GIjAS svobode. flix)vknski tkdnik Ijt'WTTAa Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hixj7enio webicly llirotip To T«» luTuimi O* Ti■ LuouH Oi !■■—. "0D BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 28 Chicago, 111. 14. julija 1905 Leto IV Odboru "Slov. Mati- KP ''i ■ ' ce" v Ljubljani. ge ni dolgo, ko je "Slov. Narod" poročal, da so pri zadnjih odborniskih volitvah prišli sami napredni možje t odbor, možje katerim sta napredek in kaltura slovenskega naroda pri srci. Tudi mi smo verjeli temu slavo-ipevu na odbor "Slov. Matice", kakor je verjel marsikateri avobodo-mialec, ki gleda dandanes človeško življenje brez naočnikov.' Ali danes smo prepričani, da ni tako kakor je poročal "Slov. Nar." ker 23. s tov. letošnjega letnika se nam Je vrnila z opazko: "Se ne sprejme", tajnik. Sledi nečitljiv podpis. ..Mi nemoremo konstatirati, je li v resnici tajnik v soglasju z odborom »vrnil list, ali pak kak reakcionarec, katerih kar mrgoli v "Slov. Matici", ne da bi bil pooblaščen v to? Naj bo kakor hoče, resnica le ostane, da so v "Slov. Matici" elementi, ki imajo o napredku in kulturi kake-ga naroda toliko pojma, kakor osel o citranju, katerim bo gospodarska in politična vprašanja navadna španska vas. "Slovenska Matica", ki zbira vse "parta cegelce", ki so tiskani v slovenskem jeziku, ima elemente v svoji sredi, kojim je list trn v peti, ki zastopa najmodernejšo Btrujo v verskem, gospodarskem in političnem vprašanju, dasi je ta list tiskan v slovenskem jeziku. To oBtane pribita resnica, katera se ne da utajiti t "Gospod", ki nam je vrnil list, je mill1!, da je nam .aorda s tem na-rcd 1 kako škodo ali razsrdil nas. Mi Mtanemo pri tacih otroških činih povsem mirni, le dejanje tacega "ve-leučenega" gospoda obesimo nekoliko nižje, da je lahko vsakdo ogleda. "Gospod", ki je pridobil svojo patentirano "znanost" v šoli na troške svojih starišev in drugih ljudi, lahko rasvidi iz tega kako nas je pobil, da smo vsem gostilničarjem in kavarnar-jem v stari domovini, kateri bo nam mani, poslali brezplačno današnjo itevilko, da slovenski narod spozna, kakšni duševni revčki nosijo zvonec v "Slov. Matici". Ko smo po "Slov. Nar." doznali, da se je završil radikalen preobrat, smo hoteli tudi mi vstopiti z vso silo, da se knjige "Slov. Matice", kolikor nofoče razširijo tudi med ameriškimi Slovenci. Ali sedaj smo prepričani naj deloma, dokler ne dobimo popolnega pojasnila v tej zadevi, da se je "81cfr. Matica" ponižala na nivo "Mohorjeve družbe". Za take književne zavode se pa ne more unemati Človek, komur nista kultura in napredek naroda le lepo zveneča fraza. Uredništvo. "Smešno je, a ko vojskovodje v bitki vnema jo vojake, naj ne vojskujejo M svoje hišne bogova iu za grobove ■vojih očetov, torej za domovino; kajti med vsemi je komaj eden, ki ima *vojo lastno gomilo iti svoj hišni altar. Da drutrim nabavljajo bogastva in razkošne življenje, noaijo meče iu umirajo na bojnih i>oljanah. Premagali so svet in imenujejo jih njejfa gospodarje; nami pa ne posedujejo niti grude zemlje." Še predno je zagledal beli dan komunistični manifest, je to povedal v nekem, znamenitem govoru, že pred »toinsto leti rimski, ljudski tribun Ti-beriiiB Graehcus. V tem govoru je tudi povedal, da imajo divje zveri v Italiji svoje brloge, rimski državljani pa, ki nosijo vsa državna bremena, so ores domovja. s In