Martina Valant
Glasbena šola Jesenice
POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Izvleèek
Leta 1995 smo v Sloveniji prièeli z uvajanjem devetletnega šolanja v osnovne šole in v letu 2003 so
vsi prvošolci vstopili v devetletno šolo. V osnovni šoli je bila narejena prenova uènega programa s
sodobnejšimi metodami pouèevanja. Uèenci so zaèeli vstopati v šolo leto prej – s šestimi leti,
šolanje se je podaljšalo za eno leto, v prvo triletje je bilo uvedeno opisno ocenjevanje. Posledièno
smo tudi v glasbenih šolah v letu 2003 dobili prenovljen predmetnik in uène naèrte vezane na
devetletno osnovno šolanje. K inštrumentu se uèenci vpisujejo leto prej, v program predšolske
vzgoje in pripravnice je bilo uvedeno opisno ocenjevanje, ki se je kasneje opustilo. Pri inštrumentih,
kjer šolanje poteka osem let, v prvem razredu uèenci ne opravljajo izpita. Uvedena je bila nija in
višja stopnja v programu glasba in ples.
V prispevku bomo izpostavili spremembe, ki jih je v glasbene šole prinesla prenova glasbenega
šolstva – novi predmetniki in uèni naèrti. V nadaljevanju bomo predstavili rezultate raziskave, ki je
bila opravljena med uèitelji individualnega pouka v glasbenih šolah v letu 2016, in sicer o
prenovljenih in dopolnjenih predmetnikih in uènih naèrtih, o spremembah uènega procesa, o
uporabi sodobnih metod in pripomoèkov ter napredovanju uèencev.
Kljuène besede: glasbena šola, uèni naèrti, izobraevalni programi, sodobne metode pouèevanja,
uèni pripomoèki
Abstract
Instruction in Music Schools after the School Reform
In 1995, Slovenia began introducing a nine-year primary education system; and as a consequence, in
2003 all first grade children enrolled in a nine-year primary school programme. Furthermore, the
curriculum was also reformed and more contemporary teaching methods were introduced. Children
start school a year earlier compared to the old system, at the age of six. There are nine grades now
instead of eight; and during the first triennium, pupils are graded descriptively. Consequently, the
curriculum of music schools was revised as well and adapted to the nine-year primary education.
Children start instrumental instruction at a younger age (one year earlier) and descriptive grading
was introduced in the pre-school and preparatory programmes. However, grading was later
abolished altogether. In eight-year programmes for individual instruments, there is no final exam
after the first year. In music and dance programmes two levels, elementary and advanced, were
introduced.
In this discourse, changes are highlighted that occurred after the restructuring of the music school
system, i. e. new subjects lists and new curricula. The article then proceeds to introduce findings of a
research conducted among teachers of individual classes in music schools in 2016, on restructured
and upgraded subject lists and curricula, on changes in the teaching process, on the use of modern
teaching methods and aids, as well as on pupils’ progress.
Keywords: music school, subjects list, curricula, modern teaching methods, teaching aids
217
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Uvod
V Sloveniji imamo dobro organizirano javno glasbeno izobraevanje, ki omogoèa
odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti pri otrocih. Uèencem omogoèa
umetniško doivljanje in izraanje ter pridobivanje in doseganje ustreznih znanj za
sodelovanje v ljubiteljskih inštrumentalnih, pevskih in plesnih skupinah. Zelo nadarjenim
omogoèa pridobitev znanja za nadaljnje glasbeno in plesno šolanje.
Glasbeno izobraevanje ima pomemben vpliv na otrokov razvoj. Raziskave dokazujejo,
da otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, dosegajo boljše rezultate. Barbara Kopaèin (2014)
ugotavlja, da imajo glasbene dejavnosti, še posebej formativno glasbeno izobraevanje,
pomemben vpliv na razvoj intelektualnih sposobnosti. Barbara Fritz Smolej navaja, da
»obstajajo pomembne razlike med otroki, ki obiskujejo glasbeno šolo, in otroki, ki
glasbene šole ne obiskujejo. Pri prvih se sposobnosti razvijejo prej in v veèji meri.«
(Smolej Fritz, 2000, str. 104)
Za razliko od osnovne šole, ki je obvezna in v katero so se uèenci vpisovali s sedmimi leti,
je obiskovanje glasbene šole neobvezno, otroci so se vpisovali v program glasba
(inštrument, nauk o glasbi) z osmimi leti. Osnovna šola je trajala osem let, glasbeno
izobraevanje od štiri do deset let, odvisno od inštrumenta. Tako kot v osnovni šoli je bilo
v glasbeni šoli ocenjevanje uèencev številèno. V glasbeni šoli je uèenec pri inštrumentu v
vsakem razredu opravljal tudi izpit in pozitivna ocena je bil pogoj za napredovanje v višji
razred. Pri ostalih predmetih je uèenec razred zakljuèil s preverjanjem in ocenjevanjem
znanja brez izpita.
Leta 1971 je bil sprejet Zakon o glasbenih šolah, ki je doloèil cilje izobraevanja, program
in organizacijo dela v glasbenih šolah, naèin vpisa, preverjanje in ocenjevanje znanja ter
napredovanje uèencev. V letu 1979 so bili sprejeti tudi predmetniki in uèni naèrti, ki so se
v glasbenih šolah zaèeli uporabljati leto kasneje.
Leta 1995 smo v Sloveniji prièeli z uvajanjem devetletne osnovne šole ter s prenovo
uènega programa s sodobnejšimi metodami pouèevanja. Cilji kurikularne prenove so bili
poveèati kakovost in trajnost znanja, razvijati sposobnosti samostojnega in kritiènega
mišljenja, pripraviti uèence na kakovostno ivljenje ter mednarodna primerljivost. Uèenci
so v osnovno šolo zaèeli vstopati s šestimi leti, šolanje se jim je podaljšalo za eno leto.
Izobraevanje je bilo razdeljeno v triade in v prvi triadi je bilo uvedeno opisno
ocenjevanje uèencev. Devetletka je posebno skrb namenila odkrivanju in delu z
nadarjenimi uèenci, ki kaejo visoke zmonosti dokazovanja na podroèju inteligence,
kreativnosti ali umetnosti. Od leta 2003 vse osnovne šole izvajajo devetletni program
izobraevanja. Danes devetletka doivlja vse veè kritik. Pouèevanje v devetletki je
prijaznejše, manj zahtevno, opisne ocene so pozitivno naravnane. Opismenjevanje
uèencev, ki je v osemletki trajalo eno leto, se v devetletki razširi na tri leta. Ur pouka je
veè, znanje uèencev pa je manjše. Lahko bi rekli, da so opisne ocene posamezne starše
uspavale ter zmanjšale njihovo zahtevnost in prièakovanja do svojih otrok. Starši imajo
tudi vse veèjo vlogo v šoli in nemalokrat izvajajo pritisk na šolo, na uèitelje. K temu je
218
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
najverjetneje pripomogel tudi Pravilnik o pravicah in dolnostih uèencev (Uradni list RS,
št. 75/04), saj uèenci in starši nemalokrat razberejo le pravice. »Namesto, da bi šola
spodbujala uèence k uèenju in znanju z njihovi ravni primernimi izzivi, so avtorji šolske
prenove uspeli dvigniti samozavest in samozaupanje šolarjev s splošnim znianjem
zahtevnosti, kriterijev in prièakovanj« (Musek Lešnik, 2011, str. 50).
