- 24. 12 1941 LASILO SOCIALISTIČNE ZVE NEGA ŠTEVILKA 11 Družbenopolitične organizacije občine Litija in skupščina občine Litija ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom za 24. december — praznik občine Litija in jim želijo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo Programsko-volilna seja O K SZDL Litija Petega decembra so se /brali delegati krajevnih organizacij SZDL, družbenih in družbenopolitičnih organizacij na programsko-volilni seji Občinske konference SZDL Litija. Na seji so ocenili delo te organizacije v letu 1985 in sprejeli programe za njeno aktivnost v prihodnjem letu. V ra/pravah so opozarjali na počasno reševanje odprtih vprašanj v krajevnih skupnostih in premajhno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami. Posebej so opozorili na izvajanje predvolilnih opravil in na posledice, ki jih ima za izvajanje omenjenih nalog razveljavitev občinskega samoprispevka. Za predsednika konference so izvolili tov. Slavka Rokavca iz Jev-nice, za podpredsednika pa tov. Franca Končarja i/ Litije. Glede sekretarja so se odločili, da se za to dolžnost opravijo volitve v mesecu januarju prihodnjega leta. Ob koncu so se za dolgoletno in prizadevno delo zahvalili dosedanjim predsednikom krajevnih konferenc SZDL iz Kresnic, Save, Smartnega, Velike Štange in Vin-tarjevca, posebej pa še dosedanjemu predsedniku občinske konference. A. U. Proslava ob 29. novembru V četrtek, 28. novembra 1985 je bila v dvorani na Stavbah osrednja proslava v počastitev praznika republike v organizaciji OK SZDL Litija in Zavoda za izobraževanje in kulturo. Ob tej priliki so v avli dvorane odprli tudi razstavo slik slikarske kolonije mladih iz Kresnic, posvečene 40-obletnici osvoboditve. Na proslavi, na kateri je govoril predsednik SO Litija tov. Branko Pintar, so v kulturnem programu sodelovali Sindikalni pihalni orkester iz Litije in učenci Glasbene šole. Po proslavi pa so zbranim zavrteli še slovenski film Leta odločitve. J. S. Sprejem v Zvezo pionirjev Četrtek, 28. novembra, je bil za prvošolčke naše občine prav poseben dan, saj so bili ob dnevu republike sprejeti v vrste Titovih pionirjev. Dovčerajšnji cicibani so po prisrčnem nauovoru predsednika OK SZDL Litija tov. Mira Kaplja in svečani zaobljubi postali pionirji. Za to priložnost pa je svet za delo s pionirji, ki ga prizadevno vodi tov. Lojzka Koritnik, poskrbel še za eno presenečenje. V kinogledališki dvorani na Stavbah so zanje zavrteli tudi film Zvezdica Zaspanka. Bilo je svečano in res lepo. Nasmejani obrazi so pričali, da tega dne ne bodo nikoli pozabili. Za spomin so se novospreje-ti pionirji še fotografirali skupaj s svojimi tovarišicami. . J. S. 40 let ustvarjamo v svobodi nako kot vrsto let doslej nam naše misli v decembru segajo v L? mračno leto 1941, v mrzel decembrski dan, 24. december, JLv dan, ki bi bil v naši zgodovini zapisan kot vsak drug, če se ne bi na naših tleh v tistem času uresničevala tako plemenita misel, vzpodbujena z aktivnostmi OF slovenskega ljudstva, s komunistično partijo na čelu, misel, kije težila k svobodi in družbenemu napredku. aši narodi so v tistih usodnih mesecih v prvem letu narodno-l\f osvobodilne vojne na izviren način morali vsemu svetu doka-1 T zovati, kaj jim pomeni svoboda, kaj jim pomeni pravičnejši družbeni red. Zato nam bitka na Tisju tistega decembrskega dne pomeni svetel žarek upanja v temi okupacije, v bitki za človeka vredno življenje. Posnosni smo, da je ta mejnik ljudske revolucije že takrat nastal na tleh naše občine in kot revolucionarna vrednota postal temelj za obeležje praznika naše občine. Osnovni cilj oboroženega hoja je bil dosežen po mnogih krvavih bitkah in strahotnem krvnem davku naših narodov in narodnosti. Od takrat do danes je preteklo 40 let, letos so naši narodi in narodnosti praznovali pomemben jubilej, 40. obletnico življenja V miru in svobodi. V mozaik mnogih bitk za slavno zmago naših narodov izpod okupatorskega jarmu uvrščamo tudi bitko na Tisju. a bitka 2. štajerskega bataljona na Tisju pa ima še poseben rš 1 pomen. Rila je v času, ko nacifašistični vojaški stroj še ni JL doživljal težjih udarcev, ki bi zlomili njegovo udarno nwč. Zato še posebej izstopa veličina boja malega slovenskega naroda z vsemi jugoslo vanskimi narodi in narodnostmi, da je veroval v zmago v času, ko je bil ta cilj še zelo odmaknjen. Pa vendar so bile vrednote, za katere se je borilo oboroženo ljudstvo, tiste, ki so ga navdihovale in mu dajale moč, da je vztrajalo v najtežjih trenutkih naše zgodovine. aša celotna družba je v tem povojnem obdobju dosegla J\j nesluten gospodarski in družbeni razvoj. Ni neskromno pou-1 T darili, da so za tak skok v razvoju mnogi narodi potrebovali neprimerno daljši čas. Tudi naša občina iz tega vsesplošnega družbenega napredka, kljub težavam, s katerimi se soočamo, ni izvzeta. Organizacije združenega dela in delovni ljudje dosegajo pomembne rezultate. Ze vrsto let uspešno uresničujemo načrtovane cilje. Tudi letošnji gospodarski rezultati so vzpodbudni in pomenijo dobro osnovo za prihodnje leto. Storiti moramo vse, da doseženo, ne le ohranimo, temveč popeljemo naše delovne ljudi v nove delovne zmage. To mora postati naša temeljna naloga v prihodnje. hrabrem z dosežki delovnih ljudi na ključnih področjih gm gospodarjenja, nam problemi, s katerimi se dnevno spopa-\J damo pri svojem delu, ne smejo predstavljati nepremostljivih ovir. Tako kot so generacije pred nami tudi v najhujši vojni vihri znale poiskati izhod in pri tem žrtvovati tudi samega sebe ter končno zmagovito zaključiti slavno epopejo jugoslovanskih narodov in narodnosti, moramo tudi mi iskati navdih v teh svetlih vzorih revolucije. To je naša obveza, to je naš dolg. Delamo in ustvarjamo v pogojih, ki po teži razmer še zdaleč niso primerljivi z leti, v katerih seje odločala naša usoda. Razpolagamo z. materialnimi sredstvi in znanjem, delujemo v političnem sistemu, ki omogoča ustvarjalno delo in vključevanje vseh, ki želijo naš hitrejši družbeni napredek. melo se lotimo nalog, ki smo si jih začrtali s planskimi dokumenti. Naj ne bo med nami prostora za omahljive in neustvarjalne, ki so s svojo neustvarjalno kritiko vedno le pripravljeni izničiti napore naših delovnih ljudi. Izhod iz vseh naših zagat je le v znanju, v našem skupnem in boljšem delu, v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, ki naj našo družbenopolitično skupnost popeljejo v nadaljnji, vsestranski družbeni in gospodarski razvoj. Dinamičen razvoj pa bomo dosegli te, če bomo bolj kot doslej gradili enotnost misli in akcije s ciljem, da dosegamo še večje skupne uspehe in hitrejši družbeni napredek. Jo naj izzveni kot trajen in neodložljiv poziv nam vsem. Storimo odločilne napore za boljši jutrišnji dan. To naj bo naš dolg 24. decembru, pomniku bitke na Tisju, občinskemu prazniku in 40. obletnici dela v miru in svobodi. Branko Pintar, predsednik SO Litija Dodatno evidentiranje tovarišic in tovarišev za odgovorne funkcije v občini SKUPŠČINA OBČINE LITIJA predsednik skupščine — Mirko Kaplja: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg i/vršni odbor OO RK Litija — Jože Dernovšek: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Andrej Kralj: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg podpredsednik skupščine: — Jože Godee: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Jože Grošelj: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg predsednik DIV. — Janez Krnc: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Jože Dernovšek: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg predsednik zbora združenega dela — Martina Kralj: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—Levi breg predsednik zbora krajevnih skupnosti — Ivan Blažič: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Iztok Subara: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Marjan Mali: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg predsednik izvršnega sveta — Anton Pavliha: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg — Zvonimir Bric: predsedstvo KO SZDL in svet KS Litija—levi breg IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST predsednik skupščine — Branko Pintar: izvršni odbor OO RK Litija — Vid Praunseis: predsedstvo Izobraževalne skupnosti Litija — Jože Dernovšek: predsedstvo Izobraževalne skupnosti Litija — Andrej Kralj: predsedstvo Izobraževalne skupnosti Litija KULTURNA SKUPNOST predsednikskupščine — Boris Žužek: izvršni odbor OO RK Litija ZDRAVSTVENA SKUPNOST predsednik skupščine — Andrej Kralj: izvršni odbor OO RK Litija SKUPNOST INVALIDSKO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA predsednik skupščine — Jožefa Agrež: izvršni odbor OO RK Litija TELESNOKULTURNA SKUPNOST predsednik skupščine — Miro Plaznik: izvršni odbor OO RK Litija OTROŠKO VARSTVO predsednik skupščine — Joža Konjar: predsedstvo Skupnosti otroškega varstva Litija — Nada Jovanovič: predsedstvo Skupnoski otroškega varstva Litija podpredsednik skupščine — Ivi Kirm: predsedstvo Skupnosti otroškega varstva Litija predsednica zbora izvajalcev — Mojca Subari: predsedstvo Skupnosti otroškega varstva Litija predsednik zbora uporabnikov — Boldin Franci: predsedstvo Skupnosti otroškega varstva Litija KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST predsednik skupščine — Jože Rappl: izvršni odbor OO RK Litija EVIDENTIRANI ZA FUNKCIJE V REPUBLIKI IN ZVEZI Delegat za zvezni zbor Skupščine SFRJ iz Slovenije — Janez l.ukač — evidentiran v KS Polšnik — skupščina, svet in konference KO SZDL; član družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS — Branko Pintar — evidentiralo predsedstvo SO Litija; predsednik zbora občin SRS — Jože Dernovšek — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; predsednik Kulturne skupnosti Slovenije — Ivan Godec evidentiralo predsedstvo OK ZSK Litija; predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije — Franc Kolman — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; predsednik zbora uporabnikov Zdravstvene skupnosti Slovenije — Ivan Boh — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS — Ivan Godec — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; v odbor za agrarno politiko pri zboru združenega dela SRS — Miklie Stane — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; v odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja pri zboru združenega dela SRS — . Praunseis Vid — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija; v zbor občin — odbor za družbenopolitični in komunalni sistem — Mali Marjan — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija: namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo — Tone Pavliha — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija: namestnik sekretarja sekretariata za pravosodje in upravo — Borut Vukovič — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija: neprofesionalni član izvršnega sveta SRS — Jože Mirtič — evidentiralo predsedstvo OK ZKS Litija Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic v letu 1986 S 1. majem 1985 seje začel izvajati samoupravni sporazum o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic v SR Sloveniji, ki ureja naslednje socialnovarstvene pomoči: 1. Varstveni dodatek k pokojnini 2. Denarna pomoč za brezposelnost 3. Delna nadomestitev stanarine 4. Štipendija iz združenih sredstev 5. Razlika h kadrovski štipendiji 6. Družbena pomoč otrokom—otroški dodatek Začasna denarna pomoč Rejnina Denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja Denarna pomoč kot edini vir preživljanja Plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu 12. Enkratna denarna pomoč 13. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje 14. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini 15. Druge socialnovarstvene pomoči Vlogo za uveljavljanje socialnovarstvene pomoči mora vsakdo, ki prvič uveljavlja to pomoč, izpolniti na obrazcu »SPN-1«. Pravilno izpolnjen in podpisan obrazec, opremljen z mnenjem krajevne skupnosti in organizacije združenega dela o socialnem položaju družine in vzrokih za nizke dohodke družine, je potrebno oddati na Centru za socialno delo v Litiji, Parmova ulica 9. Vsi, ki so kakršnokoli družbeno 7. 8. 9. 10. 11. pomoč že prejemali v letu 1985, posredujejo v letu 1986 in naslednjih letih samo spremembe oziroma nove podatke o doseženem dohodku družine v preteklem letu na obrazcu »SP-2«, medtem ko mnenja krajevne skupnosti in organizacije združenega dela niso potrebna. Center za socialno delo Litija lahko ponovno pridobi mnenja v primeru, če je iz posredovanih podatkov razvidno, da so se socialne razmere bistveno spremenile glede na leto poprej. Oba obrazca »SPN-1« in »SP-2« sta v prodaji v knjigarni DZS Litija in v drugih krajih. Prosimo vse občane, ki so v letu 1985 prejemali socialnovarstveno pomoč, da dostavijo obrazec »SP-2« sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najkasneje do 15. marca 1986. Do tega roka naj pošljejo vlogo za uveljavitev socialnovarstvenih pravic tudi tisti obča-' ni, ki bodo pomoč uveljavljali prvič na obrazcu »SPN-1«. Merilo za dodelitev pomoči je doseganje dogovorjene socialne ravni v Sloveniji, ki so za različne skupine prebivalstva opredeljene z odstotkom od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu (npr. socialna raven zaposlenih delavcev je 55%, otroka 43% povprečnega osebnega dohodka v SRS za leto poprej itd.). Natančni zneski dogovorjene socialne ravni v letu 1986 za vse kategorije prebivalstva bo objavila Občinska skupnost socialnega varstva Litija v Glasilu Občanov takoj, ko bo znan podatek poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v letu 1985. Usposabljanje v teritorialni obrambi uspešno tudi v letu 1985 Pripadniki štaba in enot teritorialne obrambe so tudi letos, tako kot vsako leto, na letni analizi usposabljanja enot teritorialne, obrambe v mesecu novembru analizirali in ocenili svoje delo v letu 1985. Cilavna in najpomembnejša naloga Občinskega štaba za teritorialno obrambo je zagotavljanje čimboljše bojne sposobnosti pripadnikov in enot teritorialne obrambe, kar je možno doseči le s stalnim vojaško-strokovnim in moralno-političnini usposabljanjem vseh pripadnikov in enot teritorialne obrambe, predvsem pa njihovih starešin. Občinski štab izvaja usposabljanje na podlagi predhodno izdelanega načrta, ki je tematsko in časovno opredeljen in usklajen s smernicami, programi in povelji nadrejenih štabov teritorialne obrambe. Letošnje usposabljanje je zajemalo preverjanje bojne pripravljenosti enot in štaba TO na eno oz. večdnevnih vajah ter usposabljanje obveznikov in starešin teritorialne obrambe na drugih oblikah vzgoje, kot so seminarji, tečaji, trenaže ipd. Obvezniki in starešine enot pa so svoje znanje in kondicijsko pripravljenost preverjali tudi na raznih tekmovanjih, kjer so dosegali lepe rezultate. Letošnje leto pa je prineslo tudi določene spremembe in novosti, ki naj bi pripomogle k uspešnejšemu nadaljnjemu delu. Vključevanje mladincev prostovoljcev in žena — obveznic v enote teritorialne obrambe pa v letu 1985 ni bilo v skladu z načrtovanim. Občinski štab si je vseskozi prizadeval za čimboljše usposabljanje pripadnikov in enot teritorialne obrambe ter tudi za dobro povezavo in koordinirano delo z vsemi drugimi dejavniki SLO. Razprava o izvršenem usposabljanju v letošnjem letuje pokazala kritične poglede starešin in obveznikov na opravljeno delo, saj so pozitivno ocenili določene novosti, predvsem pa so opozorili na konkretne pomanjkljivosti in napake ter predlagali nekatere spremembe oz. načine za odpravo le-teh in izboljšanje dela v naslednjem letu. Predvsem so poudarili, da morajo biti enote ustrezno kadrovsko zasedene in materialno dobro preskrbljene, da bo možno usposabljanje izvajati uspešno ob vsakem času. Tudi pri vključevanju mladih prostovoljcev v enote TO bo potrebno podrobneje analizirati sedanje stanje in pričeti s konkretnimi akcijami za ponovno zainteresiranost mladih za aktivnosti na tem področju, seveda z večjim angažiranjem vseh družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občini. Isto pa velja tudi za vključevanje žena—obveznic v teritorialno obrambo. Posvet so starešine teritorialne obrambe zaključili z orientirnim programom usposabljanja za leto 1985 in z željo za dosego vseh zastavljenih ciljev in še uspešnejše usposabljanje, seveda / angažiranjem in dobrim delom tako vojakov kot starešin. Marina Krnel V SPOMIN Edo Semenič 1 — i f V času cvetočih križaniom in tihožitju šelesta orumenelih listov je pred iztekom oktobrskih drievov ugasnilo borbeno in ustvarjalno življenje Edija Scmeniča, človeka, ki je v značilni skromnosti človeške toplim' znal osvajali okolje partizanskega in planinskega tovarištva. Bil je človek naprednega — proletarskega duha. prežel z idejami socialistične stvarnosti zo jutrišnji dan in nov čas. Vse te svojstvene vrline je znal svetovalno vnašali med soborce. sodelavce in planince, s katerimi se je boril za žar svobode slovenskega naroda ter ustvarjanje pogojev za izgradnjo naše socialistične stvarnosti v sedanjosti in bodočnosti. Ob tem obujanju spominov na osebnost in življenje pokojnega Edija se hkrati soočamo z življenjsko resnico in človeško usodo, da je prišel čas, ko umirajo in odhajajo najboljši ljudje iz vrsi tisie generacije, ki je nosila vso težo narodnoosvobodilnega boja z vsemi revolucionarnimi tokovi takratnega in dosedanjega časa. V ta dogajanja je bogato vpletena Edijeva življenjska pot, ki se je začela pred šestinšest-desetimi leti v delavski družini v Pogoniku. Iz lega obsavskegakraja je mladostno zakoračil kot mlad fant v vsakdanjost življenja takratne litijske sredine. Izučil se je za mizarja in temu poklicu ostal zvest vse življenje. Kot nadarjen in razgledan fant se je kmalu vključil v napredne tokove delavskega društvenega življenja pri vzajemnosti in svobodaših. V tej sredini se je izoblikovala njegova osebnost in rod-oljubnost. Bi/ je med prvimi sodelavci in organizatorji osvobodilne fronte v Litiji. Izkazano mu je bilo vsestransko zaupanje in v aprilu 1943 je postal prvi predsednik takratnega odbora O I- v Litiji. To funkcijo je opravljal do avgusta 1943, ko je iz varnostnih razlogov odšel med partizane Zasavskega bataljona. Njegova pot ga je vodila pod borbenimi zastavami IV. slovenske narodnoosvobodilne brigade Matije Gubca, XII. slovenske narodnoosvobodilne brigade in XIV. SNOB belokranjske širom po Sloveniji, Zaradi hrabrosti in politične razgledanosti je kmalu prevzel dolžnost komisarja čete. bataljona in komandanta bataljona. Skozi vse borbene pohode je z vso odgovornostjo vestno prenaša/ in čuval borbeno zastavo Zasavskega bataljona, ki je še zdaj ohranjena. Daje bil Edo hraber, iznajdljiv in viden borec, je razvidno tudi iz njegovih odlikovanj, ki jih je prejel za borbene podvige in druge zasluge. Kljub temu daje bil trikrat ranjen, je znal vedno kljubovali vsem naporom in trpljenju. Njegov prispevek za svobodo slovenskega naroda je bil lako veličasten, da smo lahko ponosni na njegov borbeni m ustvarjalni lik življenja l do je svoj prosti cas vključil v aktivnost meti planinske zanesenjake— veterane, s katerimi je vlagal napore za dograditev planinskega doma na ,/ančah in v vzgojo mladih planincev za ljubiteljstvo do narave in gora. Njegovo delo med planinci je bilo vedno vidno in je ostalo nepozabno. Bil je vesel vsakega uspeha, ker je čutil v planinskih vrstah svojo uteho in odkritosrčno vzdušje kol protiutež za bridko razočaranje na nekaterih področjih družbenega dogajanja. Na vseh srečanjih je znal s svojim humorjem in odločno besedo ustvarjati veselo razpoloženje ter red z delovnim vzdušjem. S svojo markantno osebnostjo se je pojavljal tudi na odrskih deskah, kjer je znal navdušiti gledalce. Se živo nam je v spominu predstava llmeljske princeske. Za spomin nam je pustil sledove dela svojih rok in razuma. Vemo, da nam je z znanjem in delom storil marsikaj dobrega. Občinski odbor Zli NOV in Planinsko društvo litija Valorizacija prispevka staršev k ceni storitev redne vzgojnovarstvene dejavnosti V letošnjem letu so v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v SR Sloveniji starši prispevali k oskrbnim stroškom za otroka v vzgojnovarstveni organiza- ciji največ 35% doseženega osebnega dohodka na člana družine v preteklem letu. Ta prispevek se med letom ni povečeval, kljub temu da so stroški nezadržno naraščali mimo vseh resolucijskih izho- dišč. Na pobudo Republiške stroškom v vzgojnovarstveni skupnosti otroškega varstva Slovenije je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija na seji dne 6. 12. 1985 sprejela sklep, da se dosedanji prispevki staršev k oskrbnim Na marsikateri cesti ni več varne vožnje J Največ težav s primskovško cesto V tokratni akciji našega uredništva smo želeli izvedeti, kako je urejeno vzdrževanje cest in kako so organizirani avtobusni prevozi v litijski občini. Pogovarjali smo se s prometnikom v litijskem Integralu Danilom Dernovškom. Že takoj na začetku seje ugotovilo, daje najbolj kritična cesta na Primskovo. Ustreznega pojasnila za slabo stanje cest v občini, kljub večkratnim telefonskim klicem na Cestno podjetje, nismo uspeli dobiti. Dernovšek nas sploh ni presenetil, ko je že na začetku našega pogovora dejal, da jim največ težav povzroča prevoz na progi Primskovo — Litija. To je često slišati tako med potniki kot med vozniki, ki vozijo na Primskovo. »Tudi na ostalih progah, denimo na Dole ali Polšnik, so težave zaradi slabih cest, vendar to potniki razumejo. Na primskovski progi pa občutim pritisk, ker ljudje mislijo, Med potniki na progi Litija-—Primskovo se je v zadnjem času precej razširila vest, da bo nehal voziti avtobus, ker zdruieno delo noče več plačevati prevoznih stroškov. Tov. Dernovšek je to zanikal in pravi da je bila v novembru podpisana nova pogodba med Integralom in Usnjarno. Avtobus bo torej tudi v prihodnje vozil na Primskovo. V prvi polovici decembra so uvedli novo progo med Litijo in Gabrovko. Pobudnik je bila Predilnica. Vse delavce, ki se vozijo iz Gabrovke, so dali v eno izmeno, tako da bo avtobus vozil le v eni izmeni: prvi teden dopoldne in drugi popoldne. Vozni red je spremenjen in zvečer avtobus odpelje iz Gabrovke ob 20.50, iz Litije pa se vrača ob 22.10. Verjetno jim bo že v prihodnjem letu uspelo, da bo avtobus vozil v vseh izmenah. da mora avtobus voziti za vsako ceno in v vsakršnih razmerah. Če šoferja ocenita, da ne moreta na Primskovo, jih v to ne morem prisli-liti, kajti nihče se ne bo vprašal, kdo je kriv za nastalo škodo in človeška življenja, če bi se zgodila nesreča. Zato sem prepričan, da največkrat nekateri potniki neupravičeno kritizirajo, saj šofer odgovarja za avtobus in, kar je še pomembneje, za varno vožnjo potnikov.« To velja predvsem v zimskem času, ko je zaradi snega vožnja izredno tvegana in nevarna. Krajev- Sava poslej ne bo več poplavljala Stavbe, nekoč tipično delavsko naselje, so znane po znamenitih »fabri-ških« zgradbah, po sindikalni dvorani in žal še po nečem — po skoraj vsakoletnih poplavah. Spomnimo se časov, koje voda vdirala v kleti in drvarnice in so bile celotne Stavbe eno samo jezero. No, očitno zdaj temu ne bo več tako. Investitor, Območna vodna skupnost Ljubljana, je že v septembru zaupal dela pri gradnji opornega oziroma obrambnega zidu podjetju Hidrogradnje iz Ljubljane, ki gradi ta zid od vrtca do Mizarstva, od tod dalje pa bodo navozili stožčasto kamnito oblogo. Investicija je ocenjena na približno 4,5 stare milijarde. Obrambni zid bo dolg 248 m, sestavljen pa je iz petih delov, katerega začetna višina bo 3,5 m, zadnjega pa 1.5 m. Nad njim se bo dvigal še varovalni pas v višini 84 cm, širok bo 5 — 6 m. Vodja gradbišča tov. Vlado Babnik nam ješe zaupal, da bodo dela končana, če ne bo preveč nagajala zima, do spomladi. Držimo pesti, saj bo to za Litijo res velika pridobitev. Jože Sevljak na skupnost bi vendarle morala malo več pozornosti nameniti tej problematiki. Na Integralu so še večkrat predlagali, da bi v dolini pod Kopačijo naredili obračališče, ker je zadnji klanec v zimskem času najbolj nevaren. Ničesar ne ukrenejo, kratkomalo, z nelogično utemeljitvijo, da potem ne bo več avtobusa do Kopačije. Sploh pa ne pomislijo na šoferjevo odgovornost in varen prevoz potnikov, pravi Dernovšek. Zato predlaga, da se na Primskovem skliče sestanek in poišče neke skupne rešitve. Cesta na Primskovo je po Der-novškovi oceni tudi najslabše vzdrževana, zato imajo z avtobusi, ki vozijo na tej progi, največ stroškov: pogoste okvare, večja poraba goriva, letno porabijo dvoje do troje snežnih verig... »Tista dva cestna delavca na primskovski cesti ne naredita veliko. Takšno oceno imajo tudi na Cestnem podjetju. Precej boljša je cesta proti Dolam, slaba pa tudi — Jote, ali veš kaj je to? Luknja pri luknji pa vodo drži. _ lf — Ceste v naši občini... proti Štangi. Za primskovško cesto je še specifično, da ima kar tri nevarne klance,« ocenjuje Dernovšek. Da delavci Cestnega podjetja slabo opravljajo svoje delo, je moč izvedeti tudi od šoferjev. Naša želja pa je bila, da to izvemo iz ust odgovornih pri Cestnem podjetju, kajti slabo delo posameznih cestnih delavcev nas mimogrede vodi k misli, da je v delovnem kolektivu slaba delovna disciplina. Večino cest v občini vzdržuje Cestno podjetje, vendar so bile letošnje leto slabo vzdrževane. Nekateri pravijo, da slabše kot takrat, ko je za njihovo popravilo skrbela Komunala. Po telefonu smo poklicali Cestno podjetje, da bi se dogovorili za razgovor. Klicali smo večkrat, čeprav nam je le dvakrat uspelo do- — Mojca, ali si £e slišala, da je ceste v naši občini prevzelo Gozdno gospodarstvo? — Me. Zakaj pa? — Pravijo, da bodo pogozdovali. Luknje so ie izkopane... biti odziv z druge strani. Prvič nam ni uspelo dobiti odgovornega tovariša, Češ daje na bolniški, namestnik pa na terenu. Kljub prošnji, da nas pokliče, ko se vrne, ni bilo rezultatov. Tovarišica na drugi strani zveze je že vnaprej zaupala, da namestnik nima navade klicati na puščena sporočila. V drugem primeru, ko se nam je javil delovodja, spet nismo imeli sreče. Zatrjeval je, da je njihov šef v Ljubljani in komaj nam je uspelo pojasniti, da iščemo le odgovornega tovariša, ki je zadolžen za delo litijske enote Cestnega podjetja. Ura je bila že pol osmih zjutraj: »Tega pa še ni v službo. Poskusite poklicati čez eno uro. Če ga do tedaj ne bo v službo, potem ga danes ne bo,« nam je povedal delovodja. Potem smo še poskušali, vendar nihče ni dvignil slušalke. Kakorkoli že. skušali smo jim zastaviti nekaj vprašanj, pa nam do zaključka redakcije ni uspejo dobiti odgovornega tovariša. Čeprav nam je bilo vedno manjjasno, kdo je odgovoren za delo Cestnega podjetja v Litiji, ali pa gre za tako močno kolektivno odgovornost. Ali gre za pomanjkanje denarja, delovno nedisciplino in slabo gospodarjenje? Mogoče pa nam bo do prihodnje številke uspelo izvedeti, zakaj so ceste tako slabo vzdrževane? RUDI BREGAR organizaciji povečajo za 30% od 1. decembra 1985 do 28. februarja 1986. Od 1. marca 1986 dalje bodo starši prispevali k stroškom oskrbnine v vzgojnovarstve-nih organizacijah 35% doseženega osebnega dohodka na člana družine, doseženega v letu 1985, zato prosimo starše otrok, ki so vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost. da podatke o osebnem dohodku dostavijo najkasneje do 28. februarja 1986 Vzgojnovarstveni organizaciji Litija in Vzgojnovarstveni enoti Čebelica pri Osnovni šoli Gabrov-ka. C Na obisku v Kovini Šmartno Mlad kolektiv ambiciozno zastavil j (iorazd Cuznar svoje delo Ni še tako dolgo tega, ko smo o Kovini poslušali dokaj vznemirljive stvari. Predvsem o tem, da ta mali kolektiv tarejo številne težave, ki še zlasti ne prizanašajo manjšim organizacijam. Zadnje čase pa opažamo vidne spremembe. Na televiziji in v časopisju gledamo reklamne fotografije, ki temu kolektivu — vsaj zdi se tako — marsikaj obetajo. Prav zato smo se odločili, da z novinarsko beležnico in fotografskim aparatom obiščemo to delovno organizacijo. In kje naj bi začeli, če ne pri vodstvu podjetja. Direktorja Kovine Gorazda Cuznarja smo našli v upravnih prostorih na Ljubljanski cesti l/a v Litiji. Sploh je problem s prostorom, pravi. Proizvodnjo imajo v Smartncm na dveh krajih, uprava pa zaradi pomanjkanja prostorov gostuje v Litiji. Gorazd Cuznar je mlad mož, ekonomist, doma iz Ljubljane. Ko smo sedli v njegovi delovni sobi za klubsko mizo in začeli pogovor, nas je vseksozi preveval občutek, da je to človek, ki ve, kaj hoče. Rahlo zadržan, v izjavah natančen, kar kot posloven mož tudi mora biti. Ves je nekako v gibanju, telefoni zvonijo, obiskujejo ga sodelavci. Podpisuje papirje, ki mu jih prinašajo, in daje navodila. Zase pravi, da prostega časa dejansko nima, toliko je treba še postoriti. Ko spregovorimo o njihovem programu, o predelavi barvnih kovin, o krogličnih ventilih, o izdelavi najrazličnejših armatur, se ves razživi. S ponosom pove, da predstavlja proizvodnja krogličnih ventilov 70% njihovega proizvodnega programa in da so v Jugoslaviji največji proizvajalci teh izdelkov, sploh pa edini, ki imajo tehnologijo rešeno doma. Zaupa nam, da so letos občutno prestrukturirali proizvodni program (tržno perspektivni in akumulativni programi z višjo stopnjo obdelave). Fizično so povečali proizvodnjo finančnih izdelkov za 200%. Doslej so bili orientirani predvsem na slovenski trg, zdaj pa se obračajo tudi na jugoslovanskega. V ta namen so organizirali predstavitev proizvodnega programa v Skopju, Sarajevu in v Zagrebu. Cilj teh predstavitev je, da se izkopljejo iz anonimnosti in da si pridobijo nova tržišča. Nasploh si prizadevajo za zgra- ditev celotne podobe firme, za kar so angažirali tudi znane oblikovalce. V nadaljnjem pogovoru se izkaže, da so bili veliki premiki opravjeni tudi pri kadrovski politiki. Število zaposlenih se je povečalo za 20% (od kvalificiranih delavcev do inženirjev). Posebno pozornost namenjajo tudi vodenju proizvodnje in trženju. Ker poznamo njihovo prostorsko zagato, smo ga vprašali, kako jc z investicijami, z gradnjo proizvodne hale. Zdaj seje drugič nasmehnil in nam povedal, da se intenzivno dela na novi investiciji, da pa je vse odvisno od letošnjih poslovnih rezultatov. Vrednost investicije v L fazi ocenjujejo na 103 stare milijarde. Kovina sama tega ne more speljati, računa pa na sovlaganja poslovnih partnerjev in kredite, ki pa so danes draga reč. Ko smo povprašali direktorja Cuznarja še o ekološki problematiki nove investicije, nam je zagotovil, da bo Kovina poskrbela za montažo dragih naprav, ki bodo preprečevale vsakršno onesnaževanje. Sicer pa gre celotna dokumentacija skozi republiške strokovne organe, ki bodo na te pogoje še posebej pazili. Prijeten občutek nas je navdajal, ko smo slišali, kako mlad in ambiciozen kolektiv gradi nove perspektive sebi in skupnosti, v kateri živi. Ko smo se poslovili od tovariša direktorja in zaželeli njemu in kolektivu še veliko delovnih uspehov, smo se odpeljali še v Šmartno. Pokukali smo v proizvodne prostore in se prepričali, da volje in odločnosti, da vse to ustvarijo, tem ljudem pač ne manjka. V to smo trdno prepričani! Foto: GO Jože Sevljak RAZPIS za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1985 Objavljamo razpis za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1985. Koordinacijski odbor podeljuje plakete za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, telesno kulturo, zdravstvo in druga področja. Po pravilniku so kriteriji na izbiro prejemnikov Valvasorjevih plaket naslednji: " — da je institucija oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu kandidat) s svojim delom oziroma družbenopolitično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe, — da je kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom ali družbenopolitično aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti društvene ali druge interesne aktivnosti na področju občine Litija, — da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje kot vzpodbudo za druge sodelavce. — da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti oziroma druge sredine, od koder predlog prihaja, takšni, da opravičujejo upoštevanje predloga kandidata, — da kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega tudi uspehe kot aktiven samoupravljalec v svojem okolju. Predloge za kandidate pošljite do 15. I. I98f> na naslov: Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket. Valvasorjev trg 9. Litija. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Delavci KOP Komunala Litija počastili praznik republike V četrtek, 28. novembra 1985, so delavci KOP Komunala Litija počastili praznik republike. Ob 13. uri so se zbrali v sejni sobi in v krajšem nagovoru in kulturnem programu obudili spomin na dni, ko seje rojevala naša nova Jugoslavija. Razveseljivo je, da so se proslave udeležili skoraj vsi zaposleni in na ta način pokazali svojo visoko zavest. Ob tej priliki so odprli tudi razstavo skulptur mladega ustvarjalca, njihovega sodelavca Milana Lovšeta. Zares vsa pohvala gre organizatorjem za to obliko manifestacije, ki je pokazala, da tudi v manjših kolektivih niso pozabili, kaj nam ta praznik pomeni. J. S. (Foto: GO) KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka Med krajane KS Sava je konec oktobra šinila neprijetna novica, daje Ustavno sodišče SR Slovenije razveljavilo dokumente za uvedbo IV. občinskega samoprispevka. Kaj sedaj? Realizacija dela KS Sava je v naslednjem srednjeročnem obdobju zaradi izpada občinskega samoprispevka onemogočena. Sestali so se člani sveta KK SZDL, predsednik DPO in društev ter vodje delegacij. Sklenili so, daje treba povprašati za mnenje krajane. Po soseskah Ponoviče, Leše, Sp. Log in Sava so se novembra zbrali občani in se dogovorili, da so pripravljeni razveljavljeni občinski samoprispevek spremeniti v krajevnega. 2. dec. 1985 je skupščina KS Sava pod predsedstvom Rojnana Berdajsa sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v tej KS. Referendum bo v nedeljo, 22. decembra 1985, od 6. do 19. ure. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala izgradnja in modernizacija komunalnih 1. Izgradnja pokopališča in mrliške vežice 6.200.000 din 2. Modernizacija ceste na Sp. Logu 5.400.000 din 3. Modernizacija ceste Sava — Leše 4.200.000 din 4. Ureditev javne razsvetljave na Sp. Logu, Savi Ponovičah in Lešah 4.300.000 din 5. Izgradnja vodovodnih zajetij na Savi in Sp. Logu 2.100.000 din ter v Lešah in Ponovičah 6. Izgradnja večnamenskega igrišča na Savi 1.000.000 din Skupaj 23.200.000 din objektov in naprav v soseskah Sava, Ponoviče, Leše in Sp. Log ter izgradnja večnamenskega igrišča na Savi po naslednjem programu, ovrednotenem po cenah v novembru 1985: Samoprispevek bo uveden za obdobje od 1.1. 1986 do 30. 6. 1990. Plačevali ga bodo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju KS Sava, v višini 2% od osnov dohodkov. Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet KS Sava. Letos decembra mineva trinajst let, odkar smo v KS Sava prvi v litijski občini uvedli krajevni samoprispevek za asfaltiranje ceste in izgradnjo vodovoda v Lešah. Se je splačalo? Zmagoslavno lahko ugotovimo, da smo s skupnimi sredstvi, dobro voljo in pridnostjo temeljito spremenili podobo naših vasi. Tudi sedaj, ko bomo glasovali, naj zmagata razum in kritičen odnos do stvarnosti. Angelca Ocepek Novo vodstvo KK SZDL Sava Na programski in volilni seji KK SZDL Sava se je 27. nov. 1985 zbralo 17 delegatov. Sprejeli so poročila o delu družbenopolitičnih organizacij, organov in delegacij v KS. Za novo predsednico krajevne konference SZDL so izvolili Darjo Zupančič, za tajnico pa Mojco Rus. Tako sta razrešena dolžnosti predsednika Jože Lukač in tajnice Vera Bezjak. Novemu vodstvu želimo uspehov in trdne volje pri odgovornem delu. Angelca Ocepek Novo vodstvo krajevne konference SZDL Na programsko-volilni seji krajevne konference SZDL v Šmartnem so delegati kritično spregovorili o množičnosti dela v krajevni samoupravi, dosedanji organiziranosti in delu delegacij, pripravah na uvedbo prvega krajevnega samoprispevka, nadaljnjem obstoju krajevnega urada, poživitvi dela mladinske organizacije na terenu in o pogostejšem oglašanju v Glasilu občanov. Naštete zadeve bodo obravnavali postopoma in se na vsaki seji predsedstva lotili enega problema. Izvolili so tudi novo vodstvo, dolgoletnega predsednika Lojzeta Kotarja je zamenjal Tomaž Malenšek. Priprave so že stekle Krajevna skupnost Šmartno je v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami kraja sklenila, da do volitev, ki bodo sredi marca 1986, pripravi in razpiše prvi krajevni samoprispevek. Tokrat obvešča vse krajane Šmartnega, Ustja, Žavrstnika in dela Male Kostrev-nice z okvirnim programom, ki bo do končne odločitve občanov v razpravi. Z zbranimi sredstvi iz samoprispevka, če bo uspel, bi uredili: 1. Cesto za krajevnim uradom v Šmartnem s kanalizacijo, vodovodom in javno razsvetljavo (10.000.000 din) 2. Cesto od Kovine do Usnjarne s kanalizacijo (3.000.000 din) 3. Pločnik za pešce in kanalizacijo od spomenika na Ustju do stanovanjskih blokov (5.000.000 din) 4. Zadružni dom in park pred njim (5.000.000 din) 5. Prostore krajevnega urada v Šmartnem (2.000.000 din) 6. Športno igrišče pri šoli (5.000.000 din) 7. Cesto skozi Zavrstnik (9.500.000 din) 8. Tri avtobusna postajališča (1.500.000 din) Za ves program bomo potrebovali 40.000.000 din ali 4 stare milijarde sredstev. Svet krajevne skupnosti vabi s tem zapisom programa vse občane, da se vključite v razpravo in poveste svoje pripombe in predloge na zborih občanov, ki bodo potekali po soseskah v januarju 1986. Boris Žužek Pavli Obreza Ko smo v ponedeljek, 2. decembra, učenci in učitelji prihajali zjutraj k pouku, je na šmarski šoli že vihrala črna zastava. Med prazniki smo izgubili sošolca in učenca Pavlija, kije z bratom dvojčkom obiskoval 6. b razred. Tri leta je minilo jeseni, kar je Pavli zbolel. Zahrbtno in neozdravljivo bolezen je dobro prenašal, saj mnogi niti vedeli niso. kako resno je bolan. Občudovali smo njegovo zavzetost za šolsko delo, pomoč doma in večletno delo v Gasilskem društvu Jablani ca, kjer je bil član skupine mlajših pionirjev. Se letošnje poletje je z bratom Petrom, sestro Katarino in vrstniki užival brezskrbne počitnice v koloniji na Debelem rtiču ter si nabiral novih moči. Šolo je obiskoval nato do srede oktobra, nazadnje pa je bil med sošolci v začetku novembra le en dan, kol da je prišel po slo vo. Od Pavlija smo se poslovili 4. decembra na jabla-niškem pokopališču. Žalostno je bilo zadnje srečanje z njim ob mali beli krsti. V slovo smo mu spregovorili in zapeli, poklonili so se mu prapori. Mrak je že padal na jablaniško dolino, ko smo zapuščali pokopališče, na katerem je zrasla nova gomila, pokrita z belim cvetjem. V bolečini smo se spraševali: "Kdaj bo človeški um toliko napredoval, da bo zmagoval tudi nad boleznijo, ki nam je vzela Pavlija mnogo prezgodaj?" Dragi Pavli, naj ti bo lahka domača zemlja! Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Zled lomil drevesa Novembrsko sneženje je povzročilo precej škode. Predvsem v začetku, ko je v hladnem vremenu padal dež, seje na vejah nabiral žled in lomil drevesa. Prebivalci više ležečih predelov v občini vedo povedati, da je takrat drevje pokalo, kot bi udarjale strele. Žled je tudi tokrat naredil ogromno škodo, v tem času pa je najbolj pomembno, da se do pomladi ustrezno organiziramo in vsa zlomljena drevesa odstranimo ter omogočimo normalno rast vsem nepoškodovanim drevesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti na sadovnjake, v katerih je marsikje močno poškodovano tudi sadno drevje. Tudi lipa ob cerkvi vrh primskov-skega hriba že več stoletij uspešno kljubuje vremenskim neprilikam. Letošnji žled pa je tudi njo poškodoval. Vsako leto lipa, kije ponos Primsko-vljanov, izgubi nekaj vej in vsako leto znova in znova ostaja njena krošnja bolj osiromašena. Zato bi veljalo njeno deblo zaščititi s kovinskim ogrodjem, odlomljene veje in tiste, ki bi utegnile še naprej škoditi lipi, odstraniti in stari očak bi lahko še dolga leta kljuboval muhastim vremenskim razmeram. Danes je lipa, žal, že močno poškodovana in samo čakamo lahko, da jo bo sneg nekega dne povsem polomil... Tekst in foto: Rudi Bregar KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Hura, trikrat hura za naše in vaše veselje! S temi verzi seje v četrtek, 28. 1 L, zaključila slovesnost v obratu Dolka, kjer so učenci proslavili rojstni dan republike, 29. november. Nastopili so z otroškim recitalom Pojemo, plešemo, se veselimo. Ob sproščenih zvokih harmonike, plesu so učenci recitirali verze Daneta Zajca, Francija Salija. Jožeta Zagorca. Člani dramske skupine so se na nastop pripravljali skoraj dva meseca po tri do štiri ure tedensko. Recital je zasnovan tako, da odrski učinek dosežemo z izključno množičnimi prizori, ki jih obogatijo plesni in glasbeni vložki. Otroška domišljija, ki jih je gnala pri ustvarjanju, je bila najlepša čestitka republiki za praznik. Na novo sprejeti pionirji, ki jih je bilo letos na naši šoli osem, so prejeli čestitke delavk in delavcev Dolke. Jožica Vrtačnik KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE V nedeljo, 22. deembra bodo krajani Kresniškega vrha in Kresnic sprejeli pomembno odločitev Po razveljavljenem IV. občinskem samoprispevku so se krajani Kresnic in Kresniškega vrha po široki in tvorni javni razpravi odločili izvesti referendum za uvedbo lastnega 2% krajevnega samoprispevka. Takšen sklep so narekovale neurejene razmere na cestah, kanalizaciji, požarni varnosti in civilni zaščiti in pomanjkanje urejenih rekreativnih površin. Vse pogostejše pa je bila tema razprav neurejena pokopališka vežica, ki jo naj bi preuredili skupaj s krajevno skupnostjo Jevnica. V javnih razpravah so krajani ponovno dokazali, da so dobro seznanjeni s trenutnimi gmotnimi razmerami v naši družbenopolitični skupnosti. Zaradi takega stanja ostaja edina možnost za napredek tak program, ki temelji na lastnem viru sredstev in lastnem delu. Vsaka drugačna odločitev bi zato pomenila ne le zastoj, ampak celo nazadovanje razvoja v krajevni skupnosti. Naj za primer navedemo samo, kaj pomeni za kraj neurejena kanalizacija: iz odprtih grezničnih jam se sedaj fekalije izlivajo po površini in nato pronicajo v zemljo. V veliko primerih je v tem zemljišču krajevni vodovod, preko katerega je speljana po zastarelih salonitnih ceveh pitna voda za vsa gospodinjstva v Kresnicah. Težko si je zamisliti posledice nesreče, če bi samo na enem od teh kritičnih mest fekalije skozi dotrajane ali poškodovane salonitne cevi prodrle v vaški vodovod. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa tudi zaradi vseh dosedanjih skupnih akcij v Kresnicah, s katerimi so vaščani zgradili že več pomembnih objektov (tri vodovode, most, ceste, javne razsvetljave, telefon, športni dom z večnamensko dvorano...), v Kresnicah z optimizmom pričakujejo, da se bo 22. 12. 1985 velika večina glasovalcev odločila »ZA« nadaljnji razvoj. Miro Vidic KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Amadeus Bleščeča reklama o Amadeusu, filmu o slavnem Mozartu, tudi v Gabrovki ni ostala brez odmeva. Vabila je čudovita glasba, vabile so razkošne dvorane in kostumi... Marsikdo se ni mogel upreti skušnjavi in je podlegel njenemu čaru. Tovariš Franci Dobravec, ki poučuje glasbeno vzgojo v Gabrovki od letošnjega septembra, je z veliko zavzetostjo organiziral ogled tega filma za učence osmega razreda, za ostale po interesu posameznikov, s prepričanjem, da bodo glasbenika in njegovo glasbo doživeli in jo znali tudi ceniti drugače, kot če jim bo v razredu predvajal le nekaj odlomkov njegovih skladb s plošč. Ko smo učitelji skupaj z učenci zapuščali kino dvorano, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da lahko na ta način mladim uspešno približamo resno glasbo in da bodo ti spoznali, da je namenjena tudi njim, kajti v filmu so spoznali človeka, ki ima kot vsak zemljan pozitivne in negativne lastnosti, in skladatelja, ki je ustvarjal neumrljive mojstrovine. Prav gotovo pa nam bo v spominu še dolgo ostal njegov smeh, s katerim seje reševal iz tragičnih in komičnih situacij. Dan republike Navede, da rojstvo naše Jugoslavije počastimo s prireditvijo v večernih urah na predvečer praznika, tudi letos nismo opustili. Program je bil razdeljen na dva dela. Slovesnost so otvorile ga-brovške pevke, nato pa so nastopili učenci gledališkega krožka z recitalom Pojemo, plešemo, se veselimo, popestrili pa so ga Franci Dobravec z bogato glasbeno spremljavo, otroški pevski zbor, ki je zapel pod njegovim vodstvom, ter plesna skupina z ritmično točko. V drugem delu pa smo prisluhnili gostu — Mešanemu pevskemu zboru z Vevč, ki je zapel dvanajst pesmi, kot povezovalec pa se je predstavil radijski napovedovalec in igralec Jože Logar. Nastopajoči in organizatorji smo bili bogato poplačani za vloženi trud s pogledom na polno dvorano, saj je prireditev z obiskovalci, ki jih je bilo letos več kot v prejšnjih letih, dosegla svoj namen. Spoznavajmo domovino Učenci višje stopnje so spoznavali svojo domovino na dveh ekskurzijah, ki smo jih organizirali v letošnjem šolskem letu. Učenci 5. in 6. razreda so se odpeljali v Škofjo Loko, kjer so se ustavili na gradu in si ogledali tamkajšnjo muzejsko zbirko, pot so nadaljevali po Poljanski dolini, se ustavili na Visokem, kjer stoji razpadajoči Tavčarjev dvorec, njegov spomenik in tudi grobnica. Najbolj vznemirjeni pa so se učenci po ozkih stezicah odpravili v partizansko bolnišnico Franjo, kjer jim ni ostal skrit prav noben kotiček. V Idriji jih je seveda najbolj privlačilo živo srebro, stara rudniška oprema na dvorišču tamkajšnjega gradu, seveda pa so pozornost posvetili tudi Francetu Bevku, priljubljenemu mladinskemu pisatelju. Učenci 7. in 8. razreda so spoznavali Gorenjsko. Čebelarski muzej v Radovljici in Linhartova soba, kjer so se srečali z Matičkom in Micko, sta bili prvi zanimivosti, sledili sta še Ribičeva hiša v Vrbi, kjer je vsak nekaj trenutkov namenil našemu Prešernu, in Fin-žgarjeva domačija v Doslovčah. Muzej izvenevropskih kultur v Goričanah pri Medvodah pa je ostal nepozaben z razstavnimi predmeti iz Afrike, Indonezije, Kitajske in Japonske, z maskami, pohištvom, najmanjšim čeveljcem in senčnimi lutkami... Anica Resnik Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti bolje Redno prebiram časopis Glasilo občanov in tako me je pritegnila rubrika NIČ NI TAKO DOBRO. DA NE BI MOGLO BITI BOLJE. Res je in zato se bom dotaknila problema, ki nas, krajane Podkraja, že vrsto let tare. Verjetno je vsem znana cesta Litija—PodŠentjur, ki je ob slabem vremenu podobna kolovozu. Vmes je nekaj hiš, ki imajo hišne številke. In tu živimo civilizirani ljudje. Ta kraj se imenuje Podkraj. Krajani Podkraja si želimo imeti lepšo okolico, asfaltirano cesto, urejeno razsvetljavo, kanalizacijo... To so najbolj neurejene stvari. Ze leta prosimo, da se uredijo, pa gre vse na gluha ušesa. Ob slabem vremenu se težko prebijemo po blatu, poleti pa se dobesedni) dušimo v prahu. Imamo pa odlagališče raznovrstnega blaga. Vsega tega pa nimajo ljudje iz centra in tam, kjer vozi mestni avtobus. Tudi Podkraj je del mesta Litije, a se nihče ne zmeni zanj. Prometa je veliko, daj je dosti vikendašev in tudi težkih avtomobilov ni malo. Na tej relaciji je dosti sprehajalcev, od mladih pa do starejših, in rekreativcev — tekačev. Niso najbolj zadovoljni, ker se morajo izogibati velikih lukenj, blata in neobzir-nih voznikov. Prometnega znaka za zmanjšanje hitrosti ni nikjer. Tudi razsvetljava ni urejena. Ljudje iz Podšentjurja hodijo večji del peš v Litijo po opravkih ali v službo'. Vemo, da je dosti takih, ki delajo v' izmenah. Žalostno je, da morajo imeti s seboj razsvetljavo, če nočejo, da se okopljejo v lužah in blatu. Tu so tudi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Litiji. Dopoldan otroke pelje avtobus, popoldan pa ne. Malčki se borijo s temo, saj vemo, da je v tem času prav kmalu tema. Niti za te otroke nihče ne poskrbi, da bi imeli varno Smo tudi brez cestarja. Takega, da da lopato na ramo, pa »hajd« v prvi bife, ne potrebujemo. Zato sprašujem odgovorne: Kdaj bo ta problem obravnavan in dokončno rešen? Naj ne ostane le pri večnih obljubah, ki se ponavljajo iz leta v leto. Dosti seje že govorilo, a naredilo se ni še nič. Zavedajo naj se vsi tisti, ki so odgovorni, da smo tudi mi ljudje in da želimo imeti urejeno okolico in urejene komunalne zadeve. Naj se dotaknem še peš poti proti pokopališču. Lepo je.da sojo uredili in asfaltirali. Sprašujem pa, ali so jo uredili za pešce ali za avtomobile in motoriste. Dne 30. 10. 1985 sem šla z otrokom v ZD Litija. Pri stopnicah, ki vodijo nazaj v center, naju je dohitel tovariš z avtomobilom Zastava 101. Z otrokom sva stopila vstran, da je lahko ta tovariš peljal mirno naprej do pokopališča. Podobne stvari je bilo že slišati. Ali bo ta tako stara pot zavarovana, da bo lahko kamor je pač Marija Rom ---f OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA je na 8. seji skupščine dne 5. decembra 1985 sprejela naslednji RAZPIS prijav kandidatov za nagrade in priznanja »Inovator leta 1985« pot do doma, kajti cesta je ozka in zelo nevarna. Sel pešec namenjen? Id; 3. Za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1985« lahko kandidirajo delavci iz združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1985 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oz. inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki). Kandidate za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1985« lahko predlagajo: — komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO. — delavski sveti TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, — društva in — fizične osebe Pisna prijava naj vsebuje: — osebe in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejavnosti oz. inovacij, — kratek opis, iz katerega bodo razvidni pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek pri materialu, energiji itd., uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, kijih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, — risbo ali pregledno skico, — dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator leta« bo odbor za pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Litija ocenil predlagane dosežke in določil denarno nagrado. Nagrade in priznanja bodo podeljena na seji skupščine ORS Litija marca 1986. 5. Prijavo pošljite na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Litija, Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija. Rok prijav je do 10. 2. 1986. 6. Poročilo o podelitvi nagrad in priznanj bo objavljeno v Glasilu občanov in drugih sredstvih javnega obveščanja. 7. Dodatne informacije v zvezi z. razpisom posreduje Občinska raziskovalna skupnost Litija, telefon številka: 882-215. Iskanje okvar na vodovodnem omrežju Na litijskih ulicah lahko občasno videvate dva človeka, ki s posebno napravo preiskujega meter za metrom asfaltne površine. Pred kratkim smo ju z našim fotoaparatom srečali tudi mi. Bila sta to Vili Štopar iz BOP Komunala Lilija in Matija Murn iz Komunalnega podjetja Grosuplje. Z geofonom, ki dela na principu vibracije, sta iskala okvaro na vodovodnem omrežju. Povedala sta. da sta na Kidričevi cesti odkrila pretrgano cev. iz katere lahko v sekundi odteče 5 litrov voue, kar na dan pomeni tudi do 500 m" izgubljene vode. Da bi se prepričali tudi mi. sta nam ponudila slušalke in napravo položila na označeno mesto. Res smo čisto razločno slišali šumenje vode. Koristna reč takle geofon, ki stane danes cca 100 starih milijonov. Litijska KOP Komunala svojega še nima, bi bilo pa zelo prav. da seji ga v kratkem omogoči nabaviti, saj bi se naprava kmalu amortizirala. Jože Sevljak V. r Eden in tisoč Saj je kot greh, da hodim po teh poteh in mislim le nate... Morala bi misliti o čem drugem, o tem, kako pomagati ljudem v Afriki, kako rešiti nesoglasja med velesilami, kako priklicati mir v svetu, kako potolažiti matere padlih borcev. Če premišljujem o vsem tem, sem še bolj žalostna, kot če mislim le nate. Moja misel tebi je le ena tragedija, druge misli, pa so tragedije tisočerih. Rebeka Zeleznik, OS »Dušan Kveder-Tomaž« Litija Razmišljanje o knjigi Knjiga — papir, ki nc govori, vendar ti pove toliko novega, toliko lepega, toliko zanimivega, žalostnega in včasih tudi tragičnega. V njej ti mojstrska roka pisatelja zapiše izmišljene avanture fantastičnih junakov pa tudi resnice in žalostna spoznanja življenja. Knjiga ne prikriva resnic, na odkrit način pojasni boleče trenutke, saj papir prenese vse. Knjige so besedno bogastvo, ki bogatijo našo osebnost in izpopolnjujejo naš besedni zaklad. Človek, ki ne pozna vrednosti knjige in ne razpoznava umetnosti podajanja naukov iz nje, pravzaprav danes ni popolna osebnost. Že včasih so knjigi namenjali precej pozornosti, danes pa si življenja brez nje skoraj ne moremo zamišljati. Brez knjig bi bilo delo v šolah skoraj nemogoče. Iz njih se učimo, nenazadnje pa nam včasih pridejo prav, da lažje preženemo dolgčas. Ko sem bila majhna in še nisem znala brati, je bil moj svet omejen na našo hišo, ulico in sosednje ceste. Ko pa sem se naučila brati, je moj svet zavzemal ves naš planet, poleg njega pa še skrivnostno vesolje. Kot majhna bralka sem najraje, s knjigo v roki. jadrala v čarobni svet pravljic. Nikoli mi ni bilo dovolj prinčev. Če bi v/, odrasli Če bi vi odrasli poslušali želje nas otrok, na svetu nikoli ne bi bilo razlik med belci in črnci. Če bi vi odrasli vsaj za trenutek prisluhnili našim željam in hotenjem, na svetu ljudje orožja sploh ne bi poznali. Če bi mi otroci vladali svetu, ne bi bilo vojn, žrtev in prepira. Če bi mi vladali svetu, ne bi bilo lačnih in sitih, bogatih in revnih, bili bi le vsi enaki ljudje. Preziram vas, odrasli, vi nikoli ne razumete! Rebeka Zeleznik, OŠ »Dušan Kveder-Tomaž" Litija princesk in drugih pravljičnih osebnosti. S 1001 nočjo sem sanjarila o daljnjem Egiptu, o lepi Šeherezadi in o duhu iz Aladinove svetilke. Casje tekel, rasla sem, poslala resnejša in sanjske pravljice 1001 noči, Andersena in bratov Grimm so zamenjale resnejše knjige. Takrat je moje sanjarjenje dobilo krila. Poletelo je daleč v mojo domišljijo, v njene najbolj skrite in skrivnostne kotičke. Skupaj s fantalini iz Oslovskih let. sem uničila črno knjigo, v Hajduškem studencu sem preganjala zloglasne Turke, skupaj s Stankom in Alenko potovala Po puščavi in goščavi, preplula z Gusarji vsa morja sveta in se z Julesom Vernom znašla celo 20.000 milj pod morjem. Tudi danes preberem zelo veliko knjig. Nekatere tudi po dvakrat ali trikrat. Občudujem pisateljevo spretno roko in njegovo neskončno domišljijo. Čeprav smo v času številnih medijev in komunikacij, zasičeni s televizijo, radiom, računalniki in drugim, ostaja še vedno vse povezano s knjigo. Celo naše življenje je ena sama knjiga, ki jo piše in krop usoda. Rosana Lemut OS »Dušan Kveder-Tomaž" Litija Nasi ustvarjalci V teh predpvazničnih dneh smo se, spoštovani bralci, odločili, da vam predstavimo nekaj naših ustvarjalcev, ki v trenutkih miru in tišine segajo po peresu in kiparskem dletu in nam ustvarjajo podobe svojega mišljenja in čustvovanja. Različnih starosti so: od osnovnošolcev pa tja do zrelih let, vse pa povezuje skupna značilnost, to je potreba po izpovedovanju. Prepričani smo, da je takih tihih ustvarjalcev v naši občini še veliko. Naj jim bo današnja objava vzpodbuda, da nam kaj pošljejo, mi pa se bomo potrudili, da bomo na straneh našega glasila našli prostor zanje. Uredništvo r Tulipan Milan Lovše: Ženski akt r Milan Lovše: Talec I. Ti rumeni tulipan si med cvetlicami poznan, spominjaš me na listi dan, ko sem bil prvi med fanti izbran. II. Bilo je v maju nekega dne, ko poleg tebe je stalo mlado dekle, smo peli v krogu fantje z vasi. a dekle se mlado v me zastrmi. III. Utrgala je rumen tulipan, ga dala je meni, takrat bil sem solzan, a solze te sreče bile so zaman, zakaj, vedel boš samo ti tulipan. IV. Ljubezen presegla meje je vse, dekle odšlo je med mlade žene, meni ostal pa je le še spomin, o, tulipan rumeni, spomin — bolečin. Pepca Oven (iahrovka Slavčkovo petje i. Zgodaj zjutraj ko vse še spi, le slavčkovo pelje se še glasi, posluša ga mladenič mlad, ko gre od deklice slovo jemal. II. Ostani zdravo dekle ti, meni v vojsko se mudi, vse nade, srečo mi podaj srce ohrani ko povrnem se nazaj. III. Dekle mu je obljubilo, da čakalo ga zvesto, srce mu je poklonilo, da samo njegova bo. IV. Od veselja je za vri skal, v jutranji somrak, samo slavce k ga je slišal, si dobro je zapomni/ ta veseli glas. Leto minilo od tega je dne, in slavčkovo petje doni prek zemlje, pozabilo dekle je obljube svoje, drugemu fantu je dalo srce. VI. Slavčkovo petje umolkne tedaj, na pretekle se dneve spomni nazaj, zasovražil je deklico to, on ji nič več prepeval ne bo. VII. Ko se fantič povrnil je z vojske nazaj, slavčkovo petje ga je zvabilo v gaj, fantič predragi, zapel mu je ptič, ne verjemi dekletu na svetu za nič. Pepca Oven Gabrovka J Detecu i. Ko mrak zemljo pokrije, na nebu zvezd nebroj zašije, nastopil je počitka čas, tako pozdravja zlati mesec nas. II. Poglej skozi okno v krasno noč, enaka bila je nekoč, ko oče tvoj potrkal je na moje malo okence. III. Tako sedaj mati govori bitju nežnem, ki v zibki leži, v očeh se solza ji blešči, to znak trpljenja je preteklih dni. IV. Ljubila jaz sem ga srčno, me on prevaral je hudo, imam spomin na tisto noč, o dete ljubo, lahko noč. Pepca Oven Gabrovka Čestitamo ob občinskem prazniku r Predilnica Litija Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno r Kovina Šmartno m novem letu Mesarija in prekajevalnica Litija SCT Ljubljana TOZD Industrija apna Kresnice KOP Komunala Litija Vzgojnovarstvena organizacija Litija Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji J v Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka J v Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija Društvo upokojencev Litija Gostinsko podjetje Litija Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Ekspozitura Litija Cvetličarna Vijolica Ulanec Tončka in Zvonko Litija SO Kozmetično-kemični izdelki Berčon Litija HP Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole Tekstil TOZD Pletilja TOZD Maloprodaja trgovina Slivna Litija Državna založba Slovenije Poslovalnica Litija Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana PE Litija Dom Tišje Šmartno pri SGP Beton Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Lesna industrija Litija — TOZD Mizarska proizvodnja — TOZD Plastika — TOZD Furnirska proizvodnja — TOZD Žagarska proizvodnja — Delovna skupnost skupnih služb Kultura Zaokroženo praznovanje stoletnice knjižničarstva v Litiji V decembru bodo zaključene prireditve v spomin na ustanovitev Slovenskega bralnega društva v Litiji. Matična knjižnica, kije prevzela dediščino izpred sto let, je temu dogodku Želela dati poseben poudarek. Za praznovanje je bil pri predsedstvu Občinske kulturne skupnosti Litija imenovan trinajstčlanski odbor, dolžnost predsednika odbora pa je prevzel tov. Jože MIRTI C. V dobrih dveh mesecih so se v občini Litija zvrstile številne prireditve, ki so bile posvečene temu jubileju. Prireditve so delovno in jinančno pomagali izvesti: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zveza kulturnih organizacij Litija, Občinska kulturna skupnost, Osnovna šola Litija, Šmartno in Gabrovka, Občinska konferenca ZKS, Občinski sindikalni svet KIJI) Polšnik in Državna založba Slovenije. Pokrovitelj prireditev je bila Predilnica Litija. Kronološko so prireditve potekale takole: LIKOVNA RAZSTAVA DRUŠTVA D OLIK z Jesenic 4. oktobra 21 likovnikov / Jesenic se nam je predstavilo / bogato in impresivno razstavo v avli skupščine občine. Na otvoritvi so v kulturnem programu sodelovale pevke ŽPZ iz Kresnic pod vodstvom Franca Jančarja. LITERARNO SREČANJE MLADIH — 22. oktobra Knjižnica je v začetku septembra objavila natečaj za literarni spis in likovno risbo na temo KNJIGA, KNJIŽNICA, BRANJE, KULTURNA DEDIŠČINA. Do roka je na razpis prispelo 23 literarnih in 39 likovnih prispevkov. Izbor za nagrade sta opravila prof. Mija Bernik in akademski slikar Jože Meglic. Vsi prispevki so bili razstavljeni v avli skupščine občine. Likovne nagrade je prejelo osem učencev, literarne pa pet. Na prireditvi so se predstavili mladi literarni ustvarjalci: Rebeka Zeleznik. Kristina Žagar, Jerca Kepa, Simona Tomažič, Nina Vertot in Miha Lcbinger. — Glasbeni program je pripravil krožek kitaristov Osnovne šole Šmartno pri Litiji pod vodstvom Draga Zajca. Prvo nagrado za spis je prejela Rosana Lemut SREČANJE PISA TE L JE V K ME TISKIH PO VESTI Z UČENCI 24. oktobra Pisatelji kmetiških povesti radi pridejo v naše kraje, kijih že dobro poznajo. Vsako leto je na Bogenšperku tudi njihovo delovno srečanje. Srečanje učencev s pisatelji kmetiških povesti je bilo organizirano že drugič. V litijski šoli so gostili Magdo Stražišar—Magduško, Joži Munih—Petrič in zakonca Zlato in Jožeta Volarič. Šmartno sta obiskala Janez Švajneer in Minka Krvina. V Gabrovki seje predstavil fotoreporter Edi Šelhaus, na Dolah pa Anica Zidar. LITERARNI VEČER PISATELJEV KMETIŠKIH POVESTI NA POLŠNIKU 24. oktobra Darinka Ribič, učiteljica s Polšnika, kije skupaj s pevskim zborom organizirala literarni večer, je zapisala: »Takšnih srečanj si želimo še več!« Večer je bil pripravljen domače v smislu »čitalniške besede«. Sodelovali pa so pisatelji; Joži Munih—Petrič. Minka Krvina, Janez Švajneer, Zlata in Jože Volarič. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ZLATE IN JOŽETA VOLARIČ A — 6. novembra Zlata in Jože Volarič sta se tokrat predstavila kot likovna ustvarjalca. Zlato smo spoznali kot slikarko, Jožeta pa kot kiparja, ki oblikuje kovino. V programu ob otvoritvi razstave sta Rosana Maček—Kristan in Maja Sevljak prebirali tudi odlomke iz literarnih del obeh avtorjev. V glasbenem programu pa je sodelovala GŠ Litija — trio flavtistk. LITERARNI VEČER USTVARJALCEV IZ NAŠIH KRAJEV — 15. novembra Literarni večer je predstavljal vrh prireditev v mesecu novembru. Slavnostni govornik je bil predsednik odbora za praznovanje, tovariš Jože Mirtič. Posebej je poudaril pomembnost povezovanja kulture z združenim delom. Osrednji del literarnega večera je bila predstavitev gostov — domačinov. Joža Konjar, vodja litijske knjižnice, je kramljala s Karlom LESKOVCEM, Jožetom STOKOM—KOROTANOM, Danico RIBIČIČ—VERO, Jožetom ŠMITOM in Ivom ZORMANOM. Pripoved gostov je bila zanimiva, ker seje nanašala na dogodke in kraje, ki so bili blizu tudi poslušalcem. Ob pogovoru seje prepletala tudi zgodovina knjižnice, ki jo je predstavljala Jožica Sevljak. Odlomke iz del gostov pa so brali Miro Kapelja, Marina Krnel in Jože Sevljak. Večer so s petjem popestrila dekleta iz Osnovne šole Litija pod vodstvom tovarišice Darinke Slimšek. Sceno je pripravil akademski slikar Jože Meglic. Večer pa s tem še ni bil končan, saj se je po končanem programu v avli razvilo še prijetno tovariško srečanje. Matična knjižnica je ob tej priložnosti prejela tudi priznanji Občinske kulturne skupnosti Litija in Zveze kulturnih organizacij Litija. POIMENOVANJE KNJIŽNICE PO dr. SLAVKU GRUMU — 26. decembra Poimenovanje knjižnice je naloga, ki je ostala še za mesec december. V okviru praznovanj občinskega praznika bo knjižnica poimenovana po rojaku dr. Slavku G rumu. Sklep o poimenovanju je že sprejela skupščina kulturne skupnosti 10. decembra. Dr. Slavko Grum je bil rojen 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. V slovensko slovstveno zgodovino seje zapisal kot avtor krajše proze in kot dramatik. Kot zdravnik je služboval v Ljubljani in Zagorju ob Savi, kjer je 3. avgusta 1949 umri. Na prireditvi, ki bo v četrtek, 26. decembra 19X5. ob IX. uri v sejni sobi skupščine občine, bodo podeljena tudi priznanja delavcem s področja knjižničarstva. STO LET KNJIŽNIČARSTVA V LITIJI To je naslov brošure, ki je izšla ob stoletnici in kronološko prikazuje razvoj knjižničarstva v kraju Litija. Avtorica brošure je Joža KONJAR. J. K. Juta KO'JAR sto Ut K*giiMčAK£rv\ y Lirjji Ob mesecu knjige zanimiva razstava knjig na Osnovni šoli Dušan Kveder— Tomaž Litija Dobra volja iz partizanskega nahrbtnika Od stilusa do pisalneg stroja Iz zamisli, zbrati čimveč starih knjig, ki bodisi zaprašene samujejo na podstrejših ali pa se ponujajo v svetlih vitrinah, je nastala razstava, ki je prerasla svoj prvotno začrtani namen. Učenci Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž na Bevkovi 3 so na pobudo mentorice šolskega kulturnega društva, Milene Dimec, sicer učiteljice slovenskega jezika, več kot mesec dni zbirali stare knjige, ki se skrivajo po domovih in bi morebiti ne našle tako kmalu poti med ljudi. Odziv je bil presenetljiv. Učenci so zbrali 97 knjig, od katerih so bile nekatere že kar častitljive starosti. Najstarejša, iz leta 1661, ki jo je prinesla Karmen Benčič iz Jevnice, bi predstavljala redkost in vrednost tudi na kakšni večji in pomembnejši razstavi. Lesene platnice, oblečene v usnje, so pogumno kljubovale svoji starosti in ščitile dragoceno pisanje iz časov, koje morda J. V. Valvasor začel snovati svojo Slavo Vojvodine Kranjske. Med knjigami, ki bi bilevsaka zase vredneomembe, naj izdvojim nekatere knjige Friderika Barage iz obdobja po marčni revoluciji ter vezani letnik ljubljanskega Zvona iz časa, ko mu je urednikoval Janko Kersnik. Zaradi izredno pestrega in bogatega fonda prinesenih knjig so učenci pod vodstvom mentorice razdelili razstavo na več tematsko zaokroženih celot. Obogatili so jo še s faksimili nekaterih najstarejših slovenskih knjig, od Trubarjevega Abecednika in Katekizma iz 1. 1551, ki štejeta za prvi slovenski knjigi (avtorjevi 400-letnici smrti bodo posvetili veliko pozornosti naslednje leto, ko bo v Raščici pri Turjaku odprt slovenski muzej) do najlepše in najdragocenejše knjige slovenskega protestantizma, Dalmatinove Biblije iz 1. 1584, katere 400-letnico smo praznovali lansko leto. Osrednje mesto so zavzemale izdaje Slave vojvodine Kranjske, našega rojaka J. V. Valvasorja, in njegovi dragoceni bakrorezi, ki so marsikateri kraj naše bližnje okolice iztrgali pozabi. Tako so ob bakrorezih Litije, Vač in seveda Bogenšperka ohranjeni tudi sedanji izgledi manjših krajev v naši okolici: Jablanice, Hotiča, Poganika... To tematsko celoto je zaključila monografija dr. Branka Reispa, Kranjski polihistor Janez. Vajkard Valvasor, katere slovensko promocijo je pripravila Mladinska knjiga prav na Valvazorjevem Bogenšperku pred dvema letoma. Faksimilni del razstave, začet s prvimi slovenskimi knjigami, so zaključile knjige štirih stebrov naše moderne: Cankarjeva Erotika, Zupančičeva Čaša opojnosti, Kettejeve Poezije ter Murnove Pesmi in romance s preloma 19. v 20. stoletje. Za dopolnitev in boljše razumevanje razstavljenega gradiva je bil predstavljen še razvoj pisave. Od tega, s čim so ljudje od nekdaj do danes pisali, pa do tega, na kaj so pisali. Na enem od plakatov pa so bili predstavljeni še nekateri najpomembnejši prvi zapiski v slovenskem jeziku od Brižinskih spomenikov do kasnejšega Stiškega in Celovškega rokopisa. Razstavo, kije bila nekaj dni postavljena v prostorih šolske knjižnice, so si organizirano ogledali vsi učenci te šole, najdlje pa so se ob njej zadržali učenci zaključnih razredov, ki jim je pomenila dobrodošlo dopolnilo pravkar obravnavane snovi. Samo kreda in tabla sta namreč kljub mentorjevi dobri volji odločno premalo za posredovanje znanja današnji generaciji, ki seje čedalje manj pripravljena zadovoljiti le z besedami. Dobro učilo in dobra knjiga pa, žal, veliko staneta. Za dobrega prijatelja smo pripravljeni marsikaj žrtvovati. In, ali ne govorimo, daje prav knjiga naša najboljša prijateljica. Kako torej kljub vse večjim materialnim težavam do več knjig v naše šolske knjižnice? Mija Bernik Jože Štok — Korotan Komandantova suknja V ponedeljek, 23. decembra 1985, bo v Litiji v okviru turneje po Sloveniji gostovala skupina igralcev Narodnog kazališta Beograd — satirično-erotski geg teater s komedijo SEXPL0ZIJA. Predstava bo ob 19.30 uri. Vstopnice so vpredpro-daji v knjigarni, uro pred predstavo pa v dvorani. VABLJENI! V Litiji zasavska gledališka šola Gledališka ljubiteljska dejavnost v Zasavju ima ponekod daljšo, drugje krajšo tradicijo, žal pa so ljubitelji prepuščeni svoji lastni nadarjenosti in iznajdljivosti, saj nimamo strokovnjaka s tega področja, ki bi kakorkoli pomagal tem skupinam k dvigu kvalitete. Ob ustanovitvi Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja pred skoraj dvema letoma, smo si zadali kot prvo nalogo organizirati medobčinski seminar in končno nam je uspelo. Od 26. oktobra poteka ob sobotah v Litiji v dvorani na Stavbah seminar za režiserje in igralce. Vodita ga režiser Jože Valentič in igralec Srečo Špik. Ob razpisu seje prijavilo iz. vseh štirih zasavskih občin 18 kandidatov za igro in 17 kandidatov za režijo, od tega iz naše občine kar 22 kandidatov, 13 za igro in 9 za režijo. Žal pa je nekaj kandidatov že ob drugem seminarskem terminu odpovedalo, tako daje sedaj končno, številka 22 seminaristov — 12 igralcev in 10 režiserjev. Program seminarja obsega idejno osnovo, formacijo likov, analizo besedila, delo z igralcem, kompozicijo predstave, sceno, luč, kostumografijo, masko, do publike in kritike. Skupini bosta ta program predelali ob študiju tekstov: Brecht. Bobnov v noči in Gluvičevih Konzerv. Semina-risti so s takim načinom zadovoljni, saj so prav oni vztrajali na izobraževanju ob praktičnem delu. Tako se nam ob zaključku seminarja obeta zanimiva produkcija. R. M. K. Lutkovna skupina LILU na Borštnikovem srečanju 29. oktobra se je naša lutkovna skupina Lilu predstavila na Borštnikovem srečanju v Mariboru s svojo uspelo predstavo Slon Balon. • V programu Borštnikovega dneva ljubiteljev so igrali na velikem odru mariborske Drame, v spremljevalnem programu pa so se predstavili še v Jakobskem dolu, Jarenini in na Ptuju. Odigrati štiri predstave v petih urah niso mačje solze, a člani lutkovne skupine so ponosni, da so sodelovali na Bortšnikovem srečanju, saj je to prav gotovo veliko priznanje za njihovo delo. R. M. K. Komandant Boris se je namenil na javko. Zato je napotil kurirja Tončka h krojaču, da pogleda, če je njegova suknja že narejena. Ker kurirja dolgo ni bilo nazaj, je Boris odšel na pot brez suknje. V tem se je Tonček vrnil. V komandantovi sobi se je oblekel v novo suknjo z ofieirskimi našitki na rokavih, se opasal in se ogledoval v ogledalcu. Nenadoma pa je nekdo potrkal na vrata in takoj nato vstopil v sobo. »Ja, Tonček, kaj si že komandant in oficir?« seje začudil sošolec Janko, s katerim sta se pred vojno vedno borila za prestiž v vasi. »Mar si slep?« ga je zbodel Tonček samozavestno. »Na tole pismo moram dobiti odgovor.« je dejal Janko in ponudil modro kuverto Tončku. »Nujno je, pohiti!« Kurir Tonček se sedaj ni hotel degradirati, ne kot oficir ne kot komandant. Zato je v zadregi odprl pismo in ga prebral. V njem je štab brigade ukazal, da prvi bataljon nemudoma udariti z dvema četama v hrbet Nemcem, ki iz obkolilve tolčejo drugi bataljon na Poljani. »Kaj sedaj?« je udarila kri v Tončkovo glavo. »I, kaj, komandant mora biti!« si je rekel in z nečitljivo čačko potrdil prejem pisma, nato pa vpričo Janka telefoniral komandirjema druge in tretje čete. naj pohi-tita s svojimi borrina Vrh in razbijeta nemški obroč. Ko se je komandant Boris vrnil s poti, je poklical Tončka na zagovor. Slikarska kolonija mladih Likovna sekcija KUD Kresnice je s sodelovanjem osnovne šole v oktobru organizirala slikarsko kolonijo mladih, ki je bila posvečena 40-letnici osvoboditve. Mladi, ki jih je bilo 58, so slikali objekte, kjer so se v vojnih letih zgodili pomembnejši dogodki, in to pri Avscu, Smrekarju in Krmelju v Zgornjem Kresniškem vrhu, v Prešenčevem mlinu v Spodnjem Krcsniškem vrhu in apne-niško žičnico. Razstava slik je bila ob 29. novembru v avli sindikalne dvorane v Litiji, ob jubilejnem koncertu ženskega pevskega zbora 21. decembra pa bo v kresniški dvorani. Slikarska kolonija naj bi postala tradicionalna in jo bo KUD Kresnice organiziralo vsako leto. K sodelovanju pa bo skušalo pritegniti čimveč mladih. T. Š. Ne pijte soka! V gostilni poješ porcijo rib in poleg popiješ deei soka. Potem ga naročiš še en deci, ko pa si ob sedenju in kramljanju zaželi!še enega, ga ne dobi! več. Dobiš pa pest v obraz in kozarec na glavo. To ni zgodba z divjega zahoda, niti ni to scenarij za film, to se mije zgodilo v naši občini. V gostilni, ki jo poznajo in cenijo mnogi naši občani, saj je poznana po izvrstnih postrveh v vseh petih krajevnih skupnostih, ki tam mejijo, in verjetno še daleč naokoli. Žal pa se gostilničar včasih, najboljmilo rečeno, čudno obnaša in stresa svojo slabo voljo na najbolj neustrezen način — na goste. Analiziram dogodek in iščem svoj del krivde. Pri tem pa nikakor ne morem razumeti, da izzivam gostilničarja, če mu !e tretjič naročim deci soka, medlem ko v kotu pri sosednji mizi možak že petič zapored prazni kozarec vina. Pregovor, da mora riba trikrat plavati, tretjič v vinu, je gostilničar vendarle vzel preresno, pa čeprav se v njegovi bližini že začenja vinorodno območje. In kaj o tem mislite vi? .1. P. Druga abonmajska predstava Predzadnji petek v novembru je bila v litijski dvorani druga abonmajska predstava, tokrat je v našj občini prvič gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Žal nismo videli napovedanega Velikega briljantnega valčka Draga Jančarja. Zaradi bolezni v ansamblu so mariborski gledališčniki gostovali z delom Ervina Fritza Mirakel o sveti Neži. Kulturni dan Učenci prvih razredov šmarske osemletke in šolarji vseh njenih podružnic so imeli 19. novembra prvi kulturni dan v tekočem šolskem letu. S tremi avtobusi so se odpeljali v Ljubljano, kjer so si v Lutkovnem gledališču ogledali Pravljico o carju Saltanu Aleksandra Sergejeviča Puškina. Za vse mlade obiskovala-, zlasti pa še za tiste, ki so se prvič srečali z marionetnimi lutkami, je bil ta obisk veliko doživetje. Programski posveti so potrebni Zveza kulturnih organizacij Litija si je zadala kot eno osrednjih nalog v tem letu, da izvede programske posvete za posamezne dejavnosti. Začela je s pevskimi zbori. Prvi posvet je sklicala 25. novembra v Hotiču za zbore iz Jevnice, Kresnic, Hotiča, Vač in Litije; na njem so sodelovali tudi člani izvršnega odbora ZKO Litija ter predsedstva Zasavske pevske skupnosti iz Trbovelj. Razprava je potrdila, da je bil posvet koristen in daje potrebno tako obliko uvesti še za vse druge zvrsti amaterskega kulturnega dela. Prisotni so spregovorili o načrtovanju letnih programov in nastopov, o posodabljanju proslav, poseganju po novejših zborovskih skladbah, izobraževanju ter nagrajevanju zborovodij, financiranju zborov, o usposabljanju in vključevanju pomočnikov zborovodij — korepetitorjev — v delo z zbori ter o nalogah komisije za glasbeno dejavnost pri ZKO Litija. Programski posvet za pevske zbore iz Smartnega, Save, Gabrovke in Polšnika bo meseca januarja v Gabrovki. Boris Žužek Deveto tradicionalno srečanje Osnovna šola Dušan Kveder— Tomaž Litija in Občinska izobraževalna skupnost Litija sta organizirali 6. decembra 1985 že deveto srečanje delavcev v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Po pozdravnem nagovoru gostitelja — ravnatelja litijske osemletke, Jožeta Cirošlja, je o položaju družbenih dejavnosti v občini spregovoril predsednik občinske skupščine Branko Pintar. Nato pa je predsednik skupščine OIS Litija Tone Sveršina podelil letošnja priznanja. Tokrat so jih prejeli: Janko Slimšek — Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno, Katarina Zebee — Vzgojnovarstvena organizacija Litija in Angelca Ocepek — Osnovna šola Dušan Kveder — Tomaž Litija, podružnica Sava. Vsi prisotni, bilo jih je skoraj 200, so v svoji sredi toplo pozdravili basista Ladka Korošca in harmonikarja Milana Stuntetu, ki sta izvedla dve ariji iz komičnih oper in šaljive narodne pesmi ter tako poskrbela za uvod v prijeten večer. Nadaljnje srečanje je potekalo ob zvokih ansambla BUC — BUC in šaljivem programu gostiteljev, ki so se tokrat res potrudili, v zabavnem razpoloženju. Boris Žužek Tedaj pa je prijezdil na konju brigadni poveljnik in navdušen, ker sta junaški čeli prvega bataljona rešili drugi bataljon iz obkolilve. čestita/ komandantu bataljona k uspehu. »Ne meni. čestitaj Tončku, ki je igral komandanta.« je dejal Boris in pokazal na kurirja, ki je stal v kotu. Se tisti dan je bil kurir Tonček pred zborom pohvaljen in postavljen za komandirja zaščitne čete štaba brigade. F A • G T 1 8 ■ I i 18 8 1 Filmska razglednica Leto 1985 se počasi poslavlja, naša razglednica pa je že zakoračila v leto 1986, ki bo, kol upamo, srečno in uspešno ter predvsem polno lepih trenutkov. V mesecu januarju si boste lahko v našem kinematografu ogledali 9 filmov. Na programu bodo ob sredah in četrtkih oz. ob sobotah in nedeljah. Po neprespani silveslrski noči in kratkem dopoldanskem počilku si boste lahko v prvem januarskem večeru ogledali angleški ljubezenski fdm LIU-BIMEC LAD Y CHATERLEY, ki je nastal po istoimenskem romanu Davida H. La\vrenceja. Film bo na sporedu 1. in 2. januarja (sreda, četrtek) ob 16.30 oz. v sredo ob 18.30. Praznično vzdušje bo 3. in 4. januarja zaključil ameriški fdm MOJE PESMI, MOJE SANJE. To je glasbeni film, ki bo navdušil predvsem nekoliko starejše občane. S komedijami, kijih v decembru ni manjkalo, bomo nadaljevali tudi v letu 1986. Za ljubitelje Ruda Spencerja bomo 8.in 9. januarja prikazali italijansko akcijsko komedijo OBRAČUN NA ZLA TI GALEJI. Komediji bo 11. in 12. januarja sledil avstralski vohunski film LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA. Zgodba pripoveduje o mladem novinarju, ki se v neznani deželi zaplete v vohunsko mrežo. t Film PETEK, TRINAJSTEGA, je bil že ob svojem nastanku zelo uspe!en. Zato so se ustvarjalci odločili, da bodo posneli !c nekaj nadaljevanj. y našem kinu bo tokrat na programu 2. del. Po grozljivem PETKU vas bomo v soboto in nedeljo (18. in 19. januarja) zopet razvedrili z angleiko komedijo DOBRODOŠLI MR. C H AN CE. Verjetno so mnogi med vami pogrešali v našem sporedu vestem. Tokrat smo mislili tudi na ljubitelje ameriškega Zahoda. Zavrteli bomo ameriški film BARBAROSA, ki mu bo ob vikendu sledila francoska erotična komedija NOROSTI GOSPE F.I.ODI. Ob koncu januarja pa se bo na našem platnu odvrtela še ameriška kriminalka ROPARJI SVETE GORE. Prisrčno vabljeni! Kolektiv litijskega kina vam želi zdravo, srečno in uspešno 1986. leto! Nagradno vprašanje filmskega gledališča: Kje in kdaj je bila prva javna kino predstava in kdo sta bila njena ustanovitelja? Odgovore pošljite do 6. januarja 1986 na naslov: Z.IK Litija. Parmova 9, 61270 Litija. Dobitnike treh nagrad bomo izžrebali 7. januarja na drugem večeru /Umskega gledališča. G. Mavrelič • C T 18 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci filmskega gledališča Radi bi se vam zahvalili za zaupanje, ki ste nam ga izkazali, ko ste v tako velikem številu obiskali našo prvo filmsko predstavo. Obenem pa smo vam dolžni opravičilo. Kot ste opazili, sta bili slikovna in tonska projekcija zelo slabi. Okvara na projektorju je namreč nastala tik pred predvajanjem, tako daje operater ni bil sposoben odpraviti. Film so kljub temu zavrteli do konca, saj nam je bilo žal odpovedati to res odlično komedijo. Zaradi tega spodrsljaja smo tudi pospešeno pričeli obnavljati kinoka-bino. Tako bomo v kratkem priključili tudi drugi kinoprojektor, ki bo omogočal spremljanje filma brez neprijetnih odmorov. Poleg tega bomo obnovili tudi ozvočenje. S temi novostmi bo spremljanje filmov postalo pravi užitek. Projekcija ameriškega glasbenega filma BE AT STREET, ki je napovedana za 7. januar, bo že deležna vseh novosti. Za spodrsljaj na prvem večeru se vam še enkrat opravičujemo in vas obenem vabimo na drugi večer filmskega gledališča 7. januarja. Z1K LITIJA — enota KINO T Obvestilo krajanom mesta Litija in bližnje okolice Razveljavljeni 4. občinski samoprispevek (Uradni list SRS štev. 37/85, str. 1896) je krajane Litije še posebno hudo prizadel. Od njega so si obetali dokončanje gradnje šole na Rozmanovem trgu in temeljito obnovitev stare šole, kijev tako slabem stanju, da je bivanje v njej za učena-, kot tudi za učitelje že skoraj nevzdržno. Vsak dober gospodar vc, da bi bilo najmanj smotrno gradnjo začasno ustaviti in stati križem rok ter čakati na sredstva, ki bodo začela pritekati iz. krajevnega samoprispevka, ki bo drugo leto spomladi. Nekatere naloge so namreč tako zelo pereče in potrebne takojšnjega posega, da z njimi na osnovni šoli ne morejo več odlašati. Popravilo dotrajane strehe in ureditev najosnovnejših sanitarno-higienskih razmer v šoli sta nalogi, ki ju jc treba urediti še pred zimo. Ker so dobili delavci šole nekaj pobud za akcijo od krajevne konference S7.DI. in krajevnih skupnosti Litija-levi in desni breg, so se na zboru delavcev v decembru 1985 odločili, da s pomočjo krajanov Litije, ki jim je ta problematika najbližja, pričnejo z akcijo za sanacijo stare šole. Prijavili sojo pri Skupščini občine Litija, oddelku za notranje zadeve, in dobili ustno soglasje zanjo. Akcija, ki je nedvomno družbeno koristna, pa bo obrodila sadove le, če se bomo vsi krajani Litije zavedli njenega pomena, in še enkrat, kot že tolikokrat doslej, pokazali svojo solidarnost. Vsi delavci, ki živijo na območju mesta Lilije in bližnje okolice, so že prejeli naše obvestilo z izjavo, s katero se prostovoljno odpovedujejo vračilu sredstev, odtegnjenih v višini 2% od I. 7. 1985 do 15. 11. 1985. Izjavo naj oddajo v oddelku za obračun osebnih dohodkov svoje delovne organizacije, ki smo jih s posebnim dopisom tudi že prosili za pomoč. Sredstva vseh delavcev, ki so predložili podpisano izjavo ali pa jo želijo podpisati v oddelku za obračun, naj delovne organizacije nakažejo na žiro račun št. 50150-603-58020. Sredstva bodo strogo namenska. Z njimi bo razpolagal poseben gradbeni odbor pri Osnovni šoli Litija. Z zbranimi sredstvi bi opravili po vrstnem redu naslednja dela: 1. Napeljava vodovoda v učilnice in ureditev odtokov 4.480.000 din 2. Popravilo strehe 5.700.000 din 3. Beljenje celotne šole zaradi posledic izvajanja del 2.000.000 Čeprav živimo v času, ko je treba preudarno obrniti vsak dinar, smo prepričani, da bo vsak Litijan, preden hi zahteval svoj denarni delež nazaj, temeljito premislil in se odločil za skupno korist. Pričakujemo, da bo s to akcijo šola pridobila znatna sredstva, ki jih bo vložila v prepotrebno prenovo in vzdrževanje stare šole, ki je z razveljavitvijo IV. samoprispevka občine Lilija ostala nedokončana. Vse dodatne informacije dobite lahko po telefonu štev. 061/881-210. Učenci in delavci Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž LITIJA 29. november v vrtcu Najdihojca Težko je v vrtcu govoriti o zgodovini naše domovine, da bi otroci laže razumeli njen praznik — njen rojstni dan. Izhajamo iz tople družine, vrtca, bližnjega — otroku znanega okolja z živalmi, rastlinami in prijatelji. Vseto, pravimo, je naša domovina. Vsa lepa. svetla, čista. Taka, kot jo danes občutijo naši mladi radovedneži. Pa vendar je prav, da spoznajo vsaj delček tistega, kar je bil vzrok za nastanek tega praznika. Odločili smo se, da v goste povabimo tovariša, ki je živel in deloval v času, kije današnjemu otroku povsem tuj. Tovariš Franc Mali — Jurček, borec NOB. se jc rad odzval našemu vabilu. Nadel si je obleko, v kateri je bil zares videti kot pravi partizan. Malčkom je bilo dovolj, da se jim je pokazal, se jim nasmehnil, saj so bili partizani prijazni ljudje. S starejšimi otroki pa je vzpostavil zanimiv in Zakaj tako? Mnoge stanovalce na Graški Dobravi moti prostor med Kidričevo in Grumovo ulico, na katerem raste visoka trava, v kateri je polno smeti in odpadnega materiala. Že pred leti seje govorilo, da bosta tu park, ki bo polepšal okolico, in postajališče mestnega avtobusa. Žal je vse skupaj ostalo le pri besedah. Tudi samo postajališče je v nedopustnem stanju. Pred meseci je namreč neprevidni voznik podrl podstavek za smetnjake in pri tem smetnjake tudi razbil. Še sedaj, po treh mesecih, je vse tako kot je bilo ob nesreči. Naše bodice so torej naperjene proti vsem tistim, ki so dolžni skrbeti za naše okolje. Drugi problem pa buri duhove na Parmovi ulicLZadaj za delavsko univerzo namreč stoji stavba, ki si tega imena že skoraj več ne zasluži. Stavba je namreč v izredno slabem stanju in je le vprašanje časa, kdaj se bo podrla. Mislite si, kaj se lahko zgodi, če bi se stavba podrla takrat, ko bi se pod njo igrali otroci. Verjetno ob tem ne bi bili veseli niti lastniki avtomobilov, ki so parkirani pred stavbo. Da pa o samem izgledu stavbe sploh ne govorimo. G. M. bogat pogovor. Zanimalo jih je vse, prav vse. Vsega si seveda ne bodo zapomnili, pa nič zato. Glavno je, da bodo ohranili tisto njegovo sporočilo, ki je bilo tako spontano in odkrito. »Radi smo se imeli partizani. Vedno smo drug drugemu pomagali, tako v nesreči, kot v srečnih trenutkih uživali z. njim. Se imate tudi vi radi?« je vprašal. Pogledali so tovarišico in glasno dejali: »Tovarišica, zapojmo pesmico Mi se imamo radi!« Otroci so razumeli, kaj jim je hotel povedati tovariš Franci. Olga Sinreih Levstikova pot od Litije do Čateža: v__s Označena pot ni povsem točna V svojem potopisu je Fran Levstik opisal prehojeno pot od Litije do Čateža, kar pa ni zgolj le opisovanje potovanja skozi te kraje, temveč je »v ospredje vseh slovenskih prizadevanj postavil skrb za organsko, iz izvirnega domačega življenja in iz domačega duha zraslo leposlovje, predvsem prozo in dramatiko, pisano v živem, oplemenitenem ljudskem jeziku in slogu...« Ze lep čas si nekateri posamezniki prizadevajo to pot ustrezno označiti in jo urediti kot pomembno kulturno-zgodovinsko peš pot. Doslej kakšnih večjih premikov ni bilo, razen nekaj razgovorov, čeprav so pot že pred leti markirali člani Planinskega društva Litija. Pot je zarisana tudi v planinski izdaji Pregledne karte občine Litija, četudi bi že vsakdo, ki je Levstikovo knjigo prebral, takšno pot takoj zanikal. Prvi del označene poti sicer ustreza Levstikovim opisom: vse od Litije, skozi Šmartno in Malo Kostrevnico na Libergo, do Preske in Grmade. Tu so člani PD Litija »zašli«. Namesto da so zavili proti Vinjemu vrhu in Primskovem, bi morali iti proti Cerovcu in na Gobnik, kar potrjuje tudi odlomek iz potopisa: Ko do razpotja pridemo, vpraša žena, hočeva H čez Gobjek ali po Štorov ju. Radivoj odgovori: »Le na Gobjek! Pravijo, da je krajša pol in tudi je Gobjek najbolj sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obližju.« Kod je šel naprej, je iz potopisa nekoliko težje ugotoviti. Zanesljivo pa med Zaplazom in Ga-brovko, saj pravi: Na desno vidiš Zaplaški hrib z rdečo streho nove romarske cerkve, na levo v dolinipojo zvonovi svetok-riški, kjer sta dva duhovna. V teh krajih se je precej pogovarjal s prebivalci, zato tudi precej imen v potopisu, kot so: Boječ, Končina, Hostnik, Mrtolaz, Šel-šček, Roštan, čateški župnik Ko-be,... Starejši prebivalci teh krajev se verjetno še spomnite teh imen in priimkov, verjetno po pripovedovanju staršev, zato bi bila vsakršna vaša pomoč pri zbiranju podatkov zelo dobrodošla. Za vse podatke, ki ste jih slišali v zvezi z Levstikovim popotovanjem, vam bomo zelo hvaležni. Pošljite jih kar na Glasilo občanov, Parmova 9, 61270 Litija. RUDI BREGAR Svet Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija, Bevkova 3, objavlja prosta dela in naloge kuharice-snažilke na podružnični šoli Vače pri Litiji. Delo je za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru oz. v jan. 86. Pogoji: končana osnovna šola, tečaj higienskega minimuma in splošna zdravstvena sposobnost. Prijave pošljite v 8 dneh na tajništvo šole. IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... Na Bogenšperku seje v mesecu decembru poročilo 24 parov, med njimi: Skok Ljubo, poslovodja iz Zagorja ob Savi, in Kropeč Valerija, dipl. ing. gradbeništva iz Hrastnika, Bevk Alojz, TK mehanik z Vira, in Gosti-nčar Darja, usnjarski tehnik z Ustja, Ogrin Franc, skladiščni delavec z Vrhnike, in Istenič Jožica, prodajalka iz Logatca, Kompare Vlado, orodjar iz Ljubljane, in Radunovič Zorica, knjigovodja iz Ljubljane, Cirkve-nčič Marjan, gradbeni tehnik iz Litije, in Medval Darja, kuharica iz Zagorja ob Savi, Stopar Drago, poštar iz Temenice, in Hočevar Jerica, delavka iz Temenice, Vetršek Stanislav, strugar iz Zaaoria ob Savi. in Kukavica Bogomira, prodajalka iz. Breznika, Jug Marjan, priučen mizar iz Ponovič, in Cirar Veronika, delavka iz Ponovič, Muzga Janez, tehnolog iz Litije, in Perme Marta, knjigovodja iz Šmartnega pri Litiji, Lebar Franc, ključavničar iz Zagorja ob Savi, in Brigelj Vida, delavka iz Zagorja ob Savi, Pire Frinc, tov. delavec iz Žužemberka, inTrlep Anica, tov. delavka iz Žužemberka, Kramar Marijan, vodja oddelka z Izlak, in Goste Eleono-ra, dipl. gradbeni inženir z Izlak, Hribar Marjan, elektrotehnik iz Hrastnika in Čirar Nevenka, PTT prometnik iz Jarš, Čamer Štefko, strugar iz Trbovelj, in Flis Karla, gospodinja iz Trbovelj, Golčnik Anton, orodjar z Izlak, in Zupan Marija, PTT manipulant iz Čemšenika, Trnovšek Ivan, avtoličar iz Podboršta, in Škrabec Ana, PTT prometnik iz Pristavice. Umrli v novembru: Šinkovec Pavlina, 83 let, izZg. Jablanice, Kirm Janez, 75 let, iz Gradišča, Krhlikar Martin, 65 let, iz Ribč, Vertot Albina, 80 let, iz Ljubljane, Razpotnik Angela, 76 let, s Polšnika, Kukovica Marija, 75 let, iz Črnega potoka, Jesenšek Marko, 27 let, iz Litije, Fortuna Marija, 81 let, iz Črnega potoka, Planinšek Franc, 58 let, iz Račice, Osolnik Barbara, 81 let, iz Črnega potoka, Berdajs Frančiška, 58 let, iz Oble Gorice, Doblekar Frančiška, 78 let, iz Litije, Japelj Tatjana, 26 let, iz Litije, Žagar Jožefa, 41 let, iz Kresniških Poljan. Jože Čož ZAHVALA Ob tragični in prerani izgubi našega dragega MARKA JESENSKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in trpko bolečino. Posebno zahvalo smo dolini Košarkarskemu klubu Litija za vsa prizadevanja in pomoč ob poslednjem slovesu. Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, košarkarjem ljubljanskih klubov Ilirije, Olimpije in Slovana za spremstvo in cvetje, s katerim ste pokrili njegov prerani grob, ter za izražena pisna in ustna soža-Ija. Prav iskrena hvala za ganljive poslovilne besede govornikoma Miru Kaplji in Jožetu Svoršaku, pevcem Lipe za čustveno zapete pesmi in godbi za žalne melodije ob spremstvu na poslednji poti. Hvala vsem za izredne tovariške vzpodbude. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in matere BziRBziRE OSOLNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, pogrebcem in obema govornikoma za poslovilne besede. Osolnikovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre, mame in babice MARIJE ŠINKOVEC iz Nove gore pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in župniku iz Gabrovke za obred in govor pri grobu. Sestri Angelca in Fani ter vsi njeni Samoupravna stanovanjska skupnost občino Litija na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija (lir. I. SRS, št. 30/82) RAZPISUJE delno nadomestitev stanarine za leto 1986 Prosilci, ki vlagajo prošnjo prvič, morajo k vlogi priložiti: — potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva, — izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljivc stanovanjske hiše ali vikenda. Vsi drugi prosilci, ki vloge samo obnavljajo, izpolnijo obrazec SPN — 2. Do delne nadomestitve stanarine niso upravičeni imetniki stanovanjske pravice, če z dohodki presegajo dogovorjeno raven socialne varnosti in: — če oddajajo stanovanje ali del stanovanja v podnajem, — če uporabljajo stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, — če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, — če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje, — če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo. ROK ZA ODDAJO VLOG JE 31. I. 1986. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KOP KOMUNALA LITIJA, 61270 LITIJA, Ponoviška 15, objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIK Pogoji: — končana osnovna šola — tečaj za skladiščnika — I leto delovnih izkušeni — izpit B-kategorije — trimesečno poskusno delo 2. VRTNAR Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo 3. INKASANT Pogoji: — končana osnovna šola — 3 leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — sposobnost komuniciranja z ljudmi Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba KOP Komunala j.itija, Ponoviška 15. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. TEKSTIL TO/.D PLETILJA Litija, Ljubljanska c. 18, objavlja prosta dela in naloge mehanika za pletilnc in konfekcijske stroje Pogoji: poklicna šola kovinske ali finomehanične smeri, dve leti delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom dva meseca. Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v osmih dneh po objavi. MERCATOR, KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA, Litija, Valvazorjev trg 3, objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. NATAKAR Pogoja: KV ali PK natakar(ica) 3 mesece delovnih izkušenj Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki so se pripravljeni izobraževati in usposobiti za navedeno delo. 2. ADMINISTRATOR Pogoja: 2 ali 4-letna administrativna šola 3 mesece delovnih izkušenj 3. AVTOMEHANIK Pogoja: KV ali PK avtomehanik 3 oz. 6. mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje pod 1. in 3. točko sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovno razmerje pod t. 2. sklepamo za določen čas (1 leto), nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Za dela in naloge je predvideno eno do dvomesečno poskusno delo. Rok za oddajo pisnih prijav je 15 dni po objavi. Prijavi morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del in nalog. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v občini Litija Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje NATEČAJ za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, namenjenih upokojencem S tem natečajem razpisujemo dvoje enosobnih stanovanj, in sicer: — enosobno stanovanje v izmeri 41 m- — pritličje, — enosobno stanovanje v izmeri 41 m2 — I. nadstropje. Obe stanovanji bosta vseljivi v juniju 1986 v stanovanjskem bloku na Maistrovi ulici 8 v Litiji. Stanovanji bosta ogrevani i/ skupne kotlovnice na trdo gorivo. V stanovanjih ni bojlerjev in pip. Nabava te opreme in vzdrževanje gresta na stroške stanovalcev. Upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družbeno najemnega stanovanja, morajo vloge oddati najkasneje do 15. I. 1986 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova 6. Na tem naslovu vsi interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA SAH Na šahovskem turnirju, ki je veljal za kategorizacijo, je nastopilo skupno 17 pionirjev in pionirk. Osem najbolje uvrščenih si je pridobilo IV. šahovsko kategorijo. Cetrtokategorniki so postali: Aleš Obreza, Andrej Mrzel, Tinko Dolin-šek, Simon Rusjan, Damjan Savšek, Tinko Škrabanja, Blaž Babnik in Jure Babnik. Šahovski klub Litija Zimska rekreacija v okviru TVD Partizan IVI) Partizan Litija je /a občane Litije Šmartnega. Gabrovke in Dol .pripravilo možnost zimskega rekreiranja v telovadnicah OŠ Litija. Šmartno in Gabrovka ter kegljanja na kegljišču v Litiji. Urnik možnega rekreiranja telovadnica OŠ LITIJA — (iraška Dobrava: vsak petek od 19.0(1 do 20.00 Telovadnica OŠ LITIJA — stara telovadnica: vsak torek od 18.00 do 19.00 ZA ŽENSKE Telovadnica OŠ LITIJA — stara telovadnica: vsak torek od 19.00do 20.00 ZA MOŠKI: Telovadnica OŠ LITIJA — stara telov adnica: vsak petek od 18.00 do 20.00 /a MLADINO TelovaUnicu OŠ ŠMARTNO: vsak petek od 18.00 do 19.00 Telovadnica OŠ Gabrovka: objavljeno v KS Gabrovka — Dole KEGLJANJE: Občanom litije in Šmartnega je na voljo tudi rekreacijsko kegljanje na kegljišču v Litiji, in sicer: — VSAK ČETRTEK od 17.00 do 18.00 (3. m 4. ste/a) OBČANI — IZKORISTITE MOŽNOST REKREIRANJA! TVD Partizan I itiia KOŠARKA Kadetinje in kadeti v republiški ligi Kadetinje tekmujejo v vzhodni skupini slovenske košarkarske lige. Mlade košarkarice merijo svoje moči z ekipami Rogaške, Metke iz Celja, Maribora, Pomurja in Marlesa. Konkurenca je zelo močna, moštvo Litije pa je imelo tudi obilo športne nesreče. Tekmo v Rogaški je namreč izgubilo le s točko razlike, Maribor pa je v Liliji zmagal z dvema točkama prednosti. Vendar bo v nadaljevanju prvenstva še nekaj priložnosti za zmago. Tudi kadeti nastopajo v slovenski košarkarski ligi-vzhod. Njihovi tekmeci so Slovan, Elcktra, Libela, Polzela in Zagorje. Srečanji s Polzelo in Elektro sta se končali tesno v korist nasprotnika. Še nekaj višjih porazov fantom ni vzelo volje in zagnano igrajo naprej. Za obe ekipi je pač najvažnejše, da tekmujeta v organiziranih ligah in pridobivata izkušnje. Rezultati so tako začasno v drugem planu. Zal je tako za kadetinje kot tudi za kadetov telovadnici na Graški Dobravi zagotovljeno odločno premalo vadbenih ur. Za prihodnost litijske košarke to vsekakor ni vzpodbudno. Prav gotovo je posebnost Lilijo, da ima rekreativni šport pri razdeljevanju terminov v dvorani prednost pred tekmovalnim športom. MARKO GODEC Soliden začetek članic in članov Članice so zelo vzpodbudno začele novo prvenstvo, saj so na domačem, igrišču premagalo Šentvid z 48:36. Sledila sta poraza v Cerknici in v Litiji proti Ptuju — po podaljšku z ono točko razlike. Varovanke Tincta Jerine so po treh kolih na visokem četrtem mostu. V primerjavi s prejšnjo sezono so pokazalo velik napredek v igri, pozna pa so pomanjkanje izkušenj. Ekipa je namreč še zelo mlada. Tudi vnaprej bi morala ostati tako prizadevna in ambiciozna. Moška vrsta jo doslej izgubila le srečanje v Medvodah in ima enajst točk. Po novih pravilih se za zmago dobita dve, za poraz pa ena točka. Ekipo sedaj vodi Slavko Logaj. Cilj je, uvrstili se na eno od prvih treh mest. Če bo moštvo lo doseglo, se bo v nadaljnjem tekmovanju našlo med klubi, ki se bodo potegovali za uvrstitev v prvo republiško ligo. Lestvica po sedmih kolih: Medvode Litija Mirna Lokainvest Kamnik Trebnje Radovljica Črnomelj Gorenja vas 576:466 556:462 546:600 472:365 520:577 544:537 519:520 452:558 441:541 12 1 I 10 9 9 8 8 8 6 MARKO GODEC VZGO.INOVARSTVENA ORGANIZACIJA LITIJA, Bevkova 1 Razpisuje prosta dela in naloge ORGANIZACIJSKEGA VODJE začetek dela 1. 1. 1986. pogoji: — srednja ali višja izobrazba (ekonomska, organizacija dela, vzgojiteljska, gimnazija ali ustrezna šola). — pet let delovnih izkušenj, — ustrezne organizacijske sposobnosti in moralno-političnc kvalitete. .Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Vzgojnovarstvona organizacija Litija. Bevkova 1, v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Obvestilo obiskovalcem smučarskega sejma v Litiji TVD PARTIZAN Litija obvešča vse obiskovalce smučarskega sejma 16. in 17. novembra na Stavbah v Litiji, ki niso dvignili neprodane opremo ali denarja od prodane opreme, da to lahko storijo s predloženimi kuponi v TVD Partizan Litija ob ponedeljkih od 18.00 do 18.30. stara telovadnica ali po tel. 882-916. Vi vpi >ašuiete, 9 mi iščemo odi govore za \ r ms m V zadnji številki smo objavili kritična razmišljanja Štefana Strune na temo Hotel (motel) da ali ne? Da stvari ne bi ostale nedorečene, smo za odgovore na vprašanja zaprosili Gostinsko podjetje Litija, kijih danes tudi objavljamo. Odgovor: Gradnja novih prenočitvenih zmogljivosti je bila načrtovana že v srednjeročnem obdobju 19X1— 1985, ki pa zaradi zaostrenih gOspodaskih ukrepov, predvsem pomanjkanja finančnih sredstev, ni bila realizirana. Glede na lo, da pomanjkanje prenočitvenih kapacitet ustrezne kvalitete lahko postane zavora v razvoju litijskega gospodarstva, predlog plana Gostinskega podjetja Litija kol možnega investitorja molela oziroma hotela za srednjeročno obdobje 1986 — 1990, v eni izmed variant predvideva tudi izgradnjo novih prenočitvenih kapacitet. V skladu z Zakonom o sistemu družbenega planiranja se bodo delavci GPL o njem izjasnili z osebnim izjavljanjem. Z novogradnjo naj bi bilo pridobljenih 65 — 70 ležišč r eno in dvoposteljnih sobah v rangu hotela H kategorije, do 120 sedežev v restavraciji, drugi gostinski prostori ter spremljajoči pomožni prostori. V naslednjem srednjeročnem obdobju GPL samo ni sposobno financirali izgradnje objekta, katerega ocenjena predračunska vrednost je najmanj 280.000.000,- clinarjev, zalo je v investicijskem programu, ki ga bomo ponudili v razpravo združenemu delu. predvideno združevanje sredstev zainteresiranih O/.l) in drugih asociacij združenja delovnih organizacij ter kreditna sredstva poslovnih bank skladno s stališči občinskega odbora Medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana, kjer smo najodgovornejše predstavnike delovnih organizacij naše občine informirali o naših razvojnih načrtih do 1990. leta. V inesticijskih elaboratih je obdelana tudi možnost celovite adaptacije Restavracije POSTA, kjer bi po izdelanem načrtu pridobili od sedanjih 35 55 — 60 ležišč v tujskih sobah v rangu hotela H. Celotna investicijska vrednost adaptacije je 100.000.000.- dinarjev. Glede na trenutni položaj naše DO in razvojne možnosti v investicijskem elaboratu predvidevamo finančna sredstvu pridobiti poleg lastnih in združenih sredstev SO/.D (HITz združevanjem sredstev zainteresiranih DO in krediti bank. Ker gradnja takšnega novega objekta oziroma adaptacija starega objekta presega naše finančne možnosti, je odvisno predvsem od odločitve v združenem delu in poslovne politike bank do financiranja tovrstnih objektov, ali bomo v Litiji pridobili nove oziroma posodobljene prenočitvene zmogljivosti. Gostinsko podjetje Litija SPOR T IN REKREA CIJA ROKOMET VI. OBČINSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU J »Krovci« zmagovalci Sredi meseca novembra se je v organizaciji TVD Partizan Litija odvijal že VI. občinski turnir v malem nogometu v dvorani JOSIP JURČIČ v Ivančni gorici. Skupno je na turnirju sodelovalo 16 ekip (igralci do 32 let) ter 3 ekipe z igralci nad 32 let, kar pomeni, daje na turnirju sodelovalo preko 170 igralcev. Letošnji turnirje bil izredno kvaliteten, saj so v posameznih ekipah igrali znani ligaški igralci (Prclogar, Škrjanc, Domadenik). Po dvodnevnih razburljivih srečanjih je presenetljivo zmagala ekipa KROVCEV, za katero so nastopili: Stane Kokalj, Darko Domadenik, Egon Vovk, Viktor Semec, Tine Jerina, Igor Kosmač, Dragan Alebič, Janez Kotar in Dejan Domadenik. Rezultati : skupina A MAČKI : SAVA KOVINA : ZL BUNKER : OSV. ZRAKA PRETVORNIK : ŠTRUMPFI MAČKI : ZL OSV. ZRAKA : PRETVORNIK KROVCI : ŠMARTNO HOTIČ : PRESA D KRESNICE : RECEPT LAP ČEZNEM : PEČARJI KROVCI : HOTIČ ČEZNEM : RECEPT LAP Polfinale: KROVCI : RECEPT LAP MAČKI : OSVEŽILO ZRAKA za 3. mesto: OSVEŽILCT ZRAKA RECEPT LAP za 1. mesto: KROVCI : MAČKI SKUPINA B — nad 32 let RECEPT : ŠD DOLE PREDILNICA : ŠD DOLE RECEPT : PREDILNICA 4:2 0:1 2:5 4:3 11:1 2:1 6:1 5:2 0:2 7:6 6:0 4:5 1:0 5:2 5:1 3:2 3:3 1:1 5:5 Na koncu turnirja jc TVD Partizan Litija podaril prvim štirim ekipam pokale, priznanja pa so dobili: STANE KOKALJ — najboljši vratar DUŠAN RAZBORŠEK — najboljši igralec TOMAŽ GRADIŠEK — najboljši strelec EKIPA »ZL« — najbolj discip. ekipa Tekme so sodili: Nikolič, Repič, Češek. Mirko Plaznik Zmagovalna ekipa v malem nogometu. Stojijo: Darko Domadenik, Egon Vovk, Dragan Aleksič, Stane Kokalj, Tine Jerina; Cepijo: Viktor Semec, Igor Kosmač, Dejan Domadenik in Kotar GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mal[ st., Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec {lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Britej (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pra-unseis. Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na doni. Pa pojdimo še h križanki iz oktobrske številke. Prejeli smo 130 pravilnih rešitev. Med njimi je Polonca KONJAR izžrebala tri srečne dobitnike: 1. Tanja KOVIC, Ribče 28, Kresnice, 2. Nataša JERANT, Brodarska 10, Litija, 3. Urban SEMENIČ, Praprošče 20, Litija- Srečni dobitniki bodo po pošti prejeli knjižna darila. Čestitamo! Rokometaši IUV Usnjarja so prvenstvo v 1. republiški ligi pričeli še kar obetavno, na koncu prvega dela prvenstva pa so povsem popustil in secelo znašli v nevarnih vodah za izpad iz lige. Negativna prelomnica v igri. še posebno pa v rezultatih, je bila prav gotovo štiri kola pred koncem jesenskega dela prvenstva, koje IUV Usnjar zbral toliko točk. kot jih ima tudi sedaj. Odtlej namreč rokometaši niso zmogli nobene tekme več in se s tem znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Vzrokov za tak nenaden padec forme je prav gotovo več. Prvi in poglavitni je nedvomno v zasićenosti igralcev z neprestanim treniranjem in igranjem v slabih pogojih. Treninge in tekme so igrali v dvoranah izven občine, kar je na celo moštvo (in tudi na vodstvo) vplivalo destimulativno. Iako igralci kot tudi funkcionarji so se verjetno že rahlo naveličali životarjenja brez športne dvorane, to pa nujno vodi k postopnim slabšim rezultatom. Drugi vzrok je v oslabljeni ekipi in občasnih poškodbah, kar pa ne bi smelo biti opravičilo za slab uspeh, saj so tudi druga moštva oslabljena zaradi odhodov igralcev v JLA in poškodb. Tretji vzrok pa je tudi v sami igri moštva. Šmarski rokometaši so še pred nedavnim imeli svoj koncept igre, ki je temeljil predvsem na odlični obrambi (zlasti cone 3:2:1), ki je bila ostra, gibljiva, zaradi hitrosti vsestranskega gibanja v njej pa je omogočala tudi hitre protinapade. Danes te obrambe pri moštvu ni več videti, pa tudi nekdanjega žara in borbenosti ni več. Tako tudi ni presenetljivo, da je Astra Jadran na igrišču v Šmartnem v prvem polčasu povcdla kar s 17:4. kar sena rokometnih igriščih sila redko zgodi. Približno enako je bilo tudi na tekmi z Ajdovščino v Trebnjem, ko IUV Usnjar nenavadno visokega vodstva gostov ni uspel več nadoknaditi. Tako postaja ekipa našega republiškega prvoligaša tista, ki ima obrambo med najslabšimi v ligi, to pa je vsekakor odločilno za rezultat. Bodo Špende, Kres, Burja in Ulčar, ki se spomladi vračajo iz JLA, uspeli tovarišem toliko pomagati, da bodo popravili slab vtis iz jesenskega dela? Bo trener Kokalj potegnil takšne strokovne poteze, da se bo igra moštva v obrambi bistveno izboljšala in da moštvo spet osvoji neko »svojo igro?« Bo uprava kluba končno že prižgala rdečo luč in sprejela ukrepe za sanacijo stanja? To so vprašanja, ki bodo preko zime terjala odgovore, sicer bi utegnil biti komentar o plasmaju IUV Usnjarna na koncu prvenstva dokaj žalosten. Gotovo je iz sedanjega sestava igralcev še vedno možno ..potegniti« še veliko več. saj gre navsezadnje za tako izkušene in uveljavljene igralce, kot so: Kolar, Pajer. Kralj. Maček ter nekaj nadarjenih mlajših (Špclič. Meke. Ilofer, Kokot. Jereb...), ki bi bili vsekakor sposobni doseči še mnogo več kot sedaj. Deveto mesto z osmimi točkami (36'J!) je torej še tisto, ki zagotavlja obstanek v ligi (tri moštva izpadejo). Vendar bi se bilo treba uvrstiti vsaj na 7. mesto, da bi bil zaključek prvenstva za IUV Usnjar miren in dostojanstven. Ni namreč računati na to. da se bo Dinos Slovan uvrstil v L zvezno ligo in bi zaradi tega i/ republiške izpadli le dve ekipi. Lahko se zgodi še marsikaj, na druge se ni zanašati. Nenazadnje pa ima IUV Usnjar še to smolo, da ima spomladi mnogo težji razpored tekem kot v pretekli jeseni. Na domačem terenu (to je v Smartncm) bodo igrali le s Ferotehno. Prulami. DVZ Ponikvami in Šoštanjem, v Trebnjem z. Rudarjem, ostale tekme pa v gosteh. Za plasma na 7. ali 8. mesto pa bo po vsej verjetnosti treba osvojiti 21 točk. Lestvica jesenskega dela v I. republiški rokometni ligi: L Ajdovščina 11 9 0 2 264 240 18 2. Šoštanj 11 7 2 2 270 246 , 16 3. Astra Jadran 11 7 1 3 257 235 15 4. Inles 11 7 1 3 235 214 15 5. Rudar 1 1 s7 1 3 184 269 15 6. Partizan 11 5 3 3 289 277 13 7. Prule 11 6 0 5 237 242 12 8. DVZ Ponikve 11 3 .2 6 220 223 8 9. IUV Usnjar 11 3 2 6 258 270 8 10. Eerrotehna 11 2 2 7 213 230 3 11. Krško 1 1 1 1 9 334 272 3 12. Minerva 11 1 1 9 249 292 3 Boj bo torej še težak. Vendar pa ni nobenega dvoma o tem. da IUV Usnjar ne bi zmogel spomladi osvojiti še 12 ali celo 13 točk. Sploh pa. če bo klub razrešil tudi vprašanja, postavljena v tem sestavku. Navsezadnje pa je treba tudi vedeti, da »zadaj« že spet prodira generacija mladih (pionirjev, kadetov), ki bodo ob dobrem strokovnem vodstvu v bodočnosti prevzemali breme današnjih generacij. T. B. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA .1986 RISAL G.V. IDOL REKA V ČRNI GORI ZNAN KUHAR (IVAN) KARLO VA C PREDUJEM VRSTA PAŠTETE NEMŠKI FILOZOFI NIZEK Ž.GLAS NEZNANEC PRIPAD. RUMENj RASE SRBSKO IME K ING COLE VTIČ ZAŠČIT/s FRANC PLES ZAVARO VALNA USTAN TALIŠ. PIJAČA AVSTRU. SMUČAR] SREDOZ-I RASTLI ETIKETA LOPOV KRAJ PRI MARI BO. DEL OBRAZA] NOVAUV (OP...) KRMILO AVTA NATRIJ NEKDANj TEDNIK ŽILA ODVODNICA STRELS DRUŠTVO! KANAL ATLET ZATOPEK PRITOK DONAVE NEON DUŠIK GOLJUFANJE PEVEC, S ME MIC SESTAV JOŽE ZUPAN STRJEN KRI AVION JUŽNI SADEŽ PASCAL ETIORPU NASLOV BIVALIŠČE SAMO DRŽAVA V AFRIKI PREDST. ZIV BITIJ RAČUN CENTER RADIJ DRUŠČINA AVSTRU. AGENCIJ PRAVLJI BITJE KOTOR SKAKAL KOGLER TRAPEC NABOZ PODOBA KONEC POLOTO ŽENSKO IME MESTNA MEGLA Ž. IME PRITOK RENA MALA ANKA OCE NAGLAS RIM BOGINJA AMERIŠKI JUS EVROP VELETOK M IME AM.P1SA GEORG ATLETS KLUB STROJNA TOVARN TRBOVLl POJEM KITAJSK RELIG. SANKE ANTON AŠKERC] ALKOH. PIJACA NAJBOLJ ZNANA ČEBELICA_ ERBIJ KONICA DELO TLAČA NOV TOVORN ŽIVAL POLIT. GIB V ITALIJI MESTO V SZ ITALIJI DRŽAVA V ZAH. AFRIKI NI KAL-NIČA MUZA LJUB PESNBT