te besede so sedaj, ko se Japonci in Rusi koljejo med seboj, zopet na ^»tu, V imenu domovine gonijo vojake na morišče. V resnici se pa gre za malhe knezov, kapitalistov in druzih enakih lenuških pridaničev. Listu v podporo. Ker se Slovenci na Kranjskem pridno uče latinščine lOo; ker §em »ladkoginjen lOo. J. A. Razgled po svetu. iz rusko-japonskega bojišča. Japonci ho vtihotapili v ruski tabor proklamacije o vstaji in puntu v čruomorski luornarnici. Japonci so izkrcali dne 7. julija vojaštvo na otoku Sahalinur Ja|H>nci hočejo prenehati z vojnimi operacijami še le tedaj, ko bodo posredovalci za mir obeli držav že pričeli z delom. Tudi v Mandžuriji se ni duba ne sluha o prenehanju krvolitja. Vse kaži'. da se (»jama pripravlja za odločilno bitko. RusJ/fl, V Moskvi je nekdo ustrelil grofa Šuvalova, generala in policijskega prefekta. Napadalca so biriči ujeli. V Tiflisu so proglasili vojni sod. V Odesi niso razmere tako ugodne, kakor poroča ruska vlada. Z Dunaja se poroča, da avstrijska vlada ne verjame v mir v Odesi. Avtrijski konzul je mi Heki najel pnrnik Borneo. Pamik je moral takoj odpluti v Odeso, da okrca avstrijske in ogrske državljane nko bi se položaj poostril. "Morning Post" poroča o puntu v Libavi. Po porodilu bi iinolo biti 23 puntarjev vstreljenib. Ali obsodba se ni k vršila, ker je vojaški oddelek, ki je imel postreliti puntale na jtove-Ije "ogenj" obrnil puške proti častnikom in vse častnike poatrelil. Na to se je vnel !>oj med kozaki in vojaki, ki je še le ponehal, ko je rojakom pošlo strelivo. IU) kozakov je bilo vbitih. "Knjaz Potemkin" je priplul v Kustendji. Tu so so vsi puutarji izkrcali, ker jim je rumunska vlada zagotovita, da hode ž njimi postopala kakor z vojaškimi beguni. Škoda v Odesi, katere je provzročil ogenj, znaša nad $20,000,000. Oškodovanci zahtevajo sedaj odškodnino od vlade, ker jim zavarovalne družbe nočejo izplačati zavarovalnine. Knez Tmbeekoj predsednik nioskvi-škega zborovanja zeinstva se jo izrekel zn enako volilno pruvo za ruski državni zbor. V Tiflisu še vodno pokajo bombe. V 1{ijri je policija znplu 'J5 revolu-cionarcev. Iz Teodozije se poroča, da je pri vojaški paradi nekdo streljal na polkovnika, a ga ni zadel. V nastalem nemiru sta bila težko ranjena en častnik in en vojak-prostak. Mej armado v Mandžuriji krožijo peticije, v katerih se zahteva konsti-tucionelno vlado. Pri marsikaterih polkih je nastal pun t in vsa armada je nezanesljiva. Kmet ski punt v gubernijnh Ker-zon, Poltava, Jekaterinosluv in Tav-riila se vedno bolj širi. Kmetje požiga jo poslopja veleposestnikov. Boja-rji zahtevajo vojaško pomoč, a vojaki pa simpatizirnjo s kmeti. Nemčija. Obravnava v Ilallu proti socialističnemu poslancu Kunertu, ki je ožigosal roparski upad evropejskih vojakov v Kino, je dokazala, da so evro-j>ejski vojaki nastopali kakor pravi podivjani roparji. Priče so j>od prisego potrdile, da so vojaki jemali jestvine, ne da bi kaj plačali, kradli dragocenosti, ženskam pa storili silo. Nekateri evropejski divjaki v uniformi so |x>rezali mrtvim Kitajcem cofe, poslnli jih domu, kjer so si dali napraviti iz njih verižice za žepne ure. Tudi v porušenju knjižnic in umotvorov so evropejski vojnki bili pravi mojstri. V nemškojaipadni Afriki še .ni miru. Major Graeser poroča o bitki pri Kohasu blizo Ribje Reke, kjer je izgubil 2 častnika in 3 vojake. Še le po