S prenovo osnovne šole se je zaèela izvajati tudi prenova glasbenega šolstva. V letu 2000
(Uradni list RS, Št. 19/2000) je bil sprejet nov Zakon o glasbenih šolah. Dobili smo tri
nove vzgojno – izobraevalne programe: predšolska glasbena vzgoja, glasbena
pripravnica in plesna pripravnica. Uvedeni sta bili nija in višja stopnja na glasbenem in
plesnem programu. V program glasba so bili uvedeni novi predmeti orgle ter tri ljudska
glasbila: citre, diatonièna harmonika in tamburica. Predmet nauk o glasbi poteka na niji
stopnji, na višjo stopnjo se je uvedel nov predmet solfeggio. Predmetu orkester so bili
dodani tipi orkestrov: godalni, pihalni, harmonikarski in simfonièni. Za zelo nadarjene
uèence se je uvedel dodatni pouk. Na predšolski stopnji in v pripravnici je bilo uvedeno
opisno ocenjevanje.
Zakonu so dodali poseben èlen, v katerem so zapisani obvezni predmeti za zasebne šole. V
letu 1996 smo v Sloveniji uzakonili zasebno šolstvo z namenom bogatenja in
dopolnjevanja javne ponudbe ter konkurenènosti. Predlagatelj je doloèil cilj, to je 6,4
odstotni dele zasebnih šol, kot je evropsko povpreèje za osnovno izobraevanje. Do leta
2003 smo imeli v Sloveniji tri zasebne glasbene šole s koncesijo. Danes deluje 54 javnih
ter 15 zasebnih glasbenih šol, kar pomeni, da imamo 21 odstotkov zasebnih glasbenih šol.
Merila za ustanovitev in delovanje zasebne glasbene šole so precej manj zahtevna kot za
javne šole.
Leta 2001 je bila s sklepom ministrice za šolstvo imenovana Nacionalna komisija za
vsebinsko prenovo glasbenega šolstva z naslednjimi nalogami: oblikovati sistem za
pripravo vsebinske prenove, doloèiti terminski plan, pripraviti predmetnike in uène naèrte
ter jih predloiti za sprejetje pri pristojnem strokovnem svetu, pripraviti poroèilo o
vsebinski prenovi. Predsednik nacionalne komisije dr. Primo Kuret (2002) o prenovi:
»Mislim, da kakšnih veèjih sprememb ali novosti pri prenovi ni prièakovati. Dozdajšnji
programi in uèni naèrti so se v praksi lepo obnesli. Novosti niso vselej dobre.
Najpomembnejša je praksa. Èe so nekatere rešitve preverjene, jih ne kae zanemariti, da bi
na silo uveljavili nekaj povsem novega in nepreizkušenega.« (Kuret v Senèar, 2002, str. 3)
Uèni naèrti so se pri inštrumentih posodobili z novo notno literaturo in uèbeniki ter
prilagodili mlajšim uèencem. Pri pouku nauka o glasbi je bila potrebna celovita prenova
uèbenikov, saj so v prvi razred vstopali uèenci, ki še niso opismenjeni.
V šolskem letu 2003/04 smo v glasbenih šolah zaèeli izvajati pouk po novih predmetnikih
in uènih naèrtih. Programi za uèence, ki so bili e vkljuèeni v program glasbenega in
plesnega izobraevanja, so do izteka šolanja potekali še po starem oziroma so uèenci
lahko v letu spremembe izbrali, ali bodo šolanje nadaljevali po starem ali po novem
programu. V šolskem letu 2007/08 so bili vsi uèenci vkljuèeni v novi program.
219
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Uèenci se po prenovi na inštrument in nauk o glasbi vpisujejo s sedmimi leti, se pravi leto
prej. Pri inštrumentih, katerih program traja osem let, v prvem razredu ni izpita, uèenec
lahko napreduje ne glede na doseene ocene. Od drugega razreda naprej uèenci opravljajo
izpit pri vseh inštrumentih. Za prehod z nije stopnje na višjo je poleg uspešno
opravljenega izpita potrebno tudi pozitivno mnenje izpitne komisije in uèiteljskega zbora.
Izpit se opravlja tudi pri predmetu solffegio, pri ostalih predmetih uèenec zakljuèi razred s
preverjanjem znanja in številèno oceno brez izpita. Uvedena so bila tudi sprièevala o
konèani niji in višji stopnji. Pri programih predšolske glasbene vzgoje, glasbene
pripravnice in plesne pripravnice je bilo v šolskem letu 2002/03 uvedeno opisno
ocenjevanje, naèrtovano je bilo tudi opisno ocenjevanje na niji stopnji pri inštrumentih,
vendar se ni uveljavilo. Pri opisnem ocenjevanju se je pojavljal problem enoznaènih
zapisov ter razlièno razumevanje enakih zapisov pri starših. V letu 2005 je bila
ustanovljena ekspertna skupina za ocenjevanje znanja v programih predšolske vzgoje in
pripravnice, ki je ugotovila, da opisno ocenjevanje ni primerno. Od šolskega leta 2005/06
dalje se uèencem izdaja potrdilo o opravljenem programu.
Nacionalna komisija je pripravila tudi pregled stanja po uvedeni prenovi glasbenega
šolstva. Ugotovili so, da bi bilo potrebno uskladiti uène prakse na posameznih šolah,
pokazala se je potreba po uèbenikih ter veèji dostopnosti notne literature - predvsem
slovenskih skladb - , veè strokovnega izobraevanja ter dopolnitvi in nadgraditvi glasbene
ter informacijsko- komunikacijske opreme. Uèitelji trobil in tolkal so izrazili eljo po
osemletnem šolanju za njihove inštrumente. Iz pregleda stanja na šolah je bilo
ugotovljeno, da na šolah delujejo tudi druge oblike skupinskega muziciranja: kitarski in
jazzovski orkestri, Orffove skupine in pevski zbori.
V letu 2010 (Uradni list RS, št. 11/10) so bili dopolnjeni predmetniki in uèni naèrti. Pri
pihalih (flavta, klarinet, oboa, fagot, saksofon), trobilih, tolkalih ter violi je bilo šolanje
podaljšano s šest na osem let, pri violi ni potrebno veè predhodno znanje violine. Pri
predmetu orkester so naboru orkestrov dodali še kitarski in jazzovski orkester ter Orffovo
skupino. Spet se je uvedel predmet pevski zbor, ki ga lahko obiskujejo uèenci od prvega
razreda dalje.
Predmetnik v glasbeni šoli
Predmetnik in uèni naèrti za glasbene šole so bili sprejeti leta 1979 na podlagi Zakona o
glasbenih šolah iz leta 1971. V letu 2003 smo dobili prenovljene predmetnike in uène
naèrte, ki so bili v letu 2010 dopolnjeni. V nadaljevanju bomo predstavili predmete in
število let izobraevanja po starem, novem in prenovljenem predmetniku.
Izobraevanje v programu glasba traja štiri, šest oziroma osem let. Pouk inštrumentov se
izvaja dvakrat tedensko po 30 oziroma 45 minut.
220
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Tabela 1: Predmeti in število let izobraevanja
predmet
število let izobraevanja
1979
2003
nija / višja stopnja
2010
nija / višja stopnja
klavir 10 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
violina, violonèelo 10 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
viola 6 4 + 2 = 6 6 + 2 = 8
kontrabas 6 4 + 2 = 6 4 + 2 = 6
pihala (flavta, klarinet, saksofon,
oboa, fagot) 6 4 + 2 = 6 6 + 2 = 8
blokflavta/kljunasta flavta 6 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
trobila (trobenta, pozavna, rog) 6 4 + 2 = 6 6 + 2 = 8
bariton, basovska krilovka /tuba,
druga konièna trobila 4 4 + 2 = 6 6 + 2 = 8
tolkala 6 4 + 2 = 6 6 + 2 = 8
harfa 6 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
kitara 10 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
harmonika 10 6 + 2 = 8 6 + 2 = 8
solopetje/petje 6 4 + 2 = 6 4 + 2 = 6
orgle 2 + 2 = 4 2 + 2 = 4
ljudska glasbila (citre, diatonièna
harmonika, tamburica) 4 + 2 = 6 4 + 2 = 6
Iz Tabele 1 je razvidno, da so bili letu 2003 uvedeni novi predmeti orgle ter tri ljudska
glasbila (citre, diatonièna harmonika, tamburica). Bariton in basovska krilovka sta se
pridruila predmetu druga konièna trobila, trobilom je bil dodan nov predmet tuba.
Predmet blokflavta se je preimenoval v kljunasta flavta, predmet solopetje se je
preimenoval v petje. Trajanje šolanja je bilo predvidevamo osnovano glede na
priporoèljivo starost otroka za igranja doloèenega inštrumenta. Izobraevanje za
inštrumente, ki se jih lahko uèijo mlajši uèenci, je trajalo deset let, za ostale inštrumente
šest let, za veèja trobila štiri leta. V letu 2003 se je leta šolanja omejilo na osem. Pri
predmetih kljunasta flavta in harfa se je šolanje podaljšalo na osem let. Drugim koniènim
trobilom se je podaljšalo na šest let. Pri klavirju, violini, violonèelu, kitari in harmoniki se
je izobraevanje skrajšalo na osem let. Predvidevamo, da se je šolanje skrajšalo z odprtjem
srednje stopnje glasbenega izobraevanja poleg Ljubljane in Maribora tudi v Velenju,
Celju, Kopru in Novem mestu, kar je omogoèilo nadaljevanje glasbenega izobraevanja
veèjemu številu uèencev. Leta 2010 se je šolanje podaljšalo tudi trobilom, pihalom,
tolkalom in violi, in sicer na osem let.
Poleg inštrumenta imajo uèenci v programu glasba tudi druge obvezne predmete: nauk o
glasbi oziroma solfeggio, komorno igro in orkester.
221
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Predmet nauk o glasbi se izvaja skupinsko, enkrat tedensko. Na zaèetku je trajal po 45
minut, po letu 2003 se pouk nauka o glasbi izvaja po 45, 60 oziroma 90 minut, odvisno od
velikosti skupin. Enako velja za predmet solfeggio.
Tabela 2: Predmet nauk o glasbi po inštrumentih in številu let izobraevanja
nauk o glasbi
število let izobraevanja
1979
2003
nija stopnja
2010
nija stopnja
klavir, harmonika, kitara, harfa, kljunasta
flavta, violina, violonèelo 6 6 6
pihala (flavta, klarinet, saksofon, oboa,
fagot), trobila (trobenta, pozavna, rog),
tolkala
6 4 6
viola 3 4 6
kontrabas 3 4 4
bariton, basovska krilovka/tuba, druga
konièna trobila 3 4 6
solopetje/petje 3 4 4
orgle 2 2
ljudska glasbila 4 4
Iz Tabele 2 je razvidno, da je nauk o glasbi potekal šest let, pri inštrumentih, na katere so se
vpisovali starejši uèenci, pa tri leta. V letu 2003 se je šolanje razdelilo na nijo in višjo
stopnjo. Pri inštrumentih, pri katerih šolanje na niji stopnji traja šest let, uèenec nauk o
glasbi obiskuje štiri leta, pri inštrumentih, kjer šolanje traja osem let, pa šest let. Pri
predmetu orgle, za katere izobraevanje traja dve leti, predmet nauk o glasbi uèenec
obiskuje dve leti. V letu 2010 se je s podaljšanjem šolanja pri pihalih, trobilih in tolkalih,
hkrati poveèalo tudi število let nauka o glasbi.
Po prenovi glasbenega šolstva v letu 2003 je bil na višji stopnji uveden predmet solfeggio
kot nadaljevanje nauka o glasbi. Pri predmetu solfeggio uèenci ob koncu leta opravljajo
izpit.
Tabela 3: Predmet solfeggio in število let izobraevanja po inštrumentih
solfeggio
število let
izobraevanja
1979
2003
višja stopnja
2010
višja stopnja
klavir, harmonika, kitara, harfa, kljunasta
flavta, violina, violonèelo 2 2
pihala (flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot),
trobila (trobenta, pozavna, rog), tolkala 2 2
viola 2 2
222
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
kontrabas 2 2
ustrightbariton, basovska krilovka/tuba, druga
konièna trobila 2 2
solopetje/petje 2 2
orgle 2 2
ljudska glasbila 2 2
Iz Tabele 3 je razvidno, da predmet na višji stopnji poteka poenoteno po dve leti pri vseh
inštrumentih.
Obvezni predmet pri inštrumentih je tudi komorna igra. V zaèetku se je predmet imenoval
komorne vaje, pri predmetu harmonika ansambelske vaje, pri predmetu klavir je
predmetnik omogoèal komorne vaje ali korepeticije. S prenovo v letu 2003 se je predmet
preimenoval v komorno igro. Komorna igra se izvaja enkrat tedensko po 45 minut.
Tabela 4: Predmet komorna igra po inštrumentih in razredu, v katerem uèenec zaène
obiskovati predmet
inštrumenti
razred
1979 2003 2010
klavir komorne vaje alikorepeticije 5. raz. komorna igra 6. raz. komorna igra 5. raz.
violina,
violonèelo komorne vaje 3. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
viola komorne vaje 1. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
kontrabas komorne vaje 1. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
pihala komorne vaje 3. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
trobenta, rog,
pozavna komorne vaje 3. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
bariton,
basovska
krilovka/tuba,
druga konièna
trobila
komorna igra 5. raz komorna igra 5. raz.
tolkala komorne vaje 3. raz. komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
harfa komorne vaje 3. raz. komorna igra 7. raz. komorna igra 7. raz.
kitara komorne vaje 3. raz. komorna igra 7. raz. komorna igra 5. raz.
harmonika ansambelske vaje 3. raz. komorna igra 6. raz. komorna igra 5. raz.
solopetje/petje komorna igra 4. raz. komorna igra 4. raz.
orgle komorna igra 3. raz. komorna igra 3. raz.
ljudska glasbila komorna igra 5. raz. komorna igra 5. raz.
Iz Tabele 4 je razvidno, da se je predmet izvajal od tretjega razreda dalje. Izjema je klavir,
kjer se je predmet zaèel izvajati v petem razredu, pri predmetu viola in kontrabas pa e v
prvem razredu. Predvidevamo, da so se ta dva inštrumenta uèili starejši uèenci in je bilo
223
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
napredovanje hitrejše. Pri violi so uèenci potrebovali predhodno znanje violine. Pri
predmetu solopetje se predmet ni izvajal. Od leta 2003 se predmet komorna igra izvaja pri
vseh predmetih, in sicer pri orglah od tretjega razreda, pri petju od èetrtega razreda. Pri
pihalih, godalih, trobilih tolkalih in ljudskih glasbilih poteka od petega razreda dalje, pri
klavirju in harmoniki od šestega razreda, pri harfi in kitari od sedmega razreda. Od leta
2010 se komorna igra pri klavirju, kitari in harmoniki izvaja od petega razreda dalje.
Predmet orkester oziroma zbor je na urniku enkrat tedensko. Od leta 2003 se
harmonikarski in tamburaški orkester izvajata po 90 minut, godalni, pihalni in simfonièni
orkester pa po 90 oziroma 135 minut. Predmet zbor se ne izvaja. V letu 2010 sta se naboru
orkestrov pridruila še kitarski in jazzovski orkester, ki se izvajata po 90 oziroma 135
minut. Vnoviè je bil uveden predmet pevski zbor, sodelovanje pri njem pa šola lahko
omogoèi uèencem, ki ne obiskujejo orkestra. Pevski zbor uèenci obiskujejo od prvega
razreda dalje.
Tabela 5: Predmet orkester oziroma zbor po inštrumentih in razredu, v katerem uèenec
zaène obiskovati predmet
inštrumenti
razred
1979 2003 2010
klavir zbor 3. raz.
violina, violonèelo orkester 3. raz. orkester 5. raz. orkester 5. raz.
viola orkester 3. raz. orkester 4, raz. orkester 5. raz.
kontrabas orkester 3. raz. orkester 4, raz. orkester 4. raz.
pihala orkester 3. raz. orkester 4. raz. orkester 4. raz.
trobenta, rog, pozavna orkester 3. raz. orkester 4. raz. orkester 4. raz.
bariton, basovska
krilovka/tuba, druga konièna
trobila
orkester 2. raz. orkester 4. raz orkester 4. raz.
tolkala orkester 3. raz. orkester 4. raz. orkester 4. raz.
harfa zbor ali orkester3. raz.
orkester 5. raz.
(èe je ustrezen
orkester na šoli)
orkester 5. raz.
(èe je ustrezen
orkester na šoli)
kitara zbor 3. raz.
orkester 5. raz.
(èe je ustrezen
orkester na šoli)
harmonika orkester 3. raz. orkester 5. raz. orkester 5. raz.
solopetje/petje zbor 2. raz.
tamburica
orkester 4. raz.
(èe je na šoli
tamburaški
orkester)
orkester 4. raz.
(èe je na šoli
tamburaški
orkester)
Iz Tabele 5 je razvidno, da so vsi orkestrski inštrumenti imeli obvezni predmet orkester,
ostali predmet zbor. Pri harfi se je uèenec lahko vkljuèil v orkester ali v zbor. Predmet so
uèenci zaèeli obiskovati v tretjem razredu, le pri baritonu, basovski krilovki in solopetju,
224
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
kamor so se vpisovali starejši uèenci, so predmet orkester oziroma zbor obiskovali od
drugega razreda dalje. Od leta 2003 imamo obvezen predmet orkester. Pri pihalih, violi,
kontrabasu, trobilih, tolkalih in tamburicah se predmet izvaja od èetrtega razreda dalje, pri
ostalih orkestrskih inštrumentih od petega razreda. Pri harfi in tamburici je predmet
obvezen le, èe je na šoli ustrezen orkester. Od leta 2010 je pri predmetu viola orkester
obvezen od petega razreda dalje.
V predmetniku iz leta 1979 je zapisano, da so poleg rednega pouka v glasbenih šolah
priporoèljivi tudi program predšolske glasbene vzgoje (mala glasbena šola) in
pripravljalni oddelki. V malo glasbeno šolo naj bi se vpisovali otroci z dopolnjenimi
petimi leti starosti, delo naj bi potekalo skupinsko dvakrat tedensko po 45 minut in naj bi
trajalo dve leti. Pripravljalni oddelki so namenjeni uèencem nijih razredov, ki se
nameravajo v naslednjih letih vkljuèiti v reden inštrumentalni pouk. Pouk naj bo prav tako
skupinski, dvakrat tedensko po 45 minut, program naj traja eno do dve leti. Uèni naèrti za
predšolsko glasbeno vzgojo in pripravljalnico so bili napisani v letu 1986, in sicer za
predmete: Mala glasbena šola I, Mala glasbena šola II in Pripravnica. S prenovo je
program predšolske glasbene vzgoje in pripravljalnice postal obvezen del programa, ki se
izvaja od leta 2003, ko so stopili v veljavo prenovljeni predmetniki in uèni naèrti. V
predmetnikih imamo program Predšolska glasbena vzgoja za petletnike in program
Glasbena pripravnica za šestletnike. Oba programa trajata eno leto in se izvajata
skupinsko. Pouk v programu Predšolska glasbena vzgoja traja 45 minut na teden, v
programu Glasbena pripravnica traja pouk 60 minut na teden.
Poleg programa glasba je v predmetniku za glasbene šole iz leta 1979 tudi program plesna
vzgoja. Predmeti so bili balet, ritmika ali izrazni ples ter nauk o glasbi. Vsi predmeti so se
izvajali skupinsko v trajanju 90 minut na teden. V prenovljenem predmetniku iz leta 2003
se izobraevalni program imenuje Ples. Predmeta sta balet in sodobni ples. Program traja
šest let. V petem in šestem razredu je obvezen predmet nauk o glasbi. Na novo se je uvedel
izobraevalni program Plesna pripravnica, ki traja tri leta in v katerega se uèenci vpisujejo
s šestimi leti starosti.
Problem in cilj raziskave
V raziskavi elimo prouèiti in raziskati mnenje uèiteljev individualnega pouka v glasbenih
šolah o prenovi glasbenega šolstva. Zanimalo nas je mnenje uèiteljev o prenovljenih
predmetnikih in uènih naèrtih, o zgodnejšem vpisu uèencev na inštrument, o vplivu
devetletne osnovne šole na napredek uèencev v glasbeni šoli, o napredku nadarjenih
uèencev, o vplivu uvedenega dodatnega pouka ter mnenje uèiteljev o podaljšanju šolanja
za pihala, trobila in tolkala. Zanimalo nas je, ali imajo uèitelji potrebne uèbenike in notno
literaturo, ki so usklajeni z novimi uènimi naèrti. Raziskali smo, ali uèitelji uporabljajo
sodobne metode in pripomoèke pri uènih pripravah ter samem pouku in kako je z uporabo
sodobne tehnologije.
225
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Metodologija
Raziskavo smo izvedli z deskriptivno in kavzalno ne–eksperimentalno metodo
pedagoškega raziskovanja.
