Leto 3 / št. 75
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
24.4. 1996
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-<incvnik,ccna$2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
Slovenija in Internet
Glas Slovenije v četrto leto izhajanja z računalniško Mat9 kurjo
Danes si vsaka država prizadeva za čim boljšo predstavitev v Internetu, tako tudi Slovenija, ki se je sicer že predstavila novembra 1993, ko so jo postavili v okviru strani Inšituta Jožefa Štefana. Zdaj pa je mogoče dobiti z Interneta že celo vrsto informacij o Sloveniji v slovenščini in angleščini. Na spisku so nekateri časniki in revije, stranke, banke, celo radijske postaje in tako naprej... marca pa je bila predstavljena še nova domača stran Slovenije, ki je v lasti vladnega Urada za informiranje. Nastal je SloWWWenia - Guide to Virtual Slovenja, s sliko Mat' Kuije. Tako se nam danes ob "vstopu" v računalniško Slovenijo pojavi slovenski logo - kura, ki ob iskanj u podatkov iskalca popelje še do jajČK in piščančka. Nekateri predvidevajo, da bo ta logo celo izbrisal nedavno predstavljeni, novi slovenski turistični simbol štirih rožic. Zadeva gre namreč tako daleč, da bodo v slovenski hiši v Atlanti celo prodajali majice z izborom piščančkov in kuro.
Slika kokoši je bila tudi Uradu za informiranje tako všeč, da jo bodo odslej uporabljali na pismih, publikacijah, video kasetah, na jjromocijsKem materialu in dopisih
V prvem tednu nove računalniške lnternetove predstavitve
SLOVENIA
A Guide to Virtual Slovenia
http://www.ijs.si/slo/
CI996 Mir KUT*
Slovenije so ustvarjalci dobili že celo vrsto pohval. Nekaj najbolj zanimivih na str. 8.
S tokratno številko vstopa tudi naš Glas Slovenije v svet računalniških čudežev, ki nam jih bo zaenkrat omogočal naš rojak Florjan iz Sydneya. Tako bo torej odslej Glas Slovenije prinašal svojim bralcem preko Interneta I resnično sveže informacije. Z 'naslednjo številko, ki bo izšla 8. maja, bo letnik 3 zamenjala številka 4. Upajmo, da bo tudi četrto leto izhajanja uspešno; vsekakor pa bo, kot izgleda, "računalniško revolucionarno."
Delegacija avstralskih gospodarstvenikov v Sloveniji
Ljubljana, 15. - 19. 4. 1996 V Sloveniji se je mudila vladno gospodarska delegacija avstralskih gospodarstvenikov z željo, da bi povečali meddržavno sodelovanje med Slovenijo in Avstralijo.
Srečanje je pripravila Gospodar -ska zbornica Slovenije v sodelo -vanju z avstralsko ambasado na Dunaju ter z avstralskim inštitu -tom za šolstvo IDP.
Razstavo
Kulturni most med Slovenijo in Avstralijo odprl predsednik RS Milan Kučan
Ljubljana, 16. 4. 1996 - V atriiu Narodnega muzeja v Ljubljani je bila 16. aprila otvoritev razstave Kulturni most med Slovenijo in Avstralijo - Bridging the Cultures of Australia and Slovenia. Razstavo sta s pomočjo številnih sponzorjev in prijateljev pripravila Slovenski izseljenski svet za Slovence po svetu za Avstralijo in Slovenska izseljenska matica.
Ob prisotnosti avstralskega ambasadorja R.A. Walkerja, številnih gostov iz Slovenije in Avstralije je razstavo odprl predsednik države Milan Kučan. Na razstavi sodeluje 16 likovnih umetnikov slovenskega rodu iz Avstralije, poleg njih je razstavljeno tudi delo Stanislava Rapotca, ki ga je posodila galerija Božidaija Jakca iz Kostanjevice.
Na ogled je še izbor knjig slovenskih avtorjev iz Avstralije, dela o avstralskih Slovencih, periodika, predstavitve posameznih društev in organizacij, ansamblov in ostali tisk.
Koordinator predstavitve je član Izseljenskega sveta iz Melbourna Ivo Leber, pomaga pa mu član Izseljenskega sveta iz NSW Lojze Košorok. Razstavo spremlja lično oblikovan katalog o likovni razstavi in Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji avtorice Milene Brgoč.
Med številnimi obiskovalci je vladalo veliko zanimanje ne samo za njen likovni del, temveč tudi za literarna dela, delovanje društev in klubov. Velik odmev in pohvale je razstava doživela tudi v medijih. O njej te dni poročajo vodilni slovenski dnevniki, obsežna poročila pa so tudi na sporedih radijskih in televizijskih postaj.
Iz Ljubljane se bo razstava selila v Trebnje, Maribor, Trst, Ti nje na avstrijskem Koroškem ter v Postojno v času Srečanja v moji deželi.
Rojaki, ki so trenutno v Sloveniji vam pošiljajo lepe pozdrave.
_Za Glas Slovenije Helena Drnovšek
PRED IZIDOM - Mirko Bogataj iz Avstrijske Koroške v Sydney, str. 2
	Glas Slovenije stran 2 j	
		
Včeraj mi je prijateljica iz Slovenije v toplem in prijaznem pismu omenila sedem načel "hune", stare havajske ezoterične filozofije, ki človeku nudi duhovno oporo. Le dve načeli: Vse je mogoče, če si prepričan, da je mogoče! Energija steče tja, kamor je usmerjena pozornost! Ob prijaznem pismu mi je poslala še posušeno vejico portoroškega rožmarinčka in prvi pomladni teloh iz gozdička ob njeni hiši v Logu pri Ljubljani. Obenem mi je "dala vedeti", da "smo uspešni le tedaj, ko delamo z veseljem nekaj, kar nam je vznemirljivo".
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE
Zakaj omenjam njene besede? V tem času se oziram nazaj v čas treh let, ko sem s "prepričanjem, da je mogoče" in z 'energijo, kije bila usmerjena v.... " ter "z veseljem... " -10. maja 1993 pripravila prvo številko Glasa Slovenije. Bodo držala načela hune? Glas je preživel tri leta in z njim tudi jaz. Neskromno bom rekla, da je bil dokaj uspešen, čeprav se je njegova (tehnična) oblika pod roko neizkušene urednice menjala iz številke v številko, iskala poti in jo še vedno išče. Ob prvem izidu mi je nekdo dejal: ja, zredit se mora a ne!? Nisem prav razumela kaj je takrat mislil, danes vem. Glas se je "redil" in po treh letih upam, da se bo "redil" še v bodoče...
Z željo po iskreni povezanosti, smo Slovenci po svetu spletali tanke nitke v mrežo sodelovanja — tudi z našimi "listki", ki potujejo sem in potujejo tja. Prišlo je do izmenjav. Zdaj jo je Glasu Slovenije ponudila revija Jana iz Slovenije. Mi njim Glas oni nam Jano. Tudi pričujoča številka to dokazuje. Naš časnik pa bo tokrat zakoračil v svet tudi z novo "revolucionarno injekcijo" Intemetovih novic.
Ja,da ne pozabim: prijateljica mi je v pismu poslala še "desiderato"— več kot 300 let star zapis iz cerkve sv. Pavla v Baltimoru. Beseda izhaja iz latinske "desideratum", ki pomeni kaj zaželeti ali zaželena stvar. V desiderati je cela vrsta lepih duhovnih nasvetov m svoje razmišljanje bom zaključila z najprimernejšim:
Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov!
Vaša Stanka fa	'
Na začetku
• ••
V Sydneyu
Mirko Bogataj
iz Avstrijske Koroške
Sydney , 23. april 1996 - Mirko Bogataj, dolgoletni vodja slovenskih in televizijskih oddaj na Avstrijskem Koroškem ter prvi predsednik Združenja za radio in televizijo malih narodov in narodnosti v Evropi je bil s svojo soprogo na nekajdnevnem delovnem obisku v Sydneyu. Pogovarjal se je z vodstvom SBS radia, srečal pa se je tudi s častnim konzulom Alfredom Breznikom in drugimi rojaki. Mariza Ličan je za slovensko oddajo na nacionalnem omrežju državnega SBS radia z gopodom Bogatajem posnela zanimiv pogovor, objavili °a bomo v naslednji številki. Sicer poslušalcem slovenske oddaje na SBS radiu Mirko Bogataj ni neznan, saj redno poroča o zanimivostih z Avstrijske Koroške. Tudi urednica Glasu Slovenije je z njim izmenjala nekaj kratkih misli, oba pa sta izrazila željo po sodelovanju. Tako bo odslej Glas prejemal tudi gospod Bogataj. Za uredništvo in bralce lista je po faxu v veliki naglici poslal nekaj besed.