vročem boju je prepodil Ilotentote iz njih postojank. Francija. Zbornica je sprejela -s 341 glasovi proti 233 zakon o ločitvi cerkve od države. Zakon je določen, ker pove jasno in določno, da je konkordat z leta 1801 neveljaven in da država nima nobene zveze z cerkvijo. Zakon n« pripo-zna nobene vere, ne verske sekte. Zakon pripozna versko svobodo in dolo- ča za take duhovnike, ki zlorabljajo vero v politične namene ojstre kazni, Belgija. Znameniti geograf Jean Jaques Elisee lieclus j« dne -t. julija v Bruse-lju umrl. Klisee licrluw je bil poznan jk> širnem svetu kot znamenit učenjak in anarhist. Letu 1871 so je s puško v roki na pariških barikadah bojeval za ljudsko svobodo. Leta 1804 je ]>oHtal na svobodni univerzi v Bruselju profesor. Poleg nebroj anarhističnih knjižic je napisal znamenito učenjaška delo, obsegajoče 1!) zvezkov — "Nouvelle geographic universelle". Časten s|M>min možu. ki je do svoje zadnje ure ostal zvest svojim idealom in nazorom;....... ..._____ Ameriške vesti. Spodili so ga. Pomožni statistikar, S. Holmes, je dobil brco, ker je boranim špekulantov dajal podatke o stanju bomba-ževine, s čimur so borzni Špekulanti "zaslužili" ogromne svote. Ta brca bode jako malo pomagala, kej; ^i je Holmes s svojimi transakcijami "pridobil" ogromno premoženje, Ako bode bacil korupcije tako okuževal ameriške javne uradnike, bomo v Ameriki kiunlu dosegli v korupciji najvišji rekord, prekosili bodetno Turčijo in Rusijo. Milijonar oderuh. Večkratni milijonar Howard Gould si je dal zgladiti krušno in dragoceno jahto, s katero se vozi kot pristni republikanec nemškemu idiotu, Viljemu št. 2 pete lizat. Nikakor se pa Uoud ni hotel sprijazniti s tem, da bi svoje mornarje točno plačeval in ž njimi človeški ravnal. Takemu postopanju so se pa mornarji "uprli". Takoj so jih vsi kapitalistični, časnikarski kozaki imenovati puntarje, ker so zahtevali svojo zaostalo plačo in boljšo hrano. Milijonarju Gouldu je pa srce v hlače padlo, zaprl se je v svojo kabino in |M»slal kapitana posredovat. Kapitan, neko jako surovo člov,eče, je takoj nahrulit mornarje in ker to ni {»omagalo, je udaril |*> obrazu necega mornarja. AH mornarji se niso dali ugnati v kozji rog. Zagrabili so suro-vega kapitana in ga vrgli v morje. Kapitan je hotel sedaj s pomočjo bi-ričev priti na jaht«. Ali temu so se zoj>et protivili mornarji. Gould je slednjič izplačal zaostalo plačo in je bil vesel, da tudi njega niso seznanili s neprostovoljno kopeljo. Uboj med Slovenci. 4. julija 1005, Tu je v gostilni roj. Jakšeta ustrelil Jože Kastelic rojaka Jurija Bižala, starega 45 let, doma iz Poljane v Beli krajini. Bižal zapušča v stari domovini enega otroka in vdovo. V gostilni sta se sprla radi Bižalo-ve sestre, omožene 8trk. Kastelic je rabil prav grde psovke, na kar ga je Bižul s ]>estjo udaril. Kastelic je pa potegnil revolver in izstrelil 4 strele na Bižala, od katerih so trije ^»godili. Oba, posebno na rnnjki sta bila zagrizena klerikalca. Sovražila sta vse, če je le |x» napredku dišalo. Posebno rada sta psovala socialiste. Ta žalosten dogodek, naj bode v zgled vsem rojakom, kam klerikalci — sovražniki napredka i kulture vodijo naš narod. — Do vbojev in umorov I Somišljenik. Moralna luža. V Philadelphiji |e policija na lovu za čestilci in Čestitkami boginje Venere zasedla lepo število dam in gospodov, ki so se shajali v tajnih srvetiščih Venere. Od vseh sbrani se pritiska na državnega pravdnika, da bi ne osrečil teh čestilcev in čestilk svobodne ljufbezni iz pluitokratiških krogov s tožbo. In kakor se čuje, bode ta pritisek imel tudi dober vspefc. V današnji cknitžbi je f navadi, akof je delavka, primorana prodati svoje telo, da si kupi kruha, da jo imenuje ves svet prostitutko, sodnik jo pa pošle v prisilno delavnico. Ako fine in bogate dame žive nemoralno, tedaj se pa na državnega tajnika toliko časa pritis/ka, da odstopi od tožbe. '/.a. fine dame in gospode je zakon le na papirju iu magari če se do viratu vat ja jo~ v moralni gnojnici. Je tudi pravica f Kapitalističen umor. V Tide Wather Mine, Va., se je pripetila razstrelili. 9 prumogarjev je mrtvih, 15 pa težko ranjenih. Stavka krojače v. V-'.Xev. Vorfvv. -x&stavk&ft krojači, ki izdelujejo površnike zimske suknje in srajce. Stavka jih približno 5,000. Stavknjoči krojači zahtevajo zboljšanje plače iu priznanje unije. Prosimo odpuščanja. Že večkrat smo trhli ameriški, strokovni, delavski organizaciji "American Federation of Labor", koje vodja je dični Samuel Gom-pers, predbacivali, da še ni nič storila, kar bi bilo delavcem v korist. Ali zmotili.smo se! DiČni Samuel Gomlpers je organiziral profesio-uelne igralce z žogo. Za temi pridejo najbrže igralci na karte in biljard. S temi organizacijami Ijodeta Mitchell in GomjKTs najbrže rešila pereče delavsko oprašanje? Čast, komur čast. Goitii>ers in Mitchell že vesta za kaj, zavedni delavci pa tudi. Sodniki v službi kapitalistov. Trust za olje je najprvo poskusil s t>odlo konkurenco uničiti državne oljarne v državi Kansas. Ker to ni šlo, je pa sodnik Green zakon države Kansas za podržavljenje oljarn (woglasil protiustavnim. Mi smo že preti meseci povdarja-li, da se v kapitalistični družbi, kapitalistom ne da priti zakonitim po-tixii tlo živega, dokler imajo lakaji kapitalistov moč preprečiti vsak zakon, ki bi imel koristiti ljudstvu. Prepir končan. Prepir radi razstireljevalnega zakona med premogarji in posestniki premogokojjov v državi Illinois jc končan na škodo delavcev. Razsoje-valni sodnik Gray jc izrekel sodbo, da jiolovico plače za razstreljače, ki znašli $4 dnevno, plačajo delavci, drugo pa kapitalisti. V pondeljek se je zojjet pričelo z delom. Ta razsodba je povsem najiačna in neumestna. Volk v ovčji koži. Pod tem naslovom je "Delavski Prijatelj'' z dne 6. jul. prinesel dopis, iz katerega posnemamo, da je župnik Kranjec v South Cliicagi dobil od sedaj iimobolne Marije Frankovič 745 tol., da na.oži, ta denar v cerkvi v Pittsburgu. Kranjec pa ni naložil denarja v cerkvi, pač ga je pdbasal v svoje malhe in jo odkurii v Chicago, odkoder je odšel v South Chicago duše past. Sedaj pa sina umobolne Marije Frankovič zahtevata sodnjiskim potom denar od župnika Kranjca in apelirata na njegovo vest. Nfo. kdor apelira pri tacih ljudeh a la Kranjec na vest, ta se je zmotil. Pri tacih ljudeh velja le energičen nastop. Nam je znano—imamo priče—da se je pred tedni Kranjec izrazil proti neki osebi v South Chicagi, da gre v Pittsburg in izroči 745 tol. prizadetima sirotonva. Mi smo takrat molčali, ker smo mislili, da bode Kranjec storjeno krivico poravnal. Ali danes pa pravimo: župnik Kranjec ven z denarjem! Dajte nazaj, kar ni Vaše. Človek, ki je močan in zdrav, torej sposoben za de- lo, naj gre v rudotopilnico delat, ako mu dušna paša ne nese toliko,, da bi poravnal storjeno krivico. Župnik K ranjec, dajte juicatj, kot ni Vaše! V znamenju splošne korupcije. Iz tunazenega perila ki se seiaj pere v zadevi Albert G. Wheelera, predsednika "Illinors Tunnel Co." družbe pred kazenskim sodiščem v Chicagi jt> razvidno, du so privilegirani sloji v ameriški republiki sko-zinskoz korumpirant. Denunciant in irlavoup ričn Kdvard ,). J ud d, patentiran zakonozavijač ni morda ladi tega ovadil vodstvo te družbe državnemu pravdništvu, ker je na rJrbeh) kradlo in ostoi]jalo. Taka je moderna morala ameriškega špisarja, ki se k večjem jezi, da sam ni v tej drutžolj.. ko. .-C bodr to nabiranje vfcoritijcvalo v možganih vsega oro-panih proletarcev, tolikomanj txxlo proletarci pri volji svojo duševno m ročno delavno moč darovali privilegiran nv lenuhom in končno lx>-do pa to nazaj vzeli, za Kar so jih drugi okradli. Zaman bodo i>otem molili nebeški agenti: "zvellčavnej-še je dajati kakor jemati,'' prepoz-no bodo ta rek trobili kapitalist! delavcem v vsesa, kedar bodo delavci svojo j k i prirodnem pravu priznano lastnino nazaj zahtevali. ♦ * * Kakor daleč nam je dandanes znana svetovna zgodovina takozva-tiih kulturnih narodov, tako daleč vidimo, da ta svetovna zgodovina bazira na ■si 1:, ropih in umorih. Ta-kozvani prvaki, kralji, knezi, vosko-viKlje ividosegli svetovne slave, ker -o b li pravični in modri, ampak ker so bili bolj predrzni, nesramni in brezsramni kakor drugi ljudje. Navadna, potila laž je, ako se smelo trdi, da je v vseh.m»jih zmagala slednjič le pravična stvar. Preprosta komedija ie. ako se apcl:ra na razsodišče, da bi razsodilo o kaki prej)orni točki, ko je vendar ves svet cJ"orožen, ko m» s vseli kulturnih državah zahtevajo ogromne svate za najmodernejše moriltto orodje. Surova s !a in strahopetna lo-kavost triumfirati v človečki druž-bi, v kateri divja l>oi vseh proti vsem na debelo in na drobno. Dandanes mogočneži proglašajo' take ljudi, ki bodrijo človeštvo, da bi vstopilo za najvišje in najčistejše ideale, navadnim sanjačem, ali jih pa kot nevarne hudodelce j>oš:-ljajo v smrtonosne ječe. Prihodnji človeški roti bode povsem drugače sodit o prvaboriteljih za človečan-stvo. V njih bode videl idealne ljudi, ki se niso bali vislic, grmad, mučenja in ječ, ki so bili vsaki treno-tek pripravljeni žrtvovati vse za člo-večanstvo, pravico in resnico. Na-obratno bode pa isti človeški rod videl v ljudeh, katere smatra današnja buržoazija prvakom in narodnim junakom, navadne hudodelce, katerim bode ood svojimi razvalinami poikopal vso svoj at, ki drži dandanes vsevzdržujoče in marljivo delavno ljudstvo k tlacn. Josip Logačan. Kralj Matjaž g^T Slovensko-ang;leSki-rečnik katerega prodaja V. J. KUBELKA, Box 744, NEW YORK, N. Y. (cena mu j« »amo 60 ct.) Pri naroČilu te&a riovaxja. ki ima obliko lepne knjlitee. priložite znesek 60 ct. t postnih xnanikah aT! pa Post Money Order na t&meaj cmwijMt aaalor. Zgodovinska povest. f: XV1;......... širni dvorani, v kateri je nekoč prijur t'eleatiii z. bičem v roki hotel ciganko Ester prisiliti, da bi ga ljubila, se je vršilo novo zasliševanje obdolženih kmetov in prič in kdor ni ničesar priznal in ni potrdil stavljenih vprašanj, tega so jiodvrgli torturi. Jok in krik trpinčenih ljudi je bil tolik, da se je čul celo na samostansko dvorišče in da so trepetali celo tako trdosrčni ljudje, kakor so bili samostanski uslužbenci. — Na mučilnici prizna vsak kar se hoče. je menil eden stražarjev. Z mučenjem se lahko spravi najne-dolžnejšega človeka na vešala. — To pa že ni rcš,J je ugovarjal drugi stražar. C'e je kdo nedolžen, mu -pomaga Bog, da brez bolečin prestane tudi najhujše mučenje. — To ni res. Tisoč in tisočkrat se je zgodilo, da so bili nedolžni ljudje trpinčeni in umorjeni in l!og jim nt pomagal. P.iTg- -j c vendar ^tgaTederHr-pravičen, nad vse usmiljen in dobroti ji v. — Vse to je, ali vzlic temu je pustil. da so nedolžni ljudje morali tr-|>eti neznanske muke, da so priznali dejanja, katerih niso storili in da so morali iti v strašno smrt. — Kaj. praviš? Ti si bogokletnik ! Čuvaj se. da ne prideš še na grmado. — Stari stražar, ki ni hotel verjeti, da nedolžno trpinčeni ljudje ne trpe na mučelnici nikakih bolečin, je u-molktiil. Nt se več upal,* zastopati svojega mnenja, kajti bal se je novega samostanskega poglavarja, ki je glede kruto-ti št- prekašal svojega prednika, uklon I je glavo in tiho sedel na klop poleg glavnih vrat. Morda bi se ne bil tako hitro vdal, ko bi bil vedel, da je tudi med menihi mnogo takih, ki so njegovega mnenja n ki >o komaj premagovali svojo jezo radi počenjanja ljubljanskega sfxhi'ka in prijorja Hugotia. Vri samostansko dvorišče se je pribijal voziček, s katerega je skočil polhovgraški sodnik Strniša. E-•• ' m jebil ostal na Vrhniki pri go- ■ • Regini in nameraval tam počakati. da se vrne njegov bodoči tast. Stražarji ^o spremili sodnika Strnišo v samostan, a mu že med potom povedali, da lxi moral na ljuVljan-skega sodnika in na prijorja nekaj časa čakati, ker zaslišujeta jetnike. < )bupno kričanje iz podzemskih ječ je udarilo tudi na Strnisevo uho in sftnznal je takoj, kako se zaslišujejo jetniki. — Prosim, prečastiti gosjxxlje, pokličite hitro le hitro prijorja in cesarskega svetnika, je Strniša ogovoril menihe, katere je dobil v refek-toriju. — Zdaj ni mogoče, je rekel eden menihov, zdaj se zaslišujejo hudodelci ki so umorili prijorja Celesti-na. — —Ali ti hudodelci so nedolžni, |H>polnoina nedolžni, je vskliknil sodnik Strniša. Prav zaradi tega »em pr šel sem. — Nikar tako ne govorite gospod sodnik! Kaj l>odo nedolžni, ko -o nekateri že priznali svojo krivdo in natančno povedali, kako so pri-jorj.k Gel est in a vjeli, ubili m o-besili. Strniša je bil tako razburjen, da svojih besed ni natančno preudaril. — Če je kdo kaj priznal, je to storil na mučilnici, vsled strašnih bolečin. A nedolžni so vsi in kri teh nedolžno trpinčenih in umorjenih ljudi kriči do neba in zahteva maščevanja. V imenu pravice in poštenja zahtevam, da j>okličete sodnika in prijorja. S trn i seva nevolja in eneržija je napravila na menihe vsaj toliko vtisa. da se je vendar eden odločil in šel poklicat sodnika in prijorja, ki sta tudi kmalu na to stopila o refek-torij. Kaj je Strnišo pripeljalo v samostan. sta že vedela, ker jima je bil to povedal tnenih, ki ju je bil prišel klienl. Prijor se je držal skrajno rie-zatrpno in je jako hladno pozdravil Strnišo, saj je vedel, da je evam*r-lik. da je vzel pod svojo strVlio Ijen in jezno je odgovorih ubeglega meniha Erazma in mti ho- če dati svojo hčer za ženo, ter da je prijatelj Antona Magajne, največjega sovražnika samostana v Bistri. A tudi ljubljanski sodnik ni imel pravