DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 109 Spoπtovani gospod predsednik SAZU, spoπtovani letoπnji nagrajenci, spoπtovano vodstvo SED in Ëlani komisije za Murkove nagrade, drage kolegice in kolegi ter gostje naπe prireditve. PoËaπËen sem, da lahko spregovorim ob tako pomembnem do- godku, kot je podelitev Murkove nagrade, s katero na slovesen naËin sporoËamo javnosti, da je etnologija æiva in aktu- alna humanistiËna veda. Predvidevam, da Murkove nagrade v veliki meri odraæajo stanje duha v slovenski etnologiji. Iz statistike nagrad, porekla nagrajencev in njihove vsebinske ter metodoloπke usmeritve bi bilo razvidno, kdo je kdo in kaj je kaj. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na doseæke, ki zaradi razliËnih okoliπËin niso bili nagrajeni, a so moralno prisotni in se jim moramo tudi pokloniti. Mislim predvsem na doseæke iz manjπih ustanov, ki niso vedno v srediπËu pozornosti. VËasih je vztrajna prisotnost enako pomembna kot nagrade. Spodobi se in praviËno je, da nekdanji nagrajenec malo pokri- tizira in pouËuje avditorij s svojega minljivega piedestala. Dovolite, da si v nadaljevanju tudi jaz to privoπËim! Vesel sem, da je lanska Murkova nagrada usmerila pozornost na podroËje etnografskega filma in vizualnih raziskav. Kajti kljub temu, da se æe dve desetletji (skupaj z redkimi kolegi) trudim utemeljiti to podroËje kot legitimno raziskovalno smer in akademski predmet, se vËasih πe vedno poËutim kot Boæi- dar Jakac, ki so ga v partizanih spraπevali, zakaj snema take vsakdanje stvari, kot je npr. prevoz ranjencev. In je odgovoril: flZdaj to ni niË posebnega, sËasoma pa bo ta posnetek pomem- ben dokument.« To preprosto prepriËanje πe danes uvrπËa Jakca med totemske prednike vizualne dokumentacije. Zato bi rekel: pustimo raziskovalcem, naj z moËjo svoje intuicije odkrivajo nove poti, Ëe le prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ‡ pardon ‡ za svoje ranjence. Nekateri kritiki slovenske etnologije vidijo v raziskovanju lastne kulture, ki ga (med drugim) izvaja etnologija, neproduk- tivno prizadevanje, Ëeπ da je preuËevanje nacionalne identitete v danaπnjem svetu veËkulturnosti in globalizacije anahronis- tiËno. To bi dræalo samo v primeru, Ëe bi bilo naπe delovanje podlaga ksenofobije, torej v nasprotju z naËeli odprte druæbe, in kolikor bi bilo mogoËe dokazati, da sta multikulturnost in globaliza- cija prijazni do etniËne in kulturne diverzitete. Pa ne dræi ne eno ne drugo. Ne smemo si zatiskati oËi pred tem, da potekajo pri nas in v bliænji okolici (ne samo v tretjem svetu) zelo dinamiËni procesi, ki zadevajo preoblikovanje pogojev za obstoj in raz- voj etniËnih skupin ter njihovega kulturnega izraza. V mislih imam tako novo prebujanje slovenske manjπine v sosednjih dræavah, zlasti po vstopu Slovenije v EU, kot prebujanje etniËnih skupin nekdanjih jugoslovanskih narodov v Sloveniji. PreuËevanje teh procesov je lahko pomembno tudi za Evropo, saj brez njihovega razumevanja niso mogoËe regionalne pove- zave, ki bodo pomembna protiuteæ federalizmu ali centralizmu Evropske zveze. Namesto za multikulturnost kot pojmovno izpraznjeno in veËkrat kompromitirano stapljanje kultur, Ëe ne æe kar alibi za asimilacijo, se zavzemam za strpno priznavanje Recenzija, prikaz knjige, kritika /1.19 doc. dr. Naπko Kriænar NAGOVOR OB PODELITVI MURKOVE NAGRADE IN PRIZNANJ 2005 Družabni del v bližnji gostilni flMrak«: Tanja Roženbergar Šega in prof. dr. Slavko Kremenšek. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 Mag. Inja Smerdel, Vesna Guštin Grilanc in LuËka Križaj - Šmitek. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 110 diverzitete kultur in njihovo enakopravnost. Predstavljam si, da bi na tej podlagi lahko drugaËe urejali poloæaj manjπin. Tako pa je teæko gledati neuspeπnost slovenske zunanje poli- tike v odnosu s sosednjimi dræavami, ki jo merimo tudi z neuËinkovito zaslombo slovenskim manjπinam v teh dræavah. Ne vem, zakaj si pri tem pristojni ne pomagajo v veËji meri z dognanji etnologije in sorodnih ved. Primer iz preteklosti: angaæiranje etnologov pri izdelavi ekspertiz o zahodni etniËni meji leta 1945‡47, ko je πlo za prikljuËitev Primorske. Da. To je vpraπanje veËjega druæbenega angaæiranja naπe vede, ki smo si ga v njenem razvoju veËkrat postavili, a nismo nik- dar naπli pravega odgovora nanj. V Ëasu samoupravljanja se je veËini upiralo, da bi se angaæirali po volji vladajoËe ideologije, po osamosvojitvi Slovenije pa so posamezniki uspeπno poka- zali nekatere aplikativne moænosti etnologije ali pa so se posamezne ustanove odzivale na pojave nestrpnosti v druæbi. V veliko veËji meri kot doslej pa bi morala danes etnologija kot celota sodelovati s svojimi spoznanji pri urejanju prostora za kakovostno bivanje nas in naπih potomcev. Gre za obËut- ljiva in vitalna vpraπanja civiliziranega odnosa do dediπËine, ki postaja ob vpraπanju socialne dræave glavno vpraπanje evropske zveze. Mislim na nove konvencije, ki so bile pred kratkim predlagane na evropski ravni, o veËji vlogi dediπËine pri razvoju EU. Prvinska kapitalistiËna ekonomija, po kateri se danes usmerja slovenski razvoj na veËini æivljenjskih podroËij, hitro uniËuje prostore dediπËine kot dela kulture, ki bistveno doloËa naπo specifiËno diferenco v razmerju z drugimi kulturnimi prostori v Evropi. O usodi naπe sploπne kulturne podobe danes na æalost odloËajo neustrezno izobraæeni politiki (vrste homo novus) v sodelovanju z vlagatelji, pri veËjih posegih tudi z upravljalci finanËnih tokov, ki imajo zaslombo za svoje ukrepe vse do dræavnega vrha. Etnoloπka metodologija bi lahko privedla do boljπega sodelovanja in ustreznejπih reπitev pri urejanju teh vpraπanj. Primer iz preteklosti: etnoloπke raziskave ob oæivljanju starih mestnih jeder v 70. in 80. letih. Ali sem preveË kritiËen ali pa si æelim preveË? Slovenska etnologija ima tudi svoje omejitve. V Sloveniji nastajajo nove univerze in univerzitetni programi. Ali je bila etnologija pripravljena na ta izziv? Mislim, da ne. Namesto premiπljenega sodelovanja v korist celotne vede je priπlo do neproduktivnega zapiranja v okvire ustanov. Etnoloπki predmeti pa so srameæljivo skriti v programih sorodnih ved. Ali sploh πe lahko govorimo o matiËnem univer- zitetnem programu etnologije, ki bi povezoval najuspeπnejπe usmeritve oz. njihove nosilce v zgodovinski tok vede? Moti me, da ni tesnejπega povezovanja med pedagoπkimi in raziskovalnimi potenciali na tem podroËju, ki bi πtudentom omogoËalo Ëim πirπi razgled po etnologiji. Zdi se mi, da je domaËega sodelovanja celo manj kot sodelovanja s tujimi kolegi. Preden konËam, se Ëutim dolænega spomniti nas, da je v mojem enoletnem mandatu kosila smrt tudi v naπih vrstah. ©e enkrat se spomnimo kolega Boruta Brumna. Ne glede na to, koliko vsak od nas pozna njegovo strokovno delovanje, moramo pritrditi ugotovitvi, da je z njim prenehal poseben druæbeni angaæma, ki ga etnologija dotlej ni poznala in po katerem se bomo pokojnega tudi spominjali. Ob koncu dovolite, da æe vnaprej iskreno Ëestitam letoπnji nagrajenki in dobitnikoma priznanj. »e mi je dovoljeno ugi- bati, bi rekel, sodeË po nekaterih prisotnih obrazih, da bo z letoπnjo Murkovo nagrado priznan pomen meneæerskega dela v naπi stroki, Ëemur bi πe pred kratkim marsikdo oporekal. Kajti podroËje etnologije in drugih humanistiËnih ved je v oËeh marsikoga bolj kulturniπko kot znanstveno podroËje, kar je posreËeno ugotovil æe znani pisatelj Kurt Vonnegut mlajπi, ko je æelel zdruæiti πtudij znanosti in poezije. Ko je izrazil to æeljo, ga je univerzitetni svetovalec vpraπal, ali bi hotel πtudirati poezijo, ki se pretvarja, da je znanstvena. Ali je sploh mogoËe kaj takega, je vpraπal bodoËi pisatelj. Da, je odvrnil svetovalec, dobrodoπli na podroËju socialne in kulturne antro- pologije, kjer je æe kar nekaj rahloËutnih gospodov. V tej perspektivi smo tudi etnologi v oËeh ljudi napol bohemi, ki naj ne bi marali za denar, vsaj ne javno, saj je naπ poklic hkrati naπ konjiËek. Kot protiuteæ tem stereotipom je meneæer- sko delo v stroki pri nas redka, a koristna priloænost, tako kot so redki med nami tisti, ki prevzamejo in izpeljejo ta posel. Vsem prisotnim Ëlanom SED Ëestitam ob 30-letnici druπtva. Ob tem pa se ne spominjam toliko administrativnih dejstev, datumov, zapisnikov itd. kot stanja duha, ki je privedlo do ustanovitve druπtva. V tem duhu je bilo ujeto posebno ust- varjalno obdobje etnologov veË generacij, ki se je pripravljalo dalj Ëasa. In to stanje duha je tisto, zaradi Ëesar neko druπtvo zaæivi, in brez Ëesar premine. Zato naj tudi v prihodnje æivi vsaka aktivnost, ki nas zdruæuje v skupnih ustvarjalnih naporih za razvoj naπe vede in ki nas povezuje s kolegi in prijatelji po svetu! Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 23. 11. 2005