UäkKU K
b<X)lcew eiASW
SLOvewlOE
Na SBS televiziji
Pesem Evrovizije
Slovenija s pesmijo "Dan najlepših sanj"
Mednarodna žirija je pred kratkim v Ženevi izmed 32 prijavljenih pesmi izbrala 22 tistih, ki se bodo lö. maja potegovale za zmago na Eurosongu '96 v Oslu.
Slovenijo bo predstavila Irena Jalševec-Kogoj z umetniškim imenom Regina s pesmijo "Dan najlepših sani".
Na Norveško jo bodo spremljali njen mož Aleksander, spremljevalni vokali, oboistka Tanja Petre, producentka video spota Mira Berginc, dirigent Jože Pnvšek, ekipa televizije in akreditirani novinarji ter Simona Weiss in Goran Sarac v vlogi založnikov. Reginin trebušček, v katerem se že štiri mesece rojeva novo življenje, bo v drugi polovici maja že prav simpatično zaobljen. Prekmurki Reeini, ki zdaj živi v Ljubljani, je glasba tako rekoč v krvi, saj iznaja iz muzikalne družine. Oče je igral kitaro, bobne, violino, klavir, harmoniko in še kaj, mama pa lepo poje. Regina je v rokerskih obdobjih igrala bas kitaro v rock batvdu vrv se "zraven drla na vse grlo",potem seje navdušila nad akustično kitaro; zapustila je Mursko Soboto in šla študirat v Ljubljano in tam tudi ostala.
Med tridesetimi pesmimi, ki so jih letos države poslale na natečaj za pesem Evrovizije, so se v finale uvrstile: Turčija, Velika Britanija, Španija, Portugalska, Ciper, Malta, Hrvaška, Avstrija, Švica, Grčija, Estonija, Norveška, Francija, Slovenija, Nizozemska, Belgija, Irska, Finska, Islandija, Poljska, BiH, Slovaška in Švedska. V finale se niso uvrstili predstavniki Nemčije, Izraela, Madžarske, Romunije, Rusije, Danske in Makedonije.
Glas Slovenije stran 3 — NOVICE IZ SLOVENIJE
Novice z Interneta
posredoval Florjan iz Sydneya
Ljubljana — Prvo soboto v aprilu je bil spet dan odprtih vrat v slovenskem državnem zboru za širši krog obiskovalcev, ki so lahko v parlament vstopili ob 9.00, 10.00 in 11.00 uri. Skupine obiskovalcev so peljali na ogled male in velike dvorane, preddveija s fresko, ki ponazarja slovensko zgodovino do konca II. svetovne vojne, na balkon velike dvorane in v veliki salon, http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana - Slovenski policisti nadaljujejo s preventivno akcijo "Natakar, taksi prosim!" Konec marca so preiskus alkoholiziranosti odredili za 3.533 udeležencev v cestnem prometu. Pri 1.106 udeležencih so ugotovili več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi, 291 pa je preiskus alkoholiziranosti odklonilo. V tem času se je v Sloveniji zgodilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom, ntlp: //www. kabi. si / si 21/ morcl /
London - V Londonu se je 18. aprila končal prvi krog formalnih pogovorov o sklenitvi konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije ter severno Irsko.
http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Bern — Slovenija in Švica sta podpisali dokončno usklajeno besedilo konvencije o socialni varnosti.
http: IIwww. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana — Slovenski zdravniki so po dolgotrajni stavki dobili povprečne bruto plače okoli 350.000 tolarjev, kar znese neto okrog 230.000 tolaijev.
http: //www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana — Tudi železničaiji imajo za sabo stavko, le daje bila ta kratkotrajna in po mnenju nekaterih je imela v ozadju močan političen prizvok, saj jo je vodil clan najožjega vodstva Janševe stranke, S. Kmetic.
http: //www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je poslal pismo vsem
gredsednikom vlad držav članic vropske unije, predsedniku Evropske komisije Jacquesu Santeiju in predsedniku ZDA Clintonu, v katerem jih je seznanil z važno odločitvijo državnega zbora RS glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in pakt NATO (Slovenija je sprejela tako imenovani "španski predlog". Med drugim je zapisal, da je Slovenija s tem ponovno pokazala in potrdila resno pripravljenost za najtesnejše sodelovanje z EU. http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana — Samostojni desničarski poslanec Marjan Poljšak je prijavil sum storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov v primeru prodaje papirnice Pariroti Krško in zahteval odstavitev stečajnega upravitelja Videm, d.o.o. Branka Ogorevca.
http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Beograd — Sklicujoč se na vire, ki so blizu slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve, je srbska prodržavna tiskovna agencija Tanjug zapisala, da ^o ambasador Slovenije v Beogradu Živko Pregl.
http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se bo 9. in 10. maja mudil na uradnem obisku v Kanadi.
http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana — Predsednik državnega zbora RS Jožef Školč je na pobudo Janševe Socialdemokratske stranke določil 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volilcev za podporo predlogu za začetek spremembe ustave Slovenije, http: // www. kabi. si / si 21/ morel /
Ljubljana - Zdaj se pojavlja vprašanje kateri referendum bomo imeli v Sloveniji - socialdemo -kratskega, referendum državnega sveta ali referendum 33 poslancev, kdo je bil prvi? Ali pa referenduma sploh ne bo?! http: // eiger. k2. net/ dnevnik /
Ljubljana - Tudi Izvršni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je ugotovil, da so pobude za referendum glede sprememb volilne zakonodaje prepozne, da bi lahko vplivale na naslednjih parlamentarnih volitvah, http: // www. Kabi. si / si 21/ morel /
Ljublj ana-Postojna-Maribor
Ali bodo med papeževim obiskom v Sloveniji vzeli prostost najbolj .sumljivim osebam? Pravijo, da ne bodo nikogar zaprli zaradi "kar tako". Bodo pa med papeževim obiskom spremenili merila pri možnostih pridržanja. V preprostem jeziku to pomeni, da bodo najbrž že klofute na javnem mestu dovolj, da bodo takega kršitelja odpeljali na Povšetovo. Enako velja za tiste, ki bodo na javnem kraju preveč glasno „
' C ;DRŽAVA
SLOVENIA
A Guide to Virtual Slovenia
http://www.ijs.si/do/
eiMSMrfKi»»
razpravljali o tem, kaj nam je takega visokega gosta sploh bilo treba.
http: // eiger. k2. net/ dnevnik /
Ljubljana — Tuji lovci bodo morali zaradi papeževega obiska prestaviti •začetek sezone lova v Sloveniji na 20. maj. V času papeževega obiska pa sicer tudi za slovenske lovce ne do priporočljivo imeti pri sebi v avtu orožja ali z njim ponajati po gozdovih.
nttp: // eiger. k2. net/ dnevnik /
Maribor - Radio City Maribor je najhitreje rastoča slovenska zasebna radijska postaja. So eden najmlajših elektronskih medijev v Sloveniji z lastnim 24 urnim programom in na območju Maribora najpogosteje poslušana radijska postaja. Radio City je zagotovo tehnično najbolje opremljena radijska postaja v Sloveniji. Najnovejša računalniška oprema jim nudi večje možnosti in omogoča večjo kreativnost pri oblikovanju programa, http: // www. c-and-c. si/ radio city
Ljubljana - Podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije Lev Kreft je v prostorih državnega zbora 23. aprila sprejel delegacijo kitajskega združenja za prijateljstvo s tujimi deželami, ki jo je vodil Chen Haousun.
http: // WWW.kabi. si / si 21/ morel
Ljubljana — Pretekli teden se je na slovenskih cestah pripetilo 64 prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesno poškodovanimi udeleženci, http: // WWWJcabi. si / si 21/ morel
Tečajna lista csm
z dne 19. 4. 1996

VALUTA
NAKUPNI PRODAJNI
Avstralija
Avstrija
Hrvaška
Nemčija
ZDA
Italija
AUD ATS HR K DEM USD 100 ITL
105.84 12.82 24.42 90.21 135.47 8.64
106.48 12.90 24.56 90.75 13629 8.69
Glas Slovenije stran 4 - ŠE TO IN ONO IZ SLOVENIJE
Srečanje diplomatov
V	dneh, ko je državni zbor razpravljal o nacionalni strategiji zunanje politike, so šefi slovenskih diplomatskih predstavništev zasedali
v Portorožu. Na posvet so povabili tudi nekdanjo veleposlanico ZDA v OZN Jean Kirkpatrick. /Mladina/
Zvonovi za papeža
Papež Janez Pavel IT. bo med svojim tridnevnim obiskom v Sloveniji med . drugim maševal na hipodromu v Stozicah pri Ljubljani, Nova cerkev v Stožicah se nima zvonov, dobila pa jih bo ravno za to priložnost. V tovami Ferralit v Žalcu so ulili dva od štirih zvonov za to cerkev, 1200-kilogramskega in 330-kilogramskega.
V	času papeževega obiska bodo zvonovi na posebni nosilni konstrukciji na hipodromu, potem pa jih bodo premestili v stožiško cerkev. /Jana/
Varnost za papeža I.
Kar zadeva tujino, je Slovenija že lani navezala stike z vsemi izpostavami Interpola v državah, kjer je bil papež v zadnjih letih na obisku. Nekaj informacij se je že zbralo. Prvi stiki so bili v krogu sosedov. Tako kot je Slovenija pomagala Hrvatom, zdaj oni pomagajo njej. Pomagajo pa jim tudi iz Vatikana, ki ima prav tako službo za varovanje papeža. Ta je tesno povezana z italijansko obveščevalno službo. /Mladina/
Varnost za papeža II.
Lastniki vrstnih niš v Vrhniki, ki stojijo vzdolž avtoceste .po kateri naj bi se papež pripeljal do Postojne, so v začetku marca dobili odločbe občinske inšpekcije, v kateri piše, da morajo do konca aprila podreti kurnike, zajčnike in vrtne lope, ki stojijo na koncu njihovih vrtov, tik ob ograji avotceste. Nekateri zdaj sklepajo, da zato, ker bi morebitni atentator kakšen kumik lahko uporabil kot dobro skrivališče. /Mladina/
Bela knjiga o odnosih med Slovenijo in Italijo
Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo že nekaj časa napovedano Belo knjigo o odnosih med Slovenijo in Italijo, v njej so zbrani in prevedeni vsi za odnose med sosedama pomembni dokumenti. Zunanje ministrstvo je sodelovalo tudi pri objavi knjige zgodovinarja Borisa Gombača, ki pripoveduje o isti temi. Prvi odzivi v Rimu kažejo, da se italijanska diplomacija Bele knjige ni razveselila. Preiskovalni sodnik Pittito pa pravi, da ga doma vznemirjajo anonimni telefonski klici. Človek s tržaškim naglasom naj bi mu sporočil, da se bo tudi sam znašel v kraški luknji. /Mladina/
SDSS po novem samo SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) je na svojem 1. izrednem kongresu spremenila svojo kratico, in sicer tako, daje iz nje izločila črko s. Po novem je njena kratica SDS. Prenovljeno celostno podobo bo stranka uradno začela uporabljati po 1. maju, je na tiskovni konfrenci med drugim povedal tajnik stranke Erik Modic. /Večer/
Slovenija: prepovedan uvoz mesa iz petih držav
Človeška Creutzfelat-Jakobova bolezen (CJD) je neuradno že povezana z boleznijo norih krav, encefal opatij o (BSE). V SloveniUše ni bila odkrita okužena žival. Od 3. aprila velja odredba o prepovedi uvoza govedine iz Velike Britanije in nekaterih evropskih držav. /Večer/
Nova avtocesta na Primorskem
Na Primorskem delu slovenskega prijekta bo Dars kot investitor do Konca letošnjega leta odprl tri pomembne avtocestne odseke. Konec maja bo otvoritev 11,8 kilometrskega odseka med Selom in Šempetrom, šempetrska obvoznica bo za promet odprta v začetku julija, še pred koncem leta pa tudi desna polovica viadukta Ravoarkomanda.ki je že od lani zaprta zaradi temeljite prenove. /Radio Slo/
Aktivni na Srednjeevropski policijski akademiji
Uprava kriminalistične službe slovenskega ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani gosti petindvajset udeležencev izobraževanja na Srednjeevropski policijski akademiji MEPA, ki je potekalo do 19. aprila. Izobraževanja, ki ga je po strokovni plati vodil kuratonj mednarodnih izvedencev s področja notranjih zadev kriminalistike in kazenskega prava, so se udeležili predstavniki iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Slovaške, Češke, Madžarske in Slovenije. Zanje so pripravili tudi seminar FBI. /Radio Slo/
Mreža slovenskih policistk
Ko je slovenska uniformirana policija leta 1973 v svoje vrste sprejela prve policistke, je sicer veljala za prvo republiko v nekdanji Jugoslaviji, ki se je lahko postavila z ženskami v uniformah, a ie na tem področju kljub temu zamujala za zahodno evropskimi državami in ZDA. Danes je v slovenski uniformirani policiji zaposlenih 3,9 odstotka žensk. Policistke opravljajo enaka dela in v enakih delovnih razmerah kot moški.
Slovenija razstavlja idrijsko čipko
V slovenskem salonu v Ženevi je bila od 20. do 26. marca odprta razstava z naslovom "Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem". Sodelovalo je 14 različnih razstavljalcev. K 106 različnim čipkam in izdelkom, ki so jih za razstavo posodile različne ustanove, podjetja in posamezniki iz Tdrije, Zirov, Cerkna, Železnikov, Maribora, Naklega in Ljubljane, so pristavili še lično zgibanko v francoskem jeziku, katere besedilo je prispeval dr. Janez Bogataj.
	r i	
	w the mastery of bobbin lace in slovenia chefs d'oeuvrp dedentellfs ge»eva.2i,	
Kratek pregled slovenske politične scene
Slovenija je "bogatejša" za novo stranko "Slovenski forum". Ljerka Bizilj, poslanka v Državnem zboru, ki ie na volitvah 1992 kandidirala na listi Liberalne demokracije, in po prometnem ekscesu funkcionarja stranke Toneta Anderliča izstopila, se je odločila za stranko poštene politike, ie poudarila na prvi novinarski konferenci. To je le en dokaz več, da stranke slovenske pomladi niso sposobne prestopiti lastnega praga. Po vsem tem lahko le upamo, aa bodo na jesenskih volitvah zmagale socialne strukture ljudi in ne leve, kot se sedaj obeta. Žal bodo za vse to "zaslužni' liderji posameznih strank, ki se imajo še vedno za "slovensko pom lad" in ne opazijo, da so prav oni ostali celo brez "figovega" lista. In to, na najbolj občutljivem delu politike, to je, korupciji.
Socialdemokratska stranka je pričela z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o spremembi sedanjega proporcionalnega volilnega sistema v večinski dvokrožni volilni sistem, ki bi v koreninah spremenil gospodarsko in politično strukturo dosedanje sestave v Državnem zboru. Levica se pripravlja na oba scenarija, med tem, ko desnica trga še zadnje medsebojne vezi zmagovitega Demosa. Žal se zgodovina ponavlja.
Za Glas Slovenije Franci Feltrin - glavni tajnik Svet9vnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo Ljubljana, 23. aprila 1996
Glas Slovenije stran 5 - POSLOVNA Slovenija
Afera Videm
Končna usoda Vidma iz Krškega še ni znana, a že dosedanja dogajanja okoli prodajanja tega podjetja so dovolj zanimiva in poučna: država je tokrat pokazala, da ne bo za vsako ceno reševala propadlih 'ponosov in paradnih konjev' socialističnega gospodarstva - bolj kot kdajkoli doslej seje izpostavilo vprašanje, ali je z vidika nacionalnega gospodarstva pomembneje obdržati proizvodnjo in delovna mesta, ali pa morajo slovenska podjetja se naprej ostati izključno sovenska. Sodnica okrožnega sodišča v Krškem ne bo v lahkem položaju, ko bo razsojala o (ne)korektnosti prodaje oz. postopkov dražbe: nenadoma se dozdeva, da ne gre za ničvredno podjetje, ki ga želijo upniki 'pretopiti' v 35,5 milijona DEM, kolikor je zanj ponudil češki ICEC. Zdaj bi namreč radi imeli Videm vsi - dosedanja najemnika Vitacel in Vidempapir sta bržkone spoznala, da lahko Videm 'prideluje' še kaj drugega razen izgube, nekateri poslanci pa nasprotujejo takšni razprodaji slovenskega Dremoženja, še zlasti, če gre za 'neke Cehe' ali celo 'zvezne Jugoslovane'. Po velikem medijskem kravalu, ki gaje prodaja Videma sprožila, bi bilo soditi, da je država, ki prodaja takšno podjetje, res 'trapasta'. Cena Vidma bo za kateregakoli kupca vsaj še dodatnih 100 milijonov DEM, saj je podjetje zadnja leta poslovalo z izgubami. Tega denarja pa dosedanji slovenski najemniki nimajo. /Dnevnik/
Dostop do informacij
Da trg vrednostnih papirjev (in s tem borza) ostaja in postaja zanimiv za investitorje, v veliki meri zavisi tudi od borze oziroma njene zmožnosti, da javnosti zagotovi dostop do vseh pomembnejših informacij o dogajanju na trgu in pri izdajateljih vrednostnih papirjev. Osnovna informacija za vse investitorje je te-tajnica borznega in izvenborznega trga, ki se dnevno objavlja v najpomembnješih dnevnikih.