Vzorec
Anketni vprašalnik je bil posredovan ravnateljem javnih glasbenih šol s prošnjo, da ga
posredujejo uèiteljem individualnega pouka z veè kot desetimi leti izkušenj v glasbeni
šoli. Prostovoljno se je odzvalo 110 uèiteljev iz vseh sedmih regij, od tega jih je bilo
67,3 % enskega spola. Po številu let pouèevanja je bilo vkljuèenih najveè uèiteljev z veè
kot 20 leti izkušenj v glasbeni šoli, in sicer 46,4 %, 45,5 % jih pouèuje od 10 do 20 let, 8,1
% uèiteljev pa manj kot 10 let. Sodelovali so uèitelji z vseh predmetnih podroèij.
Sodelovala sta tudi dva uèitelja skupinskega pouka nauk o glasbi.
Merski inštrument
V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval dvanajst vprašanj. Vprašanja
so bila zaprtega in polodprtega tipa.
Zbiranje in obdelava podatkov
Anketni vprašalnik je bil poslan ravnateljem junija 2016. Veèina anketirancev je
odgovorila na celoten vprašalnik. Vprašanja polodprtega tipa smo predstavili v opisni
obliki in jih kategorizirali, preostale podatke smo analizirali na ravni opisne statistike.
Pri obdelavi podatkov smo okviru deskriptivne statistike izraèunali frekvence (f) in
odstotne delee (%), rezultate pa prikazali v tabelah in grafih
Rezultati raziskave z interpretacijo
V raziskavi nas je najprej zanimalo mnenje uèiteljev o prenovljenih uènih naèrtih. Ti so se
69,1 % uèiteljem zdeli boljši in uporabnejši, 30,9 % uèiteljev pa se s to trditvijo ne strinja.
Predvidevamo lahko, da nekateri uèitelji z veè let delovnih izkušenj pouèujejo enako kljub
spremembam uènega naèrta, uporabljajo staro notno literaturo, ne pouèujejo mlajših
uèencev od osmih let oziroma so e pred tem pouèevali mlajše uèence. Na njih uèni naèrti
nimajo pomembnega vpliva. Le 8,1 % sodelujoèih uèiteljev ni nikoli pouèevalo po starih
uènih naèrtih. Prav tako se je pri predmetih klavir in harmonika število let pouèevanja
zmanjšalo za dve leti, za razliko od ostalih predmetov, ki so z novimi uènimi naèrti
razširili svoj program. Predvidevamo lahko, da je tudi to razlog za negativno mnenje
uèiteljev o prenovljenih uènih naèrtih. Ugotavljamo, da so po mnenju dobrih dveh tretjin
uèiteljev novi uèni naèrti boljši in uporabnejši. Iz tega lahko sklepamo, da so dosegli svoj
namen.
S prenovo glasbenega šolstva se na inštrument lahko vpisujejo eno leto mlajši uèenci, in
sicer s sedmimi leti. Predvidevamo, da je sprememba povezana z devetletno osnovno
226
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
šolo, v katero vstopajo uèenci s šestimi leti. Prav tako je v zadnjem èasu opaziti razvoj
inštrumentov, predvsem pihal in trobil, prilagojenim mlajšim uèencem. Zanimalo nas je,
ali uèitelji to spremembo vidijo kot pozitivno.
Graf 1: Mnenje uèiteljev o vplivu zgodnejšega pouèevanja inštrumenta
Kot je razvidno iz Grafa 1, tri èetrtine uèiteljev menijo, da je zgodnejše pouèevanje
inštrumenta pozitivna sprememba. Najveè uèiteljev, kar 53,6 %, meni, da ima zgodnejše
uèenje inštrumenta pomemben vpliv na otrokov razvoj. Tretjina uèiteljev vidi prednost
zgodnejšega vpisa v navajanju uèencev na redno vadenje, se pravi k pridobivanju
delovnih navad. Dobri petini oziroma 22,9 % uèiteljem se zdi vpis mlajših uèencev
pomemben zaradi veèje monosti udelebe uèencev na tekmovanjih. Sodelovanje
uèencev na tekmovanjih je razvršèeno po starosti in ne po številu let uèenja (razen
mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje), torej mora uèenec èim prej osvojiti
doloèeno znanje, da lahko predela predpisano notno literaturo in konkurira ostalim
glasbenikom. Uèiteljem z doseenimi rezultati uèenca na tekmovanjih dobi potrditev za
svoje delo, prav tako so tekmovanja, predvsem mednarodna, pomembna pri napredovanju
uèiteljev v nazive. Seveda je treba opozoriti, da marsikatero mednarodno tekmovanje ni
primerljivo s Tekmovanjem mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, zato bi
bilo mednarodna tekmovanja pri upoštevanju za napredovanja uèiteljev potrebno
selekcionirati. Nazadnje pa 16,5 % uèiteljev meni, da mlajši uèenci še niso tako
obremenjeni z delom v šoli in imajo veè èasa za vadenje. Le 24,8 % uèiteljev vpisa mlajših
uèencev v glasbeno šolo ne vidi kot prednost.
Ker raziskave kaejo, da je znanje uèencev v devetletni osnovni šoli slabše od znanja
uèencev osemletke (Musek, Lešnik 2011), nas je zanimalo, ali ima program osnovne šole
vpliv na napredovanje povpreènih uèencev v glasbeni šoli.
227
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Tabela 6: Mnenja uèiteljev o napredku uèencev v èasu osemletne OŠ in sedanje devetletne
OŠ
Uèenci devetletne osnovne šole napredujejo poèasneje kot uèenci,
ki so obiskovali osemletno osnovno šolo f %
DA 49 44,5
NE 50 45,5
NE VEM 11 10
Skupaj 110 100
Iz Tabele 6 je razvidno, da skoraj polovica uèiteljev opaa vpliv programa devetletne
osnovne šole na napredovanje povpreènih uèencev v glasbeni šoli. V devetletni šoli se v
primerjavi z osemletno osnovno šola kaejo niji doseki pri nacionalnih preverjanih
znanj, hkrati pa so se povišale povpreène ocene. Sodobna psihološka spoznanja
poudarjajo, da je potrebno spodbujati razvoj pozitivne samopodobe uèenca, vendar mora
ta temeljiti na realnih povratnih informacijah in ne na nekritièni in pretirani hvali ter
deljenju visokih ocen. V prvem triletju osnovne šole je ocenjevanje opisno, starši pa iz
zapisa pogosto razberejo le otrokove doseke, ne da bi bili pozorni na pomanjkljivosti. Z
znianjem zahtevnosti, kriterijev in prièakovanj sta tudi napredek in storilnost otrok
manjša. Èe primerjamo samo opismenjevanje, ki je v osemletni šoli trajalo eno leto, v
devetletni šoli pa tri, je oèitno, da so uèenci ob vpisu resda leto dni mlajši, a se tudi ob
upoštevanju tega dejstva opismenjevanje podaljša za eno leto. Slaba polovica uèiteljev ne
zazna vpliva devetletke na napredek uèencev v glasbeni šoli. Predvidevamo, da imajo
uèitelji v razredu uèence, ki uspešno napredujejo in devetletka nanje ne vpliva. Prav tako
so uèencem v podporo starši, ki elijo, prièakujejo in spodbujajo otroke, da napredujejo v
skladu z njihovimi zmonostmi.
Zanimalo nas je napredovanje nadarjenih uèencev.
Tabela 7: Mnenja uèiteljev o doseganju znanja nadarjenih uèencev
Nadarjeni uèenci dosegajo višji nivo znanj f %
DA 80 72,5
NE 30 27,5
Skupaj 110 100
Iz Tabele 7 je razvidno, da po oceni slabih treh èetrtin uèiteljev nadarjeni uèenci dosegajo
višji nivo znanja kot vèasih. Predvidevamo, da nadarjeni uèenci, ne glede na devetletno
osnovno šolo, v glasbeni šoli zelo dobro napredujejo, saj jim talent omogoèa hiter
napredek in jih sami doseki in pohvale motivirajo za nadaljnje delo. Nadarjeni uèenci se
praviloma udeleujejo glasbenih tekmovanj, ki so na zelo visokem nivoju in zahtevajo
odlièno znanje. Po drugi strani imamo na glasbenih šolah v zadnjem desetletju tudi
strokoven kader, kar najverjetneje tudi pripomore k boljšemu nivoju znanj uèencev.
228
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Nadarjeni uèenci, ki na tekmovanju TEMSIG doseejo srebrno ali zlato plaketo oziroma
uèenci, ki doseejo srebrno ali zlato priznanje na primerljivem mednarodnem tekmovanju,
imajo omogoèen dodatni pouk. Zanimalo nas je, ali ima dodatni pouk pomemben vpliv na
nivo znanj nadarjenih uèencev.
Tabela 8: Vpliv dodatnega pouka na nivo znanj nadarjenih uèencev
Dodatni pouk ima pomemben vpliv na nivo znanj f %
DA 80 72,5
NE 30 27,5
Skupaj 110 100
Iz Tabele 8 je razvidno, da skoraj tri èetrtine uèiteljev potrjuje ugoden vpliv dodatnega
pouka na nivo znanj nadarjenih uèencev. Predvidevamo, da dodatnih 30 minut pouka
tedensko omogoèa veè dela z uèiteljem in posledièno boljši napredek. Ostali uèitelji
morda menijo, da nadarjeni uèenci lahko svoje znanje izboljšajo s samostojnim domaèim
vadenjem, brez dodatnih vaj z uèiteljem in z ustreznim vodenjem oziroma so uèenci
notranje motivirani za dodatno samostojno delo.
Z dopolnjenimi uènimi naèrti v letu 2010 se je uvedlo tudi osemletno šolanje pri pihalih
(flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot), trobilih in tolkalih. Zanimalo nas mnenje uèiteljev
o spremembi.
Graf 2: Mnenje uèiteljev o podaljšanem šolanju za pihala, trobila in tolkala
Graf 2 prikazuje, da je po mnenju veèine uèiteljev podaljšanje šolanja za dve leti za pihala,
trobila in tolkala pozitivna sprememba. Po presoji 60 % uèiteljev je to pozitivna
sprememba, ker uèenci pridobijo višji nivo znanj. Dobra polovica oziroma 52,7 % jih je
mnenja, da je podaljšanje šolanja pomembno tudi zaradi vkljuèevanja uèencev v orkester,
saj v orkestru sodelujejo uèenci z veè znanj. Da osemletno šolanje uèencev ob slabem
vpisu zagotavlja boljše monosti za ohranitev razreda, meni 15,5 % uèiteljev, za 7,3 %
229
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
uèiteljev je to sicer ugodna sprememba, vendar niso navedli, zakaj. Desetina uèiteljev se
ne strinja, da je to pozitivna sprememba. Predvidevamo, da mogoèe nekateri uèitelji, ne
glede na to, ali je uèenec vpisan v višji razred in se uèi inštrument e sedmo oziroma osmo
leto, zanj ne postavijo dovolj zahtevnih ciljev.
Z razvojem sodobnih metod pouèevanja in novih tehnologij se je spremenilo tudi delo v
šolah.
Od leta 2003 se tudi glasbene šole lahko prijavljajo na razpis šolskega ministrstva za
sofinanciranje raèunalniške opreme. Za uèitelje so na voljo izobraevanja s podroèja
raèunalniških znanj, prav tako imajo uèitelji monost, da pridobijo znanja o notatorskih
programih Sibelius in Finale. Zanimalo nas je, kakšne spremembe opaajo uèitelji pri
naèrtovanju svojega dela.
Graf 3: Sprememba naèrtovanja dela
Kot je razvidno iz Grafa 3 kar 95,5 % uèiteljev meni, da se je njihovo naèrtovanje
spremenilo. Slabe tri èetrtine, to je 74,5 % uèiteljev pri svojem delu, tako pri naèrtovanju
kot tudi beleenju dela, uporablja raèunalniški program e-glasbena šola. Dobra polovica
uèiteljev, 50,9 %, uène priprave piše na raèunalnik; 30 % uèiteljev daje uènim pripravam
veèji poudarek in te sestavijo podrobneje ter jih prilagajajo posameznemu uèencu.
Internet pri izbiranju notne literature uporablja 46,4 % uèiteljev. Izbor notne literature
nenehno posodablja 61,8 % uèiteljev, in le 4,5 % uèiteljev naèrtovanje svojega dela ni
spremenilo. Iz tega lahko povzamemo, da je veèina uèiteljev spremenila naèrtovanje dela
in da ima tudi razvoj sodobnih tehnologij in interneta pomemben vpliv na uèiteljevo delo.
Zanimalo nas je, ali imajo uèitelji za svoj predmet na razpolago uèbenike, ki so usklajeni z
novimi uènimi naèrti. Tako ima 63,6 % uèiteljev za svoj predmet na razpolago uèbenike,
ki so usklajeni z novimi uènimi naèrti, 36,4 % uèiteljev meni, da ni tako. Dve tretjini
uèiteljev ima na razpolago uèbenike, usklajene s prenovljenimi uènimi naèrti in so z
izborom notne literature zadovoljni.
230
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Povzetek mnenj uèiteljev
Uèitelji, ki so zadovoljni z razpololjivo notno literaturo, menijo, da je na razpolago široka
paleta stare in nove notne literature. Nova literatura je le na novo razporejanje e znanega.
Izbor skladb je veliko dostopnejši, prav tako so na voljo novitete.
Uèitelji, ki za svoj predmet nimajo ustrezne notne literature uporabljajo pri svojem delu
uèbenike tujih zalob, kjer niso primerni teksti, prav tako pogrešajo izbor otroških pesmi
iz našega okolja. Razpololjivi uèbeniki so po mnenju nekaterih zastareli.
Tretjina uèiteljev meni, da za njihov predmet ne obstajajo uèbeniki, usklajeni z novimi
uènimi naèrti. Iz tega lahko povzamemo, da za vsa predmetna podroèja še vedno ni
ustreznih uèbenikov, vendar je veèina uèiteljev zadovoljna z izborom uèbenikov in notne
literature.
Zanimalo nas je, ali so uèitelji spremenili svoj naèin pouèevanja. Pouèevanje je
ustvarjalen proces in uèitelju omogoèa razliène pristope, s èimer se lahko prilagodi
posamezniku, da dosee napredek po svojih zmonostih. Vèasih je bil uèitelj podajalec
snovi, danes pa je v ospredju interaktivni odnos med uèencem in uèiteljem, pri èemer je
uèitelj vse bolj v vlogi moderatorja. »Metode sodobnega pouka teijo k posameznikovem
lastnem odkrivanju, ustvarjanju in samostojnemu reševanju problemov, ne pa k
posredovanju informacij kot konènih dejstev« (Zadnik, 2004, str. 6). Prav tako nam
internet omogoèa enostaven dostop do posnetkov, notne literature ter ostalih informacij.
Graf 4: Sprememba pouèevanja
Iz Grafa 4 je razvidno, da 62,7 % uèiteljev pri pouku uporablja metodo sodelovalnega
uèenja. Veè kot polovica uèiteljev, to je 52,7 %, uporablja veè didaktiènih pristopov,
57,3 % uèiteljev usmerja uèence, da sami išèejo posnetke na internetu, 17,3 % pa v svoje
delo vkljuèuje tudi improvizacijo in jazz literaturo. V uènih naèrtih za glasbene šole nista
vkljuèena improvizacija in jazz literatura, vendar šole lahko izvajajo pouk jazzovskega
orkestra. Jazz solo ter jazz komorna skupina sta tudi novi disciplini na tekmovanju
TEMSIG. Program jazz smer imamo na srednji stopnji. Tako uèitelji samoiniciativno
231
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
uèence uèijo improvizirati, jim s tem omogoèajo tekmovanja in tudi vpis na srednjo
stopnjo. V Sloveniji imamo tudi izobraevanja Willemsove pedagogike, ki vkljuèuje
uèenje improvizacije. Prav tako je na trgu vse veè ponudbe razliènih izobraevanj za
uèiteljev na tem podroèju. Pri 7,3 % uèiteljev se je pouèevanje spremenilo, vendar niso
zapisali, na kakšen naèin. Pri 6,4 % uèiteljev se pouèevanje ni spremenilo. Predvidevamo,
da so v tem deleu zajeti predvsem mlajši uèitelji, ki e od zaèetka pouèevanja uporabljajo
sodobne metode dela oziroma starejši uèitelji, ki niso pripravljeni spremeniti naèina
svojega dela. Iz podatkov lahko povzamemo, da se je pouèevanje v glasbenih šolah
spremenilo. Zaznati je pozitiven trend uporabe sodobnih metod pouèevanja.
Z razvojem sodobne tehnologije smo pridobili vrsto uporabnih naprav, ki jih uporabljamo
v vsakdanjem ivljenju, hkrati pa nam lahko sluijo kot pripomoèek pri delu v glasbeni
šoli. Zanimalo nas je, ali uèitelji uporabljajo sodobno tehnologijo pri pouku.
Graf 5: Uporaba sodobne tehnologije pri pouku
Iz Grafa 5 je razvidno, da najveè uèiteljev, kar 61,8 odstotka, pri pouku uporablja
raèunalnik. Sledi internet, ki ga uporablja 46,4 % uèiteljev, 24,5 % jih uporablja pametni
telefon, 11,8 % pa tablièni raèunalnik. Interaktivno tablo uporablja 1,8 % uèiteljev;
predvidevamo, da sta to uèitelja nauka o glasbi. 6,4 % uèiteljev je zapisalo, da uporablja
drugo sodobno tehnologijo, vendar ni navedlo, kaj. Le 18,2 % uèiteljev pri pouku ne
uporablja sodobne tehnologije. Iz tega razberemo, da si veèina uèiteljev pri pouku pomaga
s sodobno tehnologijo. Predvidevamo, da so se bili uèitelji primorani nauèiti uporabljati
raèunalnik, saj v treh èetrtinah šol uèitelji uporabljajo raèunalnik e za samo
administracijo. Posledièno so zagotovo ugotovili tudi njegove prednosti. Vse javne
glasbene šole imajo tudi svojo spletno stran, tako, da se uèitelji teko izognejo sodobni
tehnologiji. Tudi Akademska in raziskovalna mrea Slovenije - Arnes - zagotavlja
omrene storitve šolam, med drugim tudi gostovanje elektronske pošte, ki je za uèitelje in
šole brezplaèno. Kot smo e omenili, se glasbene šole lahko prijavljajo tudi na razpise
ministrstva za sofinanciranje raèunalniške opreme. Glasbene šole so z uporabo
e-administracije uèiteljem morale zagotoviti tudi dostop do raèunalnika in interneta.
232
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Zanimalo nas je tudi, pri katerih dejavnostih uèitelji uporabljajo sodobno tehnologijo.
Graf 6: Dejavnosti uporabe sodobne tehnologije pri pouku
Iz Grafa je 6 razvidno, da najveè, kar 93,3 % uèiteljev, sodobno tehnologijo uporablja za
poslušanje posnetkov. Sledi uporaba sodobnih naprav z aplikacijo za metronom (51,4 %).
Tehnologijo za snemanje uporablja 49,5 % uèiteljev, 4,5 % uèiteljev pa za drugo, vendar
niso navedli, za kaj.
Povzamemo lahko, da je sodobna tehnologija dobila svoje mesto v glasbeni šoli in slui
uèiteljem in uèencem kot dober in uporaben pripomoèek pri glasbenem izobraevanju.
Sklep
Rezultati raziskave kaejo, da je prenova v glasbenih šolah prinesla spremembe na bolje.
Rešitve so bile premišljene in dobro naèrtovane. Po prenovi smo pridobili nove predmete
orgle ter ljudska glasbila: citre, tamburico in diatonièno harmoniko. Ti inštrumenti so se v
sklopu nadstandardnega programa v glasbenih šolah pouèevali e prej, sedaj pa lahko tudi
ti uèenci dobijo javno veljavno listino o šolanju. Uène naèrte je bilo po dobrih dveh
desetletjih treba posodobiti in prilagoditi vpisovanju leto dni mlajših uèencev v glasbeno
šolo. S prenovo uènih naèrtov smo dobili tudi nove uèbenike, vse veè je slovenskih
novitet, primernih tudi za osnovno stopnjo glasbenega izobraevanja. Seveda pa se še
kaejo pomanjkljivosti pri doloèenih predmetih. V sklopu študijskih skupin pod okriljem
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo bi kazalo natanèno pregledati potrebe ter preveriti
monosti za izdelavo uèbenikov.
Prenova glasbenega šolstva ima številne vzporednice z devetletno osnovno šolo. Vpis leto
dni mlajših uèencev v osnovno in glasbeno šolo, opisno ocenjevanje - ki se v glasbenih
šolah ni obdralo -, posebna pozornost nadarjenim uèencem in posledièno uvedba
dodatnega pouka v glasbenih šolah. Nezanemarljiv je tudi podatek o vplivu devetletke, ki
se pri nekaterih povpreènih uèencih kae v »lahkotnem« tempu napredovanja. Pri
nadarjenih uèencih pa je, nasprotno, zaznati vse višji nivo znanja. Vzroke je treba iskati
233
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
tako v strokovnem kadru v glasbenih šolah kot v uvedbi dodatnega pouka za nadarjene
uèence. Prav tako je opazen trend izvajanja vse zahtevnejšega programa e pri najmlajših,
kar se odraa predvsem na tekmovanjih.
Ugotavljamo, da se je pouèevanje v glasbenih šolah spremenilo, uèitelji uporabljajo
sodobne uène metode ter sodobno tehnologijo. Zagotovo to pripomore k veèji motivaciji
uèencev in posledièno k njihovi uspešnosti. Z internetom je olajšan dostop do posnetkov
ter notne literature, uèenci lahko sami raziskujejo, sodobne naprave pa so uporaben in
enostaven pripomoèek pri poslušanju, snemanju, vadenju.
Glede na številènejše generacije prvošolcev v osnovni šoli in za veèjo vkljuèenost
osnovnošolskih otrok v glasbene šole (povpreèna vkljuèenost osnovnošolskih uèencev v
glasbene šole je 14 odstotkov) bi v prihodnje kazalo razmisliti o tristopenjskem
izobraevanju za inštrumente z osmimi leti izobraevanja. Tristopenjsko izobraevanje bi
razdelili na osnovno stopnjo, ki bi trajala štiri leta, sledila bi nija stopnja z dvema letoma
šolanja ter višja stopnja s prav tako dvema letoma šolanja. Za prehod med vsako stopnjo bi
bilo poleg uspešno opravljenega izpita potrebno mnenje komisije in uèiteljskega zbora. S
tem bi e v èetrtem razredu omejili vpis uèencev, ki slabše napredujejo in posledièno
nudili veè otrokom monost glasbenega izobraevanja.
Prav tako bi kazalo posodobiti priporoèljivo starost za vpis uèencev na doloèen
inštrument. V zadnjem èasu so zaèeli izdelovati inštrumente tudi za najmlajše in tako
lahko otroci e pri sedmih, osmih letih zaènejo z uèenjem pihal in trobil.
Nadalje bi bilo nujno treba izenaèiti merila in pogoje za ustanovitev in delovanje javne in
zasebne glasbene šole, kar omenja e predsednik nacionalne komisije dr. Kuret (2002).
Slovensko javno glasbeno izobraevanje je zelo uspešno in lahko reèemo, da je »unikum«
v evropskem prostoru. Prenova glasbenega šolstva ni vkljuèevala menjave koncepta,
zadrala je dobre rešitve ter jih nadgradila z izboljšavami. Danes v Sloveniji deluje 54
javnih glasbenih šol, ki so vkljuèene v Zvezo slovenskih glasbenih šol. Šole so aktivne,
uspešne, v zadnjih letih opaamo vse izrazitejše poenotenje uène prakse po šolah. Javne
šole delujejo tudi znotraj regij in tako se s skupnimi dejavnostmi po regijah ter na
dravnem nivoju nenehno primerjajo, tekmujejo med seboj in s tem izboljšujejo svoje
delo.
Literatura
Beuermann, Dimitrij. 2006. Poroèilo o delu nacionalne komisije za vsebinsko prenovo
glasbenega šolstva v mandatnem obdobju 2001-2005. Glasba v šoli in vrtcu, l. 11, št.
2, str. 21–25.
Beuermann, Dimitrij. 2010. Poroèilo o delu Nacionalne komisije za glasbeno šolstvo v
mandatu 2006/2010. Glasba v šoli in vrtcu, l. 14, št. 15, str. 51–55.
234
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Ferbear, Ivan; Korez, Ivanka; Teak, Suzana. 2008. Nadarjeni otroci. Radovljica:
Didakta. Izobraevalni program Glasba. Predmetnik. (2010).
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osn
ovno_solstvo/glasbeno_izobrazevanje/programi/. (22. 8. 2016). (22. 8. 2016)
Krek, Janez; Metljak, Marta. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki
Sloveniji. Ljubljana: MŠŠ.
Kopaèin, Barbara. 2014. Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti
in druinskega okolja pri devetošolcih.
http://www.pef.um.si/content/Zalozba/clanki_2014_letnik7%20_stev_2/REI%207%20
2%20web%20cl%205.pdf. (22. 8. 2016)
Kuret, Primo. 2003. Glasbena šola: izobraevalni program – predmetniki – uèni
naèrti. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ.
Kuret, Primo. 2006. Konèno poroèilo o delu Nacionalne komisije v mandatnem
obdobju 2001 – 2005. Ljubljana: ZRSŠ.
Musek Lešnik, Kristijan. 2011. Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji.
Brezovica pri Ljubljani.
Musek Lešnik, Kristijan. 2011. Bajke in povesti o devetletki. Brezovica pri Ljubljani.
Novak, Marta. 2005. Vloga uèitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gorica: Educa.
Okorn, Franci. 1994. Prenova glasbenega šolstva v Republiki Sloveniji v luèi novih
ciljev in nalog, mednarodnih listin ter vizije šolstva na osnovni stopnji izobraevanja.
Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Akademija za glasbo.
Rudman, U. 2005. Primerjava med poukom slovenšèine v 1. razredu devetletke in
nekdanjim 1. razredom osemletke. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Pedagoška
fakulteta.
Senèar, Breda. 2002. Glasbeno šolstvo. Šolski razgledi, l. 53, št. 3, str. 3.
Smolej Fritz, Barbara. 2000. Razvoj vidikov glasbenih sposobnosti, ki jih meri
Bentleyev test. Psihološka obzorja, l. 9, št.1, str. 91–106.
Sušnik, Janez. 1980. Predmetniki in uèni naèrti za glasbene šole. Ljubljana: ZRSŠ.
Zadnik, Katarina. 2004. Opisno ocenjevanje na predšolski stopnji v glasbeni šoli.
Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Akademija za glasbo.
Zakon o glasbenih šolah. 1971. Uradni list RS, št. 17, str. 17 – 19.
Zakon o glasbenih šolah.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3536 (20. 8. 2016) (20.
8. 2016)
235
Martina Valant, POUK V GLASBENI ŠOLI PO ŠOLSKI PRENOVI
Summary
According to the findings of the research, the reform of music schools brought forth
favourable developments. The new concept was well weighed and thoroughly planned.
With the reform, new courses were introduced: the organ, as well as folk instruments: the
zither, the tamboura and the diatonic accordion. Before the reform, these instruments were
instructed as a part of the additional curriculum; however, students were not entitled to an
official certificate. After two decades, modernization was overdue, furthermore, music
schools also had to adapt to the fact that children now enrol a year earlier than before. New
textbooks were introduced, there are more and more new Slovenian teaching materials
suitable for the elementary level of music education. There is of course still room for
improvement in some of the courses.
The music education reform shows several parallels to the new nine year elementary
school system. Children enrol a year earlier in both, descriptive grading was introduced –
which was soon abolished in music schools – and special attention is paid to talented
pupils, and consequently additional lessons in music schools were introduced. However,
we cannot ignore the influence of the nine year elementary school system which is
manifest in the overall slack pace of pupils’ advancement whereas talented children, on
the contrary, progress faster which can be credited to teachers, as well as additional
lessons. There is another tendency that stands out: advanced lessons even with the
youngest pupils, which is most apparent in competitions.
Teaching methods in music schools have changed, teachers make use of modern teaching
methods and the latest technology. This undoubtedly contributes to the motivation of
pupils and consequently to their achievements. Internet facilitates the access to audio
recordings and sheet music, pupils can explore for themselves whereas modern devices
present a helpful and expedient aid in listening, recording and practicing.
The Slovenian public music education is very efficient and distinct in Europe. Its reform
did not include a concept overhaul, it preserved sound elements and enhanced them. There
are 54 public music schools in Slovenia today, which are members of the Slovenian
Association of Music Schools. They are active and successful. During recent years,
teaching methods have become more uniform across schools. Public schools have an
important role also within their respective regions, they cooperate with other local
schools, as well as within the state of Slovenia, and are thus able not only to compete
among themselves but also exchange ideas to improve even further.
236
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek