBOVLJE II«. k a; bcm-o še v prihodnjem hirš^u gledali v tem kinu? l- do 4. mnja angleški barvni *ilm »SMRT NA CESTI«, film na-vsebine in avtomobilske tekme' ^ do 9. maja francosflti barvni «>SVET TIŠINE«. Za ta film bomo delali posebne reklame. *er o njem ni mogoče pripovedovati in pasati. »Svet tišine« je tre-?a samo videti!. V letošnjem letu J* t*!l to v Ljubljani najboljše ot) [-kani film. Gledalo ga je preko V Trbovljah za 1. maj S3 t:- ,f>(’ obiskovalcev: Kinematografi kJNo »DELAVSKI DOM«, v Trbovljah: od 18. do 22. aprila amer. bsrvri; kinema Skopski film »SE-DECi BIK«; od 22. do 24. aprila M arrier. barvni kavbojski! film »BITKA V KLANCU«. Kino »svoboda« videm . kr-sKO: 19 in 20. aprila ital. film »prepovedane zveze«; 23. in aprila avstr film »STARI u-RESnik«; 26. in 27. aprila ital. Rim »pesem pomladi«. Kino BREŽICE; 18. in 19. aprila fhgl. barvo; film »RIHARD III«. «0. in 21. aprila amer. barv. ki-hemaskopski film »DIRKAČI«: in 23. amila angl. film »TOLPA Z LAVENDER HILLA«; 24 "brila ruski ftlm »NESMRTNI GARNIZON«; 25. in 26. aprila ■hlev. film »ENA ZELJA«. *♦»♦».....___________.............. Trbovelj siki športniki so v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom pripravili vrsto športnih prireditev in srečanj. V dneh od 23. do 25. aprila bo nagometni turnir, sindikalnih aktivov za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. 25. aprila bodo polfinalne tekme odbojkarskega 1 pokalnega turnirja na telovadišču »Partizan«, 26. aprila bo strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču STT. namiznoteniško tekmovanje za prehodni pokal ObSS v domu »Rudarja« in finalna odbojkarska tekma. V nedeljo 27 aprila bo zjutraj prvomajski kros. nato pa okrajno namiznoteniško prvenstvo, prvenstvene nogometne tekme Sloga : Brežice, Sloga (Čakovec) : Rudar in Svoboda : Rudar (Hrastnik). Na sporedu je kolesarsko tekmovanje na progi SD »Rudar« — tržnica — glavna cesta — SD »Rudar« in klubski teniški turnir SD »Svobode« na njegovem stadionu. Tudi ljubitelji košarke bodo prišli ta dan na svoj račun, saj bo dvoje prvenstvenih srečanj. Moški se bodo srečal, z »Branikom« iz Maribora, žene pa z ekipo Jesenic. 28. aprila bodo polfinalne tekme nogometnega turnirja in sindikal- Naročite Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavskega kraja ni pokalni šahovski turnir v domu SD »Rudarja«. 29. aprila bodo spet nastopili šahisti, tem pa se bodo pridružili na kegljišču »Rudarja« še kegljači. 30. aprila bo zaključna tekma sindikalnega nogometnega turnirja. 2, maja pa bodo tradicionalne gorske avto-mo-to dirke na progi Dimnik — Katarina. Na njih bodo nastopili nekateri najboljši vozači iz naše republike. (ma) V nedeljo oziroma že v soboto, se bodo tudi košarkarji »zapodili« pod koše v borbi za točke. Kaj več o trboveljski ekipi za sedaj Propagandna ocenjevalna vožnja v Trbovljah Avto-mato društvo v Trbovljah je izvedlo v počastitev 20-letni.ee obstoja društva dne 6. aprila t. 1- propagandno ocenjevalno vožnjo ma relaciji: Trbovlje—Vode—Slačnik— Zagorje —za Savo preko Hrastnika — Bobna—Ceč do 'lovske koče na Podmejd nad Trbovljami. Vožnje se je udeležilo 17 motoristov in 2 avtomobilista. Vreme je bilo deževno in slaba razmočena proga. — Graje je vredno, da je bila udeležba tako slaba, kajti v Trbovljah je dosti vozil, ki so v dobrem stanju. Na žalost njih lastniki nimajo razumevanja za take in podobne prireditve. iz Vidma-Krškega REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 14. ŠTEVILKE , Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz 14. številke -■•"-‘ga nista se glasi (vodoravno ln navpično): 1. SMEH. 2. MILA, 3. tLAX, 4. HANA. j, drob je prisodil nagrado za rešitev magičnega kvadrata Eriki ‘ AVLOVIC,'učenki III. razreda gimnazije, pošta Dobova, vas Gaber- drugo nagrado pa dobi Jože DOLANC, učenec 7. razreda osnov, »ble. Pod kuni (tačasno v Splošni bolnišnici v Trbovljah, soba št. 28). "'"la bomo knjižno darilo poslali po pošti. -. Vsem ostalim pionirjem ln pionirkam, ki Jim žreb žal ni bil Sklonjen, za poslano rešitev ln pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO PALINDROMSKA NALOGA ZA NASE PIONIRJE Tudi v našem jeziku imamo besede, ki se naprej ta nazaj berejo Jj"ako. rake besede imajo učeno, tuje ime PALINDROM. prav Je, to vedo tudi naši mladi pionirji. Med pallndrome štejem« v na-leziku na primer besede: bob, oko, cepec, klsi/k, Oto Itd. Pokusite najti še kakšno slovensko besedo, ki sc naprej ln nazaj bere »■■ko. Ce vam bo ta naloga pretežka, vprašajte starejšega brata k, sestro, pa mamico ta očeta, ki vam bodo »adl pomagali. Tudi kko lopo žensko Ime poznamo, ki ga prištevamo med palldrome, Jkdalje naši pionirji v marsikateri družini kličejo hišnega pogla- rju z imenom, ki sc naprej ta nazaj bere enako. c* boste našli še kakšen pallndrom, nam ga prinesite ali pa JjTočlte po pošli do nedelje. 27. aprila opoldne. Kot nagrado hna-Pripravi leni dve lepi knjižni nagradi, ki Ju bomo razdelili po »lofciitvi žreba. , „ , t*. Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega jj?e«a In primka še razred šole, ki Jo obiskujete, nadalje pošto In ■1. kjer ste doma. Sedaj pa pridno na delo! Pozdravljeni! UREDNIŠTVO Tovarna čokolade in- likerjev v Vidmu-Krškem bo zabeležila v syojo kroniko 10. apnil 1958 kot zelo važe.n daitum, ker so na ta dah ustanovili prvič samostojno organizacijo Zveze 'komunistov. Novo ustanovljena organizacija je izvolila iz svoje srede za sekretarja tov. Jožica Bajca. Z e ob tej priliki so razpravljali o problemih v podjetju. Ugoitoviilii so, da je organizacija Zveze komunistov za tovarno velikega pomena, ker je treba v njej, četudii je majhna, rešiti precej vprašanj. Skušali jih bodo sproti reševati, tako da bo delo DS in UO laže kot sti-cer. Priprave za 1. maj- V občini Videm-Krško se že vneto Popravljajo na prvomajsko praznovanje. Za izvedbo te slovesnosti je občinska organizacija SZDL imenovala posebno komisijo, ki bo skupno z drugimi množičnimi organizacijami izvedla športna tekmovanja sindikalnih podružnic. Tekmovali bodo« nogometaši, odbojkarji, namiznoteniški igralci Itd. MALI OGLASI POLOVICO HIŠE Z VRTOM, vseljiva, v Trbovljah, Obrtniška c 6, prodam. SLADKO SENO V BALAH po 13 din za kg dobite Pri »Posavje-produkt«. Videm-Krško — v bazi Brežice, telefon Brežice 73. prodajam Marcelo za stavbi-šče v Dobovi, bl'iizu postaijie. — Informacije pri Terezi Radano-vič. Vel. Obrež 41. Gradbeno parcelo ugodno prodam. Natančnejši podatki pri Mariji Zajc, Krško, Gubčeva 17. Velika prvomajska proslava bo 30. aprila pred Tovarno celuloze in noto papirja, kjer bodo razdelili zmagovalcem v športnem tekmovanju nagrade. Računajo, da bo na bafcladi in pozneje na proslavli, kjer bodo razen godbe sodelovale t udi sekcije DPD »Svoboda«, več tisoč ljudi. Po proslavi bo otvoritev plavalne sezone za letošnje leto s plavalnim sporedom. Občinski odbor SZDL Videm-Krško se že pripravlja na konferenco SZDL, kf bo v soboto 26. aprila. Vse osnovne organizacije so že izvedle redne občne zbore ln izvolile delegate za občinske konference. Predvidevajo, da bo na konferenci okrog 100 delegatov, ki bodo zastopali vse osnovne organizacije Socialistične zveze v občini. H»tww«nimiM»n«»>imiMMHiH4inwmtMiimimmwMinnn«m< ŠTUDENTJE — AKADEMIKU V soboto, 19. aprila 1958, ob 18. uri, bo v Domu SZDL Trbovlje (prt Forteju na Vodah) redna letna skupščina Revirskega akademskega društva Trbovlje. Vabimo vse študente Ln akademike tz Zagorje, Trbovelj, Hrastnika in Radeč, da se skupščine udeleže. Odbor. ■ ■ ■ OB PROSLAVI 20-LETNICE AVT0-M0T0 DRUŠTVA TRROVLJE pridite vsi na tradicionalne VI. gorske hitrostne dirke na relaciji Dimnik—Katarina (Čeče). Dirke bodo za prvenstvo Slovenije 2. maja s pričetkom ob 14. uri. Po končani prireditvi razdelitev nagrad v domu »Svobode« II« v Trbovljah, nato zabava s plesom. Vstopnina 80 din. Vabi AMD Trbovlje S Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za pravo-^dno upravo LRS v Ljubljani razpisuje Okrajno sodišče Videm-Krško 1 mesto pisarniškega uslužbenca 1 mesto strojepisko ... pogoji; za pisarniškega uslužbenca, do. > šena srednja šola jj* dovršena nižja srednja šola in praksa v pisarniškem r°s'ovanju; za strojepisko: dovršena nižja srednja šola in nat>je strojepisja. Plača po zakonu o javnih uslužbencih, u Prošnje, taksirane s 30 din, ln življenjepis je poslati naj-rfjheje do 30. aprila 195(1 Državnemu sekretariatu za pravo-^•dno upravo LRS v Ljubljani. Ljubljanli, dne 10. aprila 1958. RAZPISNA KOMISIJA Velja do 8. junija 1858 VOZNI RED Odhod avtobusa na kolodvor iz Trga . 4.20 5.10 5.30, 6.30 Vod 4.30 5.15 5.35 6.40 Ljubljane Zid. mcfsta 4.50 5.37 6.04 7.25 —.---9.30 10.50 14.20 —15.30 —19.-----20.08 —•---•— 9.40 H,— 14.30 15.20 15.35 16,— 19.10 19.40 20.10 Prihod vlakov lz —9.31 10.25 —15.11 15.49 —16.49 19.49 20.30 — 8.07 —.-.— 11.26 —15.50 16.25 16.24 19.17 20.25 21.— Trbovlje - Hrastnik - Trbovlje Odhod avtobusa iz Trbovelf Odhod avtobusa iz Hrastnika 5.50 14,— 18— 6.30 / 14.40 19,— AVTOBUS V HRASTNIK VOZI SAMO OB DELAVNIKIH Pionirsko šahovsko prven* stvo v Brežicah V nedeLjo dopoldne so se zbrali a gimnaziji: v Brežicah najboljši nemir ji — šahisti brežiška občin« .n se ‘pomerili za naslov občinskega prvaka. Sodelovala je ek: pa starejših pionirk iz Brežic, dve ekipi mlajših pionirk, šest moštev starejših in štiri moštva mlajših pionirjev. Rezultati tekmovanja: Starejše pionirke iz Brežic ®o brez konkurence prvak in f mali at za okrajno tekmovanje. V borbi mlajših pionirk je brežiška ekipa premagala pionirke iz Cerkelj z rezultatom 4:0. Starejši pionirji! so do OBVESTILO NAROČNIKOM * Prihodnja, prvomajska številka »Zasavskega tednika« izide šele v torek, 29. aprila, na 16. straneh. Uredništvo in uprava Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Riše: J. Spitaler Pri ognju pod zavetjem platnenega šotora je čepel majhen, debel možakar in kadil cigareto, zvito iz rjavega papirja. -Aha!- je rekel. -Ti si menda novi sluga gospoda Spragua?« Dimač je prikimal. -Vidiš, jaz sem sluga doktorja Stina,- je nadaljeval možakar. »Dolg sem pet čevljev in dva palca in mi kar na kratko pravijo Jeka Cok. -Sedi, boš dobil kaj za pod zob! Naša gospoda še ni vstala.« Kljub temu, da je že pozajtrkoval, je Dimač sedel in v zavetju platna použil svoj drugi zajtrk s trikrat večjo slastjo. Naporno delo v zadnjih tednih mu je okrepilo želodec in vzbudilo v njem pravi volčji tek. -Na, še eno skodelico kave, pa zapomni sl, da bi za vse na svetu ne hotel potovati s tako sodrgo, če ne bi tako presneto želel priti v Klodnjak.« -Ta dva človeka nimata pravega srca. Se žalni trak bi snela iznad vrat hiše žalosti, čc bi ga potrebovala, Ali si zahteval pismeno pogodbo?« Dimač je odkimal. »»■»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»M««......... FLORENTINA Ta lesena hišica je bila zadnje zatočišče Prospera de Zittra in Florentine Giral. V Belgiji jima ni bilo več obstanka. Nikjer se nista mogla skriti, vsepovsod so ju zasledovali pripadniki Pokreta odpora. Imela sta veliko srečo, da sta uspela pobegniti v Nemčijo. Končno sta prišla v Wiirzburg, v svoje zadnje skrivališče. — Je nevarno? — vpraša tujec z drhtečim glasom. — Jo boste rešili? Zdravnik zmaje z rameni. Kako naj v teh dneh po vojni reši žensko, ki ima tuberkulozo? Bolnišnice so prenapolnjene. Ni živil, niti zdravil. — Gospa potrebuje penicilin, dobro hrano, dovolj masla, sadja... — Vse bom kupil, gospod doktor, denar je postranska stvar... Potem je doktor Lambert vsak dan zahajal v to hišico. Zvedel je, da sta neznanca iz Belgije in kmalu je poznal tudi njuna imena. Na vsa vprašanja, zakaj sta prišla v Nemčijo, pa je Prosper de Zitter odgovarjal, da sta bila prijatelja Nemcev ... Januar, februar, marec ... leto 1946 ... Življenje v leseni hišici teče svojo pot. FlorentSni ni bolje, niti slabše. April 1946. V hišico je prodrla vest: »Vanja« je ujet... Ali bo molčal? Vprašanje, ki muči dan in noč oba stanovalca lesene hišice. , Zanka se oži. 27. junij 1946. Dr. Lambert je kasneje takole opisoval dogodke, ki so se zgodili tistega dne: — Popoldan je prišel k meni Prosper, strašno nervozen. Povedal je, da so mu na sledi. Tudi tokrat je prišel k meni po penicilin, in domenila sva se za ponoven sestanek ob 19. uri. — Ko sem odšel z doma, sta me v bližini stanovanja ustavila dva moška. — Dr. Lambert? — vpraša eden od dvojice. — Da, kaj želite?' — Vi ste ujetnik. Belgijska kriminalna policija. Takoj se mi je posvetilo, da je aretacija v zvezj z Prosperom in Florentdno. Spraševali so me več kot uro, in slednjič sem jam povedal, da me bo ob 19. uri ponovno obiskal Prbsper de Zitter. Tedaj je pozvonil telefon. Za-sliševalec je dvignil slušalko. Razločno sem slišal onkraj žice: — Imamo ga v pesteh! Tedaj so me izpustili. Nekaj dni kasneje so ujeli tudi Florentino in celotno druščino. Le Ružeron je uspel pobegniti, še danes ga belgijska policija zaman' išče. KONEC OBEH IZDAJALCEV 10. marca 1947. leta, točno ob 10,30, se je v bruseljski palači Pravice začel velik proces proti Prosperju in Flo-rentdni. Ko so pripeljali oba obtoženca, je nastal v dvorani vihar: — Zločinci, ubijalci, živali v človeški podobi ... Policija je morala nenehno intervenirati... 20. aprila 1947 je dobil besedo državni tožilec. Govoril je dolgo, zelo dolgo. Svoj govor je zaključil z besedami: — Mi zahtevamo glave obeh obtožencev! V dvorani je nastala smrtna tišina. Samo nekoliko sekund. Potem pa so po dvorana razlegli klici: »Smrt izdajalcem! Na vešala z njima!« To je trajalo nekaj dolgih minut. 22. aprila 1947 je sodišče izreklo obsodbo. Smrtnol Za oba izdajalca! 0 0 0 Leto dni sta Prosper in Florentina čakala v smrtni celici. Končno je bila 8. marca leta 1948 njuna prošnja za pomilostitev odbita. Nekoliko dni kasneje. Sivo, hladno jutro. Na nekem vojaškem travniku, blizu Bruslja. Dvakrat po devet policajev ča ka... Nato pripeljejo obsojenca. Najprej Florentino. Oblečena je v temno obleko. V obraz je bleda kot zid. Privežejo jo h kolu. Potem pripeljejo še Prosper j a. Ko je zagledal kol, je začel divje vpiti. Onesvestil se je. Polijejo ga s škafom vode, v usta mu kanejo nekaj kapljic alkohola. Ko se je zavedel, je že privezan h kolu in v sivo marčevsko jutro udarijo streli... Florentina in Prosper sta mrtva... Zadela ju Je pravična kazen ... — KONEC — - (Po »Trista čuda« prevedel Milan V.) MMM« Mila se spremini** Enakomerno popljuskavanje vode ob čoln. Pomladno sonce, ki je obviselo nad kršem in Crnojeviča Ri-jeka, ki je ostala ob vsem tem čuteče tiha. Pred pol ure sivo uipustili Titograd in zdaj smo se z našim fiatom znašli ob obali Skadarskega jezera, kjer že obilo klije pomlad. Pomešala se je v vonj po vodi in ribah, med ribiške mreže in modro nebo. Kamnite enonadstropnice z lal-končki in za ped večje bajte so se razrasle na skopem prostoru v dveh vijugastih črtah v ulico, ki od ranega jutra do poznega dne občuti vlago jezera in toploto neba. Anica je prinesla vred hišo kolovrat in predla. MIT AR — BIL SEM PARTIZAN Na vzpetini so razvaline gradu nema priča nekdaj mogočnega življenja dvorca na Zabljaku in njegove prve tiskarne, skoro povsem nova tovarna rib, streljaj od tu, pa denarni zaklad za prebivalce ob Skadarskem jezeru, ki jim je edini življenjski vir voda in njeno bogastvo. Tudi danes ni mož doma. Nihče ne ve, kod vlačijo 1 ~eže in krmarijo čolne. Na Prelah, več kot uro od tu odtujenem otoku, pa sta me vendarle pričakovala Mitar Pajevič in Milo Seržantpvič. Oba sta se že vrnila z ribarskega pohoda in na njunem obrazu so se še poznali sledovi pre-stanega napora. Starca, ki sta stala pred menoj v gumijastih škornjih, povitih hlačah in črnogorskih čepicah, sta takrat pred trinajstimi leti pomagala partizanskim borcem na terenu in tudi sama s puško v roki preganjala sovražnika po črnogorskih pečeh. Stevu in Mitru so naporna leta zasekala v obraz globoke gube. Njuna usta niso bila nikoli navajena mnogo govoriti, roke pa niso nikoli držale pisalo. Pa vendar usta zdaj pred beležnico dovolj zgovorno govore in vedre oči pozorno zro skozi gost dim »Zete* proti belim listom, da bi ne ostalo kaj nezapisano, pozabljeno, ker so vendar že vse skupaj odlomki iz minulega, odmaknjenega pretežkega življenja. Pred skoro sedmimi desetletji sta prišla na svet ob tej vodi in skalah. Okusila sta pomanjkanje in glad. Sla skozi balkansko fronto in zaplesala v vrtincu prve in druge svetovne morije. Nekoč nista mogla kupiti kruha, danes ga lahko. Zdaj gresta v Titograd in po vaseh prihajajo najvišji funkcionarji. Počasne čolne so zamenjali ribiški motorni čolni, pomaga jim in ščiti jih »ribarska zadruga«. In pripovedujeta naprej: — Vsa deca hodi v šolo. Po hribih, ki jih že od nekdaj zreta, s vzpenjajo električni drogovi z lučjo. Iz hiš se oglaša radio. In Stevo Pajovič iz njune vasi študira medicino v Skoplju. STAREM Oba vse to dobro čutita. Spominjata se, kako je bilo ‘ nekoč in vidita, kako je danes. Zato so njune oči svetlejše in besede toplejše. Življenje je postalo lepo. V Ko sem zvečer spet sedel v fiatu, sem ugotavljal. Skadarsko jezero je v svojih starih okvirih spet novo. Novi so ljudje. Nova je vsa Črna gora s Titogradom, Nikšičem in nekoč pozabljenimi vasmi. Jankq Koprivc PRED PROSLAVO NA SUTJESKI Kozara v miniaturi Kozara in njeni partizani. Razburkana reka, možje in žene, ki so šli s puško in golimi rokami v boj proti kljukastim križem, črnim srajcam in njihovim priveskom. Tisoči, ki niso dočakali sonca, ki danes sije nad Bosno. Pred osemnajstimi leti je bila Kozara prva, ki je svareče dvignila svoj glas proti fašističnim hordam. Prižgala je plamen upora, ki se je razplamtel na jug in sever, na vzhod in zahod. Kozara, ki se je že nekoč tako odločno in neizprosno s stavkami, zborovanji in protesti borila proti zaostalosti, neenakopravnosti in izkoriščanju. Zdaj gledamo to veliko epopejo v miniaturi, v razstavnem prostoru sarajevskega muzeja NOV. Razstavo o Kozari in njenih partizanih, ki nam še enkrat pričara pred oči tragiko in mogočnost tistega časa. Iz megle zgodovine vstajajo podobe prvih" kozarskih partizanov. Tu med njimi je Stari — Djuro Pucar, organizator upora, tu je bosenski kmet, ki je odšel v boj z vilami, tu so cele partizanske družine — očetje, matere in njihovi otroci. Prve drzne akcije. Akcije proti tujcem. Akcija za svobodo. In sovražnikovi odgovori, močni, krvavi. Napadi in ofenzive, ki pustošijo in ubijajo. Kri, ki je tekla v potokih, in pesnik, ki je zapel o Krajini in njeni krvavi obleki, v krvi, ki spremlja jutro, opoldan in večer. Tu so ljudje, ki so imeli nakljub vsemu še vedno svojo svetinjo. Se vedno so se borili, še vedno je bilo upanje v svobodo močnejše od vseh granat, bomb in pušk. Januarja 1942 je bilo na Kozari 62 partizanskih udarnih akcij. Ahmed je obstal pred sliko Franja Kluza, Rudija Čajevca in njunih pomočnikov, s katerimi je Kozara dobila prvo letalsko formacijo. Zrl sem v gorečo izpoved trpeče stare matere. >*Ko bi mogla, bi rodila hkrati tri sinove in vse tri poklonila domovini.« Kolikšna ljubezen! Ljudje se nemo pomikajo naprej. Od podobe do podobe, od predmeta do predmeta. Kakšno spoštljivost vzbujajo te stare kozar-ske puške! Bajoneti. Zastava. Le kdaj pa kdaj kdo tiho spregovori, nekaj vpraša. Tu sta tudi dva nemška študenta. Zgrozita se nad dokumenti morije: -Ali je to moglo biti...?« Bilo je. V srcih ljudi je zapisano. Zato nočejo, da bi se še kdaj ponovilo. —jak LEKCIJA DEKLETOM . . . Časopisi so pisali, da je za časa svetovnega mladinskega festivala v Moskvi mladina Iz zahodnih držav na ulicah sovjetske prestolnice plesala tudj — zares neokusni — »rock and ro-lil«. Vse pa kaže, da je ta ples na del sovjetske mladine vendar napravil vtis. To lahko sklepamo te emisije moskovskega Radia, v kat eni se ostro napada tista sovjetska ženska mladina, ki je šla za zgledom svojih za hodnih sovrstnic. V emisiji je bilo dobesedno poudarjeno, naj sovjetska dekleta »prenehajo z zvijanjem bokov, ker so na razpolago druga sredstva, da se iz razi ženskost. Ce je to prevračanje, spakovanje in cepetanje morda všeč dekletom v tujini, ki se v to brez sramu spuščajo, se to nikakor ne spodobi za naša dekleta ...« SE ENA KRALJEVSKA AFERA Po škandalu s Sorajo, ki mora zapustiti perzijskega šaha, ke: mu ne more roditi prestolonaslednika, se sedaj oglaša druga »bomba«: angleški list »Sundav Pictorial« poroča, da bo sestra britanske kraljice, princesa Margareth prestopila v katoliško vero, da bo lahko postala redovnica! List trdi, da je to informacijo dobil od osebe, k' je v prijateljskih stikih s princeso. — Svoječasno je bila Mar- gareth »strah« za kraljevsko hišo, ker_ se je vedla, »kot se to za princeso ne spodobi« — tako so pisiali britanski listi. Takrat se je hotela poročiti z običajnim plebejcem — kapetanom v armadi. Ko so to preprečili, se je princesa umaknila — in sedaj se sliši ta novica ... . . . nekako kot protest proti nedemokratskim dvorskim predpisom, ki dušijo svobodno voljo članov kraljevske hiše... 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o o m o ■ o KOLIKO NAJ TEHTA NOSEČA ZENSKA Večina nosečnic se med nosečnostjo odebeli, debelost P® tudi navadno po poroda ne izgine. Debelost mi znak zdravja in znano je, da so debeluhi bolj podvrženi bo&fc/r/idm kot pa ljudje, ki imajo normalno telesno težo. Predebela nosečnica bo imela več težkoč v nosečnosti in pri porodu in tudi otroci debelih mater niso bolj zdravil kot ostali otroci. Priporočljivo je torej, da se nosečnica ne odebeli preveč. To bo dosegla tako, da med nosečnostjo ne bo pretirano jedla ter da bo pazila na sestavo hrane. 2e normalne telesne teže se med nosečnostjo zredi za deset do 12 kilogramov. Ko žena preneha dojiti, dobijo dojke svojo prejšnjo velikost, organizem se iznebi odvečne vode in telesna teža bo postala polagoma takšna, kot Je bila pred nosečnostjo. V prvem mesecu nosečnost« pridobi žena na teži največ pol kilograma. V drugem mesecu po navadil izgubi okrog kilogram. v tretjem mesecu se zredi za pol kilograma, tako da konec tretjega meseca nosečnosti tehta prav toliko, kot J« tehtala pred nosečnostjo V naslednjih treh mesecih žena na teži največ pridobi, in sicer okoli 6 kg. Razume se, da so navedene številke samo povprečne in da niso pri vsaki nosečnosti enake. Vendar pa naj služijo ko*t nekak kažipot. NEKAJ ZA NASE GOSPODINJE LIMONOVA OMAKA: Na oljd bledo zarumenite sladkor i® dodajte moke. Iz tega napravite svetlo prežganje, ki ga razredčite z mrzlo vodo. Dodajte še sok limone, po okusu sladkorja, ter prav malo solil. Kuhajte Še nekaj časa, da se zgosti in nato servirajte. AGATHA CHRISTIE 24 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Toda o otožnosti In življenjski naveličanosti niti sledu. Celo pred pogostitvijo se ji je zdelo življenje zelo rožno. Tako stojiva, dragi moj, psihološki spremembi naproti. To pa je nadvse važno. Kaj je pripravilo vedno veselo Nick na drugo gledišče?« »Strah zaradi Maggleve smrti.« »V to dvomim. Strah Ji je sicer razvozlal Jezik, toda sprememba je nastopila že poprej. Ali res ne obstaja nekaj, kar je vzrok temu?« »Jaz ničesar ne vem.« »Pomislite malo, Hastings. Naprezajte malo vaše sivo staničje.« »Res...« »Kdaj sva imela zadnjič priložnost opazovati gospodično?« »Mislim, na družabnem večeru.« »Res je. Videla sva, kako je pozdravljala goste tn zdaj z enim zdaj z drugim izmenjala nekaj vljudnih besed — kratko, povsem mehanično, vljudnostno ravnanje. Kaj pa se je dogodilo na zaključku večerje, Hastings?« •Odšla je k telefonu,« sem obotavljaje se dejal. »No, končno le, dragi moj!... Odšla je telefonirati ln je izostala najmanj dvajset minut. Ali se vam ne dozdeva to le nekoliko predolgo za telefonski razgovor. S kom je govorila? Kaj ji je bilo sporočeno? Ali je sploh telefonirala? Hastings, ugotoviti morava, kaj se je teh dvajset minut dogajalo, ker bova tako dobila prvi mali namig za tem, kar sva do sedaj zaman iskala.. »Ali ni to nekoliko preuranjen zaključek?« »Mais non, mais non! Podnevi sem vam razlagal, da gospodično nekaj moti, o čemer pa misli, da nima nobene zveze z umorom. Vendar jaz, Hercule Poirot, bolje vem: obstaja neka zveza z umorom. Že pred dnevi mi je postalo jasno, da manjka pomemben člen v verigi. Ce bi ta ne manjkal — bi vse kratko in jasno ležalo pred menoj — eh blen — manjkajoči člen je ključ do skrivnosti! Hastings, jaz vem, da imam prav, zavedam se, da moram dobiti odgovor na svoja tri vprašanja. In nato... nato... pričenjam spoznavati ...» »Kljub temu pa mislim, da bi nama bila trenutno najbolj potrebno kopel in brivski aparat,« sem vzdihnil in Iztegnil svoje trde okončine. Ko sem s toplo kopeljo pregnal otrpnjenost, sem si zaželel vročo kavo, ki bi me povsem osvežila. Kot sem bil navajen, sem odšel v hotelsko zajtrkovalnico ln med jedjo prelistaval časopis. Bilo pa je v njem razen novice o dokončni potrditvi smrti 'stotnika Michaela Setond le malo novega. Kako neki bo jutri pisalo med vrsticami? Morda: umor dekleta med ognjemetom^ Zagonetni dogodek ... Nekako temu podobno. Ko sem se pravkar hotel vrniti nazaj, sem opazil Frederico Rlce, i.l se Je bližala moji mizi. V tem belem jutru se mi je zdela še svetlješa plavolaska ali pa je to poudarjala njena obleka iz črnega marocalna z belim ovratnikom. »Hotela bi govoriti z mr. Poirotom, stotnik Hastings. Veste morda, če je že pokoncu?« »Našla ga bova v njegovi sobi zgoraj,« sem odgovoril. »Kar z menoj pojdite.« •Hvala vam.« »Upam, da niste preslabo spali,« sem se pozanimal, medtem ko sva skupaj zapuščala zajtrkovalnico. »Vsekakor me je stvar zelo prizadela, čeprav sem Maggie Buckley le površno poznala. Niti pomisliti ne smem na to, da bi bila lahko Nick!« »Mislim, da ste včeraj prvič videli miss Maggie.« »Ne. Spoznala sem jo v Scarboroughu, ko je skupaj z Nick prišla* tja na lunch.« »Kako strašen udarec za uboge starše!« »Da strašen,« je ponovila. Zvenelo pa je precej brezosebno. Frederlca Rice je bila— tako sem sodil — egoistka, ki ima zanimanje le za to, kar njo osebno zadeva. Poirot, prav tako zatopljen v branje jutranjika, je skočil po koncu in pozdravil plavolasko s tisto priučeno galsko vljudnostjo. »Madame!« je dejal »Veseli me, da vas vidim.« Frederica Rice Je s ttudnlm smehljajem sedla na ponujen stol. Roke so ji počivale na naslonu štola. Kot sveča zravnana je sedela in zapeljivo strmela v daljavo, ne da bi povedala, kaj jo teži. Njeh molk in zaskrbljenost sta delovala nekako strašljivo. »Mr. Poirot,« Je pričela čez nekaj minut, »tudi jaz se .strinjam z domnevo, da je ta žalosten dogodek ... mislim, da je bila izbrana za žrtev pravzaprav Nick?« »O tem ne obstaja nikakžen dvom, madame.« Frederica je nekoliko nagubala čelo. »Kdo ve, nad Nickinlm življenjem bedi neki skrivnostni čar!« V njenem glasu je bilo čutiti neko zapetost, ki se je nisem znal razložiti- »Sreča, pravimo, kroži vedno v krogu,« je pripomnil Poirot. »Morda. Vsekakor je brez haska, bojevati se proti temu.« Sedaj je bilo v njenem glasu čutiti le neko utrujenost. Cez nekaj sekund je nadaljevala: »Moram vas, kakor tudi Nick, prositi oproščenja. Do včeraj zvečer vam namreč nisem verjela; niti v sanjah si nisem mogl® zamisliti, da grozi Nick resna nevarnost. Sedaj sevedh uvidim, da je treba vse skrbno raziskati in da je tudi Nickin najbližji prijateljski krog sumljiv-Smešno kaj, vendar se ne sme zatopiti, kajne, mr. Poirot?« »Madame, občudujem vašo modrost.« »Pred tremi dnevi ste ml stavili nekaj vprašanj o Tavistocku, na kater8 vam, kar bi tako sami slej ko prej dognali, nisem odgovorila po resnici-Nisem bila v Tavistocku.« »Res ne, madame?« »Da. Z mr. Lazarusom sem se v začetku tedna odpeljala v malo gnezd® Shellacombe, kar sem zamolčala, da bi zavezala zlobne jezike.« »Shellacombe? Ta leži približno sedem milj oddaljen od tukaj.« »Da, tako nekako.« V njenem glasu je Se vedno bilo čutiti rahlo zapotegnjenost, trudnost- »Smem biti vsiljiv, madame?« »Ali se dandanašnji najprej vpraša za dovoljenje ...?« »Morda Imate prav, madame. Kako dolgo ste že prijatelji z mr. Laza-rušom?« »Spoznala sem ga pred šestimi meseci.« »In vi ga imate radi?« Frederica je skomignila z ozkimi rameni. •On je — bogat.« »O, glej, lej!« je vzkliknil Poirot. »To pa se zelo grdo sliši lz vaših ust.* »Ali ni bolje, da raje sama povem, kot da bi rekli vi?« je vprašal* .,rs. Rice s porogljivim nasmehom. »V vaši pripombi je veliko resnice. Ali lahko ponovim, da ste zel® pametni?« »Slednjič ml boste Se izstavili diplomo, monsieur,« Je dejala ln *• dvignila. (Dalje prihodnjič)