http: / / www. 1/ se. si J cgi-... m? language=slo
Dostop do informacij preko Interneta
Preko Interneta so dosegljive informacije o borzi in vrednostnih papirjih na naslovu http: / / www. ljse. si. Na borznih straneh se pojavi vsak delovnik po 15.00 uri nova te-tajnica, enkrat na mesec se obnavljajo statistični podatki, na voljo pa je tudi veliko drugih informacij (pravilniki, publikacije, podatki o vrednostnih papirjih in članih), http: / / www. 1/ se. si./ cgi-... tm? language=slo
Nov priročnik Slo-export
Gospodarska zbornica Slovenije bo predstavila najnovejši promocijski izdelek izvozno-uvozm priročnik
SLO-EXPORT. Knjiga vsebuje celovito predstavitev najprodornejšega dela slovenskega gospodarstva. ' Podrobni podatki o slovenskih proizvajalcih, trgovcih, bankah, zavarovalnicah, prevoznikih, svetovalnik in inženirskih podjetij ter turističnih podjetij bodo prišli prav, tako tujim kot tudi domačim
•	podjetjem in institucijam, ki so aktivna v mednarodni trgovini. Knjigo je izdala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
http: / / www. kabi. si / si 21 / morel /
Uspešno leto v Krki
V Krki so uspešno zaključili poslovno
•	leto 1995. Prodaja je presegla planirano za 2 odstotka, v primerjavi z letom 1994pa/so prodali za 11 odstotka vec. Število zaposlenih se je v letu 1995 povečalo na 2.605, to ie za 55 delavcev oziroma 2,1 odstotka v primerjavi z začetkom leta 1995. http:
/ / www. kabi. si / si 21 / morel /
Zakaj so se uprle blejske pletilje
Gospodinja ali upokojenka, ki splete pulover ali dva, mora po novi zakonodaji imeti obrtno dovoljenje za ročno pletenje in vsak mesec plačevati 1500 tolarjev za članarino na obrtni zbornici, ne glede na to, ali kaj splete ali nič. Ne bomo pletle za državno birokracijo, so rekle pletilje, kooperantke podjetja Residence iz Grimšč pri Bledu, in s tem ogrozile obstoj tega podjetja. /Jana1
Od elektro-instalaterja do lastnika televizije
Janez Vidmar iz Izlak pri zagonu na prvi pogled ni nič posebnega. Ne vozi se v srebrnem mercedesu, ne stanuje v posebej razkošni hiši, ni lastnik posebej dragih slik, še njegov pes ni nič posebnega. In vendar gre za . človeka, ki bi si lahko privoščil marsikaj, za bogatega podjetnika, ki si je iz čistega veselja omislil lokalno televizijsko postajo. Lahko bi ga imenovali kar zasavski Berlusconi, kajti tudi politika mu ni povsem tuja. /Jana1
Odmera dohodnine
Slovenski državljani so morali v začetku aprila oddati davčne napovedi za leto 1995. Delo je objavilo lestyico kako se obračunava dohodnina, pri nas v Avstraliji bi rekli taxa.
Diplomati si izbirajo lokale po priporočilih CD
Odkar je Slovenija samostojna država, postajajo Slovenci vse bolj svetovljanski. Tablice z oznako CD (code diplomatique) na vhodu nekaterih hotelov, restavracij, butikov, kozmetičnih salonov in drugih lokalov so že znamenje svetovljanstva. Pomenijo, da ponuja lokal vrhunske storitve, prilagojene najzahtevnejšim kupcem, Kot so na primer diplomati. Vsakdo si seveda ne more priskrbeti tablice, o tem, kdo jo dobi, odloča predstavništvo mednarodnega podjetja Servis d'Information Code diplomatique et consularie s sedežem v Zurichu, ki sodeluje z domačim diplomatskim protokolom. /Jana/
Slovenija in njene avotceste
Do konca letošnjega leta bodo v Sloveniji začeli graditi naslednje avtocestne odseke: Vransko-^lagovica (16,5 km), Blagovica-Šentjakob (20,5 km), mariborska vzhodna obvoznica (6,2 km), obvoznica Ormož (3,5 km), Vipava-Selo (11,5 km), Divača-Kozina (6,7 km). /Naša Slovenija/
Lestvica za odmero dohodnine 1995
če znaša letna osnova SIT	/naša	davek SIT nad do
668.131	17 %
668.131 1.336.262	113.582 + 35 % nad	668.131
1.336.262 2.004.394	347.428 + 37 % nad 1.336.262
2.004.394 2.672.525	594.637 + 40 % nad 2.004.394
2.672.525 4.008.787	861.889 + 45 % nad 2.672.525
4.008.787	1.463.207 + 50 % nad 4,008.787
Glas Slovenije stran 6 — KULTURA Slovenija
V ljubljanski Festivalni dvorani
Gallusov ples
Pred nekai dnevi je bil v ljubljanski Festivalni dvorani 5. elitni Gallusov ples. Ustanova Gallus si je v šestih letih delovanja pridobila ugled tako doma kot v svetu, pomaga predvsem mladim glasbenim talentom. Na 5. elitnem plesu so prišli na svoj račun predvsem ljubitelji klasične glasbe. Tako kot
priložnosti spodobi -
se za taKšne
zadnjih letih so tudi Slovenci vse bolj pozorni na to - so prevladovale večerne toalete. Temu primeren je bil tudi umetniški program z otvoritvenim plesom, nastopi glasbenih gostov in dobrodelno avkcijo slik. Med drugimi se je v igranju na klavir predstavil Leon Buch, Ki ga nekateri imenujejo tudi čudežni deček, saj že s sedmimi leti dosega neverjetne uspehe. /Jana1
J	m M- i r ;
	IAA
Orkester,
Po odhodu dr. Simona Strupije v Prago je prevzel službo deželnega živinozdravnika za Kranjsko in jo opravljal do upokojitve. Bil je najpomembnješa osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju. Bil je tudi član zdravstvene komisije za Kranjsko in v letih 1861-63 ravnatelj porodnišnice v Ljubljani. Izvoljen ie bil na številne položaje. Med letoma 1861 in 1881 je bil deželni poslanec in deželni odbornik. Zavzemal se je za enakopravnost narodov v monarhiji in za uvedbo slovenščine v urade in šole. Kmetijstvo je imel za temelj gospodarstva, zato je zagovarjal interese delavnih kmečkih gospodarjev m obrtnikov. Bil je ljubljanski občinski svetnik, predsednik Slovenske matice in ljubljanske Narodne čitalnice, dopisni član društva Srbske slovesnosti, član Jazu... V šestdesetih letih je bil najbolj priljubljen in znan predstavnik slovenstva. Dobil je vrsto priznanj in bil imenovan za očeta slovenske domovine. Ob 70-letnici je postal redni ali častni član številnih društev, čitalnic in matic. Ob razstavi je izšel tudi katalog. /Mladina/
V Modemi in Mali galeriji v Ljubljani
razstava arhitekture
Gre za zanimivo arhitekturno razstavo študijskih izdelkov -risb, načrov in maket-, ki jih je pripravilo petnajst slovitih, mednarodno uveljavljenih arhitektov, projekti pa pozneje niso bili uresničeni. Razstava ima simbolen pomen in temelji na zamisli, da bi vsak izmed sodelujočih arhitektov. enega izmed svojih neuresničenih načrtov poklonil Sarajevu. Zbirko bodo kasneje tudi hranili v tamkajšnji umetnostni galeriji. Med drugim sodelujejo Boris Podrecca (podarja načrt za Tartinijev trg v Piranu), William Alsop (avtor Hotela du departement v Marseillu podarja načrt za Britansko veleposlar¡istvo v Berlinu), Coop Himmelblau (Tovarna Fpnder v Šentvidu ob Glini, načrt za Place des Nations v Ženevi), Phillippe Starck (Nepremičnine Asashi in Nina-Nina v Tokiu, načrt za restavracijo Peninsula-Felix v Hongkongu) intd. /Mladina/
Muzejska razstava o
dr. Janezu Bleiweisu
Publicist, politik, začetnik slovenskega časnikarstva in veterinarstva. V Gorenjskem muzeju v Kranju je predstavljena razstava o življenju in zelo raznolikem delu dr. Janeza BIeiweisa, ki se je rodil 19. novembra 1808 v Kranju. Na dunajski medicinski fakulteti je leta 1832 doštudiral medicino in leto pozneje magistriral iz porodništva, na inštitutu za živinozdravilstvo pa še iz veterine. Leta 1841 se je vrnil v Ljubljano, bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju in tu ostal do njegovega zaprtja. Leta 1842 je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko in na tem položaju ostal do smrti leta 1881. Prevzel je urejanje Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so bile dolgo edini slovenski list. Objavljal je politične in kulturne članke ter kmetijske nasvete. V Novicah je rešil vprašanje slovenskega črkopisa z odločitvijo za gajico, z ohranitvijo slovenščine pa vprašanje jezika v polemikah o ilirizmu. Sodeloval je pri ustanovitvi Podkovske in živinozdravske šole (1850) in postal njen ravnatelj in predavatelj, v letih 1849-63 pa tudi učitelj na triletni Kmetijski šoli v Ljubljani.
ki mu ni para
EMSO, simfonični orkester evropskih študentov medicine, o katerem lahko vesoljno občestvo, da le zna uporabljati Internet, prav vse zve na naslovu: http: / / www. mf. uni-lj.si/ apondelek/ emso 96.htm, je po sedmih dneh skupne vaje 13. aprila koncentiral v Cankaije-vem domu.
Solistka je bila prvič v zgodovini Slovenka, devetnajst letna Nina Ostaševski, brucka z medicine, sicer pa v tretjem letniku akademije za glasbo; ves izkupiček je bil namenjen novi ljubljanski pediatrični kliniki./Jana/
Viktor pevki
Marjani
Znana slovenska pevka Marjana Deržaj je dobila viktoija za življensko delo. Polna Gallusova dvorana Cankarjevem domu v Ljubljani jo je nagradila z viharnim ploskanjem, ona pa je potočila kar nekaj solzic. /Jana1
Glas Slovenije stran 7- SLOVENIJA, MOJA DEŽELA
Ob papeževem obisku nova bronasta vrata na stolnici v
Ljubljani
V	spomin na papežev obisk bodo napravili nova bronasta vrata v ljubljanski stolnici. Na glavna vrata bodo upodobili 1250 let krsčanstva v Sloveniji: krst karantanskih knezov Gorazda in Hotimiija, Gospo sveto, sv. Modesta, sv. Cirila in Metoda, brižinske spomenike, turške vpade, prvo slovensko tiskano knjigo in prevod Svetega pisma, Slomška, Barago, Kočevsici Rog, poboje in osamosvojitev Slovenije. Vrh vsega bo papež Janez Pavel II. Druga vrata, stranska, pa predstavljajo zgodovino ljubljanske nadškofije 20. stoletja s škofi, ki so jo vodili: Jeglič, Rožman, Vovk, Pogačnik, Šuštar in Lenič. V ozadju je relief Marije Pomagaj, h kateri so se zatekali verni Slovenci v najhujših časih. Škofje se s pastirskimi palicami dotikajo mrtvega in poveličanega Kristusa. Ta vrata bodo spomenik slovenski samosotinosti, tragični zgodovini 20. stoletja in obisku papeža. /Svobodna Slovenija/
Sarm starih lekarn v
Ljubljani
Ljubljanska lekarna Mirje bo v letošnjem juliju praznovala devetdesetletnico. Pohištvo in opremo zanjo je kupil prvi lastnik Andrej Bohinjc in se do danes nista spremenila. O novih časih pričajo samo dva računalnika in nekaj proizvodov, razstavljenih po pultu. /Jana/
V kraljestvu za čimb v
Mariboru
V	hotelu Orel v Mariboru so 12. aprila sklenili akcijo v kraljestvu začimb, ki sta jo pripravila dnevik Večer v sodelovanju s tovarno Droga iz Portoroža. Bralci so poslali 3367 receptov in med njimi je posebna komisija, v kateri so bili kuharska mojstra Matjaž Pozderc iz Gorenjske in Konrad Purgaj iz hotela Orel ter predstavnica Večera, izbrala najboljše recepte za vsako vrsto jedi. Droga Portorož je izbrane bogato nagradila. /Večer/
Knežje mesto
Celje
In vendarle seje zgodilo. Celje knežje mesto se je pojavilo na napisnih tablah ob vpadnicah v mesto ob Savinji in tako so na viden način označili eno najpomembnejših celjskih zgodovinskih dejstev, pokneženie celjskih grofov, ki se je zgodilo pred natanko 560 leti. /Večer/
150 let cerkve na
Dobrni
Župnijska cerkev na Dobrni je stara 150 let, ponaša pa se, da jo je kot prvo cerkev posvetil škof Anton Martin Slomšek. Ob obisku papeža bodo letos v Dobrni izdali knjigo Dobrna od škofa A.M. Slomška do obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in jo bodo podarili papežu. /Delo/
Turizem v
Idriji
Antonijev rov v Idriji si je lani ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev. To je svojevrsten dokaz o prebujanju zanimanja za tehnično dediščino v Idriji, za skrivnostno podzemlje idrijskega rudarja, kamor se lahko podamo prek Selštve, poslopja v starem mestnem jedru, ki nosi spoštljivo letnico 1500, kar predstavlja drugi najstarejši vhod v kak rudnik na stari celini. /Naša Slovenija/
Zdravilišče
Dolenjske Toplice
Zdravilišče Dolenjske Toplice postaja regijsko središče za zdravljenje osteoporoze, pogoste bolezni, ki tare zlasti sterjše ženske. Kupili so najsodobnejši aparat za meijenje mineralne gostote kosti, s katerim odkrivajo bolezen v zgodnji fazi, ko jo lahko zdravijo da ne pride do zloma kosti. Ambulanta pa je seveda računalniško opremljena. /Radi Slo/
KOLEDAR PRIREDITEV V SLOVENIJI
Izdala Turistična zveza Slovenije Posredoval Lojze Košorok
Prireditve s področja dediščine in folklore 1. maj, ADLEŠIČI Srečanje lamburaskih skupin Bele Krajine
-	1. maj, ROGAŠKA SLATINA
-	Predstavitev ljudske ustvarjalnosti iz Šviqp
I. maj, RAZKRIZJE -Kresovanje
-	1. maj, JURSKI VRH -Postavitev majskega drevesa
-	5. maj, ŠENTGOTARD -Praznovanje sv. Florijana
-	7. maj, MARIBOR - Večer slovenske folklore AFS Študent
-	21. maj, ROGAŠKA SLATINA - Večer slovenske folklore, FS France Prešeren, Celje
Tradicionalni sejmi
-	5. maj, ŠENTGOTARD -Gotardov sejem z zabavnim programom
-	17. maj, VELENJE -Tradicionalni sejem
Turistične gastronomske prireditve
-	13. maj, RADENCI-Teden Dalmatinske kuhinje
-	23. mai, MARIBOR - Prerez vinskega letnika '95
Prazniki, veselice, parade
-	1. maj, SEMIČ - Praznovanje pomladi
-	1. maj, ILOVCI - Vaške igre
-	I. maj, JERUZALEM -Prvomajsko srečanje
18. maj, PTUJ - 3. srečanje objezerskin krajev Slovenije
-	18. maj, Ocvetličenje mestnega jedra v Celju
Kulturne prireditve
-	1. maj, RADENCI -Mednarodno srečanje starih vozil, A v strij a- S loven ij a
-	1. maj, ROGAŠKA SLATINA
-	Budnica v Zdraviliškem parku
-	1. maj, POSTOJNA - Razstave likovnih ustvarjalcev v galeriji Modrijanov mlin
1. maj, LJUTOMER - Prlekija v pesmi in besedi
-	1. maj, NOVO MESTO -Drago Tršar, skulpture in risbe, občasna razstava
-	4. maj, ROGAŠKA SLATINA
-	Koncert MOPZ Skladateljev Ipavcev
-	4. maj, BLED - Alpski večer
-	10. maj, KOČEVJE - Orožje preteklosti, gostujoča razstava iz zbirk Posavskega muzeja
-	10: maj, RADENCI - Večer operetnih arij
-	10. maj, Planinska pesem na Šmarni gori
-	12. maj, LJUTOMER -Srečanje ljudskih pevcev in godcev, mednarodna prireditev
Kongresi, posvetovanja, srečanja
-	1. maj, PTUJ - Vseslovensko srečanje mladinskih in šolskih knjižničarjev
-	11. maj, MARIBOR-16. kongres evropskih karnevalskih mest FECC
Sejmi in gosrxxiarske razstave
-	7. maj, LJUBLJANA - Učila, mednaroa
ni sejem igre, vzgoje in izobraževanja
-	7. maj, KRANJ - Mednarodni sejem malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva
-	14. maj, CELJE - Pomladanski obrtni sejem
Športng prireditve, pohodi
-	5. maj, ZUZEMBERG -Mednarodna turistično rekreativna kajak, kanu in raft regata
-	6. maj, KRŠKO - Svetovno prvenstvo posameznikov v speedwayu
-	6. maj, DOMŽALE - Renault Slovenian Open., teniški turnir
-	8. maj, PČDČETRTEK - Start 2. mednarodne kolesarske dirke
-	9. maj, LJUBLJANA - Dan miru, praznik Ljubljane, pohod
, okoli Ljubljane, čolnarjenje po Ljubljanici
-	11. maj. OREHOVA VAS -Svetovni pokal v motorkrosu do 125ccm
EDINBURGH
Pretresljiva in zastrašujoča novica iz Britanije: virus nove vrste kuge, ki se najveijetneje širi s kihanjem, naj bi potuhnjeno čakal, da izbruhne epidemija, ki bi lahko pobila' tretjino svetovnega prebivalstva. Dr. Cedric Mims je na zborovanju strokovnjakov v Edinburghu opozoril, da svet še vedno ni imun za takšne katastrofe, kot je bila tista iz let 1918 in 1919, ko je zaradi kuge umrlo 28 milijonov ljudi. Ubijalski virus naj bi nastal z mutacijo mikroorganizmov, ki povzročajo gripo, ali pa je skrit v živalih. /Dnevnik/
ALJASKA
Tudi letos se je, tako kot vsako leto od 1969., začela prvo soboto v marcu na Aljaski "The last great race"- Zadnja velika tekma. Za šestdeset udeležencev z vsega sveta -med njimi so bile tudi štiri ženkse - pa je bila 1650 km dolga pot iz Anchoragea do Nomea čez večna led in sneg pri temperaturi od minus deset do minus štirideset stopinj Celzija zagotovo izjemna avantura. Matevžu Lenarčiču, biologu, popotniku, alpinistu, fotografu, jadralnemu letalcu, predvsem pa ljubitelju narave, zaposlenemu v agenciji EPSI, avanturistična žilica ni dala miru, da si te edinstvene preizkušnje človeko -vih moči ne bi ogledal tudi sam, od blizu.
Matevž je že plezal po polarnih prostranstvih Grenlaaije, zdaj pa se ni mogel odreči, da ne bi obšel ali si vsaj od blizu ogledal predele Aljaske kamor še ni stopila človeška noga.
CELOVEC
Prvega aprila je Avstrija začela z delnim izvajanjem Schengenskega sporazuma. Med velikonočnimi prazniki so se carinikom (za zdaj samo) na koroških mejnih prehodih pridružili še orožniki, ki izvajajo poostren naazor nad vstopom in izstopom potnikov in ki so pri svojem delu zelo pedantni in dosledni. Zato se je čakalna doba za prestop meje krepko povečala, kar povzroča med državljani oben republik nemalo negodovanja. Schengenski sporazum predvideva prenos mejnega nadzora na zunanje meje Evropske zveze, uskladitev predpisov, ki urejajo vstope državljanov tretjih držav, enotno politiko izdaje vizumov intd. Nekateri menijo, med njimi tudi Amnesty International, da se je oziroma, da se bo s tem sporazumom ustvarila nova "železna zavesa", državljani ELI bodo sicer privilegirani, drugi pa bodo nekako drugorazredni. Pred to drugorazrednostjo zeli zaenkrat pobegniti tudi Slovenija. /Nas tednik/
OGNJENA ZEMLJA
Potem ko so v časopisu DI Magallanes, ki izhaia na Ognjeni zemlji v Čilu, pred dvema letoma že posvetili pol strani sodobni slovenski prozi, so tokrat pozornost namenili tudi slovenski poeziji. Marino Munoz Lagos je namreč napisal obsežen članek o knjižici Sodobna slovenska poezija, ki so jo v španščini izdali pri Društvu slovenskih pisateljev, z namenom, da tudi špansko govoreči svet seznanijo s slovensko sodobno kulturo. Časopis H Magallanes je sicer nedeljska izdaja osrednjega čilskega časopisa na področju Ognjene zemlje La Prensa Austral,\i izhaja v mestu Punta Arenas. V Čilu živi le okrog 70 Slovencev. Isti knjižici pa so že pred meseci posvetili pozornost tudi v najpomembnejšem venezuelskem dnevniku El Universal, ki izhaja v Caracasu. /Delo/
BUENOS AIRES
Slovenski gorniki iz Celja so se udeležili odprtja bivaka "Slovenia" na Capilli ter si ogledali bariloske gore. V povratku so se ustavili še v Buenos Airesu, kjer so skupaj z Zedinjeno Slovenijo, Našim domom v San Justu ter SrD iz Bariloč priredili planinski večer. Ljubitelje odrske umetnosti je po šestih letih zopet razveselil pesnik Tone Kuntner. /Svobodna Slovenija/
INTERNET
Že po prvem tednu predstavitve Slovenije na Internetu so ustvarjalci dobili celo vrsto pohval. Nekaj najbolj zanimivih:
Ze leta sem Internetov navdušenec in to je najboljša interaktivna stran na WWW, kar sem jih videl. Vase delo bi moralo biti priporočilo drugim. Nadaljujte odlično delo! Richard Lyon, Gates/Arrow Distributing, ZDA.
Živjo, prav prijetno ste me presenetili z novo zelo kreativno podobo slovenskih serverjev. To bo vsekakor olajšalo pregled tako hitro rastočih serverjev. Zahvaljujem se (v imenu vseh)!!! To bo tudi pripomoglo k ugledu Slovenije. Lep pozdrav, Domen Prašnikar.
Ponavadi ne delam tega, toda fantje, če imate dostop do Interneta, si oglejte http://www.ijs.si/slo/. To je slovenska domača stran in jo vodijo fantje iz nacionalnega superračunalniškega centra, ki se očitno odlično zabavajo. Nanje sem naletel pred dvema letoma in še vedno mi pošiljajo pošto in je zelo zabavno. Vedno govorimo o slabih WWW straneh. Nikoli o dobrih. Ta ie dobra. David Clarke, Francija (sporočilo je poslal na cel kup naslovov).
Kolikor sem videl vašo WWW predstavitev, je čudovita... in drugačna od tradicionalnih "dežela in ponos" predstavitev... mislim, da bo velik hit. Zaradi vaše čudovite grafike in barv bomo v Slovenski hiši kupili tiskalnik Hewlett Packard 885 Color. Odtisi na papirju bodo zelo impresivni za ljudi, ki se zanimajo za Slovenijo. Louis H. Lobe, Slovenska hiša, ZDA.
DOLENJSKI LIST
Naša rojaka iz Svdneya Lojzeta in Jožeta Košorok poznamo vsi. O tem, da jima je te dni umrla mama smo že tudi pisali. Vendar Košorokova mama ni bila čisto navadna mama. O njej je Dolenjski dnevnik (podatke smo vzeli iz Interneta) zapisal sledeče: Lončarjev Dol - Le nekaj tednov pred njenim 102. rojstnim dnevom je utihnilo srce Marije Košorok. Lončarska mama Mici, kot so jo tudi klicali nekateri sorodniki in sosedje, je ob častitljivem jubileju naenkrat postala medijska zvezda, kar vrstila so se snemanja za radijske postaje, na radiu Slovenija so ponovili oddajo Slovenska zemlja v pemsi in besedi, v kateri je pred leti sodelovala tudi Košorokova mama, mašo v sevniski župnijski cerkvi so ji darovali kar trije duhovniki... Med številnimi čestitkami je bila takrat posebej vesela tudi voščila slovenskega predsednika Milana Kučana.
Sicer pa tudi najstarejši domačini ne pomnijo, kot ie ob tej priložnosti povedal sevniški dekan Anton HriberniK, da bi v teh krajih živela oseba s tako častitljivo starostjo, marijin sin Lojze, ki je s starejšim bratom Jožetom eden ugleanješih slovenskih izseljencev v daljni Avstraliji, v Sydneyu, je povedal, da je bila mati globoko verna, ljubeča in modra zena. Rada je Brala, predvsem knjige Mohoijeve družbe.
Med 17 otroki Vrtačnikove družine je Marija 7. aprila 1894 privekala na svet kot 14. otrok. Mariji ie 20 let starejša sestra Lojzka omogočila, da se ji je pridružila na cesarskem Dunaju. Pomagala je v kuhinji, a načitana, kot je bila, se je hitro naučila tudi nemščino. Vse brate je cesar v I. svetovni vojni vpoklical v vojaško službo, eden pa je bil pozneje na Koroškem celo Maistrov borec. Poročila se je leta 1926 s preprostim, dobrim človekom, železničarjem Francem. Mati je skrbela za duhovno vzgojo svojih otrok. Brez tega bi sinovi Jože, Lojze in pokojni Janez, mnogo težje prenašali breme odtujenosti daleč od slovenske rodne grude v emigraciji v Avstraliji. Košorokova mama je živela z družino sina Francija, ki je lepo skrbela za mater na jesen njenega življenja. (Op.u.: Lojze Košorok se te dni nahaja v Sloveniji, želel si je videti mamo, vendar je prišel sedem dni prepozno, mame ni več našel...).
In še
"Slovene" ali "Slovenian"
Ureništvu Glasa Slovenije!
Glas Slovenije je v prejšnji, 74. številki, ponatisnil članek dr. Edija Gobetza, ravnatelja Ameriškega slovenskega raziskovalnega centra, v katerem razpravna kaj ie bolj ustrezno v angleščini "Slovene" ali "Slovenian .
Dr. Gobetz navaja angleško pravilo, da se za prebivalce države, katere ime se končuje na "-ia", doda končnica "-ian", to je za Slovenia "Slovenian" in ne "Slovene". Doslej sta v rabi oba izraza.
Vsak živi jezik ima svoje življenje, razne besede in izrazi se menjajo, opuščajo, nove besede se uvajajo, in če se splošno uporabljajo, postanejo priznane v besednem zakladu jezika. V angleščini so najprej uporabljali izraz "Slovene \ ki je prišel v splošno rabo. Slovenci pa so bili znani bodisi po francosko "Slovenes" ali po nemško "Slowenen".
Ime. Slovenija se je pravzaprav začelo močneje uveljavljati, ko so slovenski rodoljubni politiki ob pomladi narodov leta 1848 na Dunaju izdelali načrt in program Zedinjene Slovenije. Peter Kozler je tedaj izdelal tudi zemljevid Slovenije z etničnimi mejami. Avstrijska -germansko orientirana politika - je to narodno gibanje preganjala. Slovenija je ostala v srcih svobodoljubnih Slovencev, ki so še naprej živeli razdeljeni upravno v dežele Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko.
Tudi, ko so Slovenci leta 1918 z največjimi nadami prišli v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, velikosrbska politika ni dovolila enotnosti slovenskega ozemlja, ki je bilo razdeljeno na Ljubljansko in Mariborsko oblast, vsaka s svojim velikim županom na čelu. Pozneje je slovensko ozemlje imelo upravno ime Dravska banovina z banom na čelu.
Slovenija je prišla do svojega uradnega priznanja šele po svoji osamosvojitvi, ko je postala meddržavno priznana neodvisna država.
Od leta 1991 naprej imamo Slovenci res dobro podlago, da v angleščini dodamo besedi Slovenia končnico "-ian' -se pravi "Slovenian". Sicer bo pa praksa pokazala kateri izraz se bo splošno uveljavil ali pa se bo zgodilo, da bosta ostala oba enakopravna.
Izraz "Slovene" nekaterim ustreza. N.pr. Society for Slovene Studies, slovenski znanstveniki na tujih univerzah v glavnem še naprej uporabljajo ta izraz.
Pripombo, da beseda sloven" v angleščini pomeni zanikrnež, umazanec, ni jemati resno, saj se besedi "sloven" in'"Slovene" pišeta različno in tudi naglašanje in izgovorjava sta različni.
Da pi se Slovenija še bolj uveljavila v mednarodni javnosti, bi bilo potrebno, da vedno in povsod insistiramo, da se beseda "Slovenia" izgovarja kot "Slovenia" in ne "Slovinia" (op.u.: kot to počnejo voditelji TVMagazinä, ki nam ga pošiljajo iz Slovenije za slovensko polurno oddajo na Tv 31 v Melbournu, ki je na sporedu vsak drugi ponedeljek; tisti grozni "Slovinia' človeka naravnost para po ušesih).
Ob tej priložnosti bi še omenil, daje Draga Gelt iz Melbourna že leta 1985 v svoji eponalni knjigi The Slovenians From the Earliest Times dosledno uporabljala izraz "Slovenian", ker je verjetno začutila utrip slovenskega življenja, ki je nihalo k osamosvojitvi Slovenije. Prav tako gre vse priznanje naši sydneyski rojakinji Mariji Senčar in njenim sodelavcem, ki so uporabili izraz 'Slovenian", ko so ustanovili The Slovenian Foundation Trust, ki ima levji delež pri slovenskem lektoratu na sydneyski Macquarie univerzi. In skoraj bi bilo odveč omenjati, da si je tudi Slovenski svetovni kongres izbral v angleščini naziv Slovenian World Congress.
Bilo bi potrebno obravnavati še več vprašanj s tem v zvezi a to bi že presegalo obseg tega članka. '	Dr. S. Frank, Adelaide, Južna Avstralija
. Cenjena gospa Gregorič!
Mislil sem pisati gospe Elici Rizmal in se ji zahvaliti za lepo razlago po radiu SBS o besedi "Slovenian", danes pa sem dobil v roke zadnjo številko Glasa Slovenije in v njem še bolj obsežen dokument o isti zadevi. Hvala vam vsem, ki ste to stvar tako lepo dali v javnost! Upam, da zdaj vsaj v Avstraliji ne bo vec dvoma, kaj je pravilno in kaj ne.
Mnogo let sem poslušal trditve, naj bo "Slovene" ime in "Slovenian" pridevnik in prav rad bi bil izbrisal iz slovarja nepravilno razlago. Zdaj, vsaj upam, je problem rešen. Naj nas Francozi Kličejo po svoje "Slovenes", v angleščini pa smo "Slovenians , tudi če gremo v Virginijo kot "virgins" in tam postanemo še Virginians.
Morda bi biio dobro, če bi objavljeni članek "Slovene" or "Slovenian", objavljen v ameriškem slovenskem glasilu Newsletter natisnili na velik plakat in ga nalepili na oglasno desko vseh slovenskih društev in središč po svetu. Pa tudi v šolah ne bi škodilo! Se enkrat lepa hvala Elica in Stanka! V imenu mnogih, ki tudi tako mislijo, lep pozdrav.
Ivan Kobal, Sydney
Iz Slovenije poroča
Lojze Košorok
Eleonora White iz Sydneya izročila otroški bolnici v Murski Soboti darilo avstralskih Slovencev - ček od 10.000 dolarjev
Naša rojakinja Eleonora White iz Sydneya ie v četrtek, 18. aprila 1996 predala šefu otroške klinike v Murski Soboti ček od $ 10.000 AUS. Povabila me je naj bom navzoč in tako smo skromno proslavili predajo čeka ob prisotnosti številnih novinarjev in televizijskih snemalcev. Vsi so še isti dan po vsem Prekmuiju o dogodku na široko poročali. Na kliniki so nam povedali kaj bodo kupili in nam zagotovili, da bo denar koristno uporabljen. Razkazali so nam važnejše sobe otroške klinike in nam pokazali inkubator, kamor bodo namestili nov aparat - monitor, ki ga bodo kupili z darilom avstralskih Slovencev. Vsem so se najtopleje zahvalili za plemenite darove!
Novičke
—	Slovenski narodni svet Viktorije obvešča, da bodo odslej polurne slovenske oddaje na TV 31 v Melbournu vsak drugi petek ob 19.30. uri.
—	Maijan Peršič iz queenslandskega Gold Coasta za SBS radio:
—	V nedeljo, 21. aprila 1996 je bilo v Queenslandu v Povodci narodov, ki je bila v okviru praznovanja etničnega dneva, videti tudi Slovence v narodnih nošah.
—	Queenslandsko slovensko društvo Planinka je priredilo Reunion for the second generation Slovenians and their family and Mends.
—	Te dni poteka pet let odkar so se Slovenci iz Gold Coasta zdruzili v slovensko društvo.
—	Pevski zbor iz Melbourna bo gostoval v Queenslandu 29. in 30. junija letos. V nedeljo se bodo na novih baliniščih pomerili tudi balinaiji.
Glas Slovenije stran 10
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays
from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbouma in Sydney a na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
LAUDA telefon: 1 800 642488 (brezplačni poklic)
Filatelija
Maura Vodopivec - Južna Avstralija
SLOVENIJA
X1?'" i 55 °°
		
	: SLOVENIJA :	
	; ÔÂy/A f 75-°° ;	
	.^,-r— ;	
	t/L " ■ ' ~ ~ "i / . : -v ■ --ye , ---. ;	
		
	•	
		
SLOVENIJA
Čcviunlu i f r* OO lu< riiič j OD'
m

^evHa
The only airline direct to the Heart of Europe
Aauda-air
Belokranjske pisanice Kovana okenska mreža Čevljarska luč
Čevljarska luč na steklene kroge - Tržič
Tržič je staro čevljarsko središče na Slovenskem. Čevljarji so si pri nočnem delu v svojih domačih delavnicah svetili s posebnimi svetilkami, ko so s pomočjo steklenih krogel usmerjale svetlobo na delovni mizi. Sredi lesenega stojala je prostor za svečo ali petrolejko, na stojalu pa so obešene ena, dve ali štiri (odvisno od velikosti luči in števila čevljarjev za delovno mizo) z vodo napolnjene steklene krogle, ki imajo tako lastnost leče in zato z njihovim dvigovanjem ali spuščanjem lahko spreminjamo mesto osvetljene delovne površine. Svetilka je svojevrsten primer domače iznajdljivosti in znanja, čeprav so podobne svetilke uporabljali tudi na Nemškem in drugod po Evropi. Torej je naša enačica svetilke in steklene krogle iz Tržiča svojevrsten primer in še eno spoznanje o našem deležu pri sooblikovanju kulture evropskega prostora v minu lih stoletjih. Starejši primerek luči na steklene krogle hrani tržiški muzej, njene replike pa izdeluje mojstrska delavnica Kosmač v Tržiču.
ii éâkajis,
naročite si
Qvni i7uori!
m
mm
V slovenskem mesečniku TUrist si lahko preberete o čudovitih reportažah slovenskih popotnikov; ki vas skozi besedo in fotografijo očarajo z eksotiko življenja južnoameriških Indijancev ali doživetja polarnega sija daleč na severu Norveške ... ... spremljamo in opisujemo stare slovenske običaje, odkrivamo pozabljene slovenske vasice, neznano Slovenijo in stare slovenske graščine ter gradove ... ... svoj prostor v reviji so našli tudi fotografi, ki bodo našli na svojih straneh veliko zanimivih Člankov, ki jim bodo pomagali pri svojem delu, pa naj si bodi pokrajinska, športna ali pa družinska fotografija.
Torej ... privoščite si potovanje po straneh Timsta in skozi odlične fotografije podoživeti potovanje kakor ga je doživel avtor - popotnik, mogoče se bo tudi v vas zbudila popotniška žilica ...
rSkLsi-
REVIJA ZA TURIZEM IN FOTOGRAFIJO
c. 24. junija 23. 1241 Črnuče. SLOVENIJA - EVROPE
LETNA NAROČNINA ZA PREKOMORSKE DRŽAVE JE 110 US$
	Glas Slovenije stran 11 — ENGLISH PAGE	
		
News from
Australian Week in Ljubljana. Aspiring to strenghten bilateral economic cooperation between Slovenia and Australia, Australia week started 15 April in Ljubljana. The visit of representatives of Australian government and economy was organized by the Slovene Chamber of Economy (GZS) in cooperation with Australian Embassy based in Vienna and Australian educational institute 1DP. The Australian delegation met with representatives of the GZS, Slovenian Ministry of Economic Relations and Development and representatives of Slovenian economies. There was also three-day Australian regional trade seminar on international marketing. Young businessmen and experts who wish to later on continue education and expert advance studies connected to trade cooperation between the two countries or plan business cooperation with Australia were particular expected to attend the seminar. The seminar was conducted by two prominent Australian experts, a lecturer on methods of marketing research in the Canberra University Desmond Woods and a private advisor Richard Ryan.
Those interested in potentials and particularities of penetrating overseas markets, attended a two-day regional symposium on economic and trade cooperation with Australia. Potentials to widen economic cooperation with Australia was discussed as well as understanding business conduct, negotiations, customs legislation, business insurance, etc.
Apart from representatives of Australian Embassy and permanent mission of the United Nations to Vienna, government organization for trade promotion Austrade and ministries in charge of economy, representatives of several Australian companies arrived in Ljubljana and they met with their Slovenian counterparts at a business conference: The Australian Financial and Insurance Company, Vacon Pty Ltd., International Wool Secretariat (IWS), CSR Raw Sugar Marketing, Impact International (Dušan Lajovic was there), Karim Overseas Pty Ltd, Merry down PLC and Euro International. /STA/
State Secretary to the Foreign Ministry Ignac Golob paid a working visit to Singapore and Indonesi. He was received by Singapore's Foreign Minister, Mr. S. Jayakumar, who is, at the invitation of his Slovenian counterpart, Zoran Thaler, soon to visit Slovenia. Minister Jayakumar maintained that Slovenia and Singapore should cooperate more closely. In Jakarta, State Secretary Golob met with Indonesian Foreign Minister Ali Alatas. He handed Foreign Minister Alatas the invitation of Slovenian Foreign Minister Zoran Thaler to visit Slovenia. /STA/
The Ambassador of the Republic of South Africa
to Slovenia, Joyce Mxakato-Kiseko, presented letters of credence to Slovenian President Milan Kučan and copies of the credentials to Foreign Minister Zoran Thaler. /STA/
The head of the Slovenian Parliamentary Committee of Economy, Feri Horvat, met with the Chairman of the Croatian Chamber of Economy Nadan Vidosevic, the Head of the Croat Government Commission for succession issues, Bozo Marendic and representatives of Slovenian companies and joint venture in Croatia in Zagreb. They discussed unsolved questions, including those concerning property relations, Ljubljanska Banka and the Krško Nuclear Power Plant. In 1995 Slovenia and Croatia exchanged US $ 1.4 billion worth of goods and sendees, file:// C / Program File.Vigator/ Slovenia Weekly Nol4
WW II Vetrans' Association Protests Againsts Italian Attempts to Incriminate National Liberation Units of Slovenia. They and other participants in the resistance against Fascism and Nazism reacted with the statement aganst the attacks from some Italian sides, file:// C / Program File.Vigator/ Slovenia Weekly Nol4
Slovenija
The green piece of Europe
President of the Republic of Slovenia Milan Kucan
Interview: President of the Republic of Slovenia Milan Kucan; by Flaneur journalist Tomaz Gerdina. Question: In your opinion do Slovenes around the world treat their native country any differently than before independence? Where is the change in relations seen? Answer: I believe this relationship has changed considerably. Slovenia as their native country becomes friendly to all Slovenes around the world. This includes all the changes that have been taking place in the country and is irrespective of the reasons why Slovenes have emigrated around the world. It is country where everyone is welcome, regardless of mutual differences. The question of course is how much life inside Slovenia fulfils the expectations they have. I myself believe these expectations are however not entirely fulfilled, as life inside Slovenia is still much too saturated with the divisions of the past.
Slovenia is expected to see a 5 - 7 percent increase in GDP from 1995-97, fueled by investment and foreign trade. In general, conditions for growth are expected to be stable, with even lower inflation rates predicted. There will be continued emphasis on concluding the transformation of the economic system, fine-tuning economic policy, and development of business strategy in companies, particularly in regards to Slovenia's efforts to fulfil standards and conditions set by the European Union, /http: // www. gzs. si / trends /
«
*
■ m
*	euro
international ptyitd
Mil
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS:	SYDNEY BRANCH:
3 Dalmore Drive	2 A Bessemer Street
Scoresby VIC 3152	Blacktown NSW 2148
Ph.: (03) 764 1900	Ph.: (02) 671 5999
Fax: (03) 764 1461	Fax:(02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE | koment-tračem iz Slovenije /Večer/
In. sončni strani Alp nam očitno zaenkrat ni več dovolj ; toplo. Zato se mnogi spet močno ozirajo na jug!
Pri nas so pred "noro govedino" posvarili politike. Pravilno, saj so ti najbolj dovzetni za vse viruse norosti.
Po najnovejših sondažah javnega mnenja podpira stavko zdravnikov le še petina javnosti. Ostala javnost je namreč že po rušo. Pomeni, da bo zdravnikom lepega dne še hudo žal zavoljo maratonske stavke, saj so že skoraj povsem ostali brez štofa.
Zdravniki bi ta teden že potrebovali pomirjevala. Žal ni bilo nikogar, ki bi jim jih predpisal.
GODOVNIKI
Živko
vse najboljše
Cdo >traj
>ie ta, ki drugemu jamljo koplje, pa ni grobar? jkajoči zdravnik.
Cena posamezne stcviiKc $ zjuu; lema nai polletna $ 30 XX): letna naročnina za prek« vključno 7. letalsko poŠto) 10
zne Številke $ 2JOO; letna naročnina $ 50XX); letna naročnina za prekomorske države
10000
GLAS SLOVENIJE
Zalofnik: Založba OLAS Uataoovitdji: Dutan Ljyovic. Alfred Breiaik. ŠtcfnM Merici m Stanka GregotU Upavm odbor. Dušan Lajovic. Alfred Breiaik in Stanka Oregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprav* strani: Stanka Oregorič. 4/316 Dorset Rd. Boronia.
Melbourne. VIC3155. Avstralija Telefon-fzx: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Goden, Lojze KoSorok, Martha Magajna. Danica Petni. Vinko Rizmal. Jože Žohar Logo; France» Gelt m Stanka Oregorič Diatdbudja: S Z. Oregorič Lnfoimadie; Interact - WWW, RS Urad vlade zamfonrdnmjcfpoYxtkiluuKitarjev iz slovenskih medijev), obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Delo, Večer, Dnevnik, Primorski dnevnik. Družina, Mladina, MAG, Jana, Svobodna Slovenija. Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Nai tednik. Nedelja, Mladika, Slovenija Weekly, Lipov Ust, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) ter posamezni poročevalci.
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorvet Rd. Boronia VTC 3155

Fodpitana(a) Ulica io kraj
Država
Podpis
Fotona It.
Datum
Tiski
CD
Bounty Print, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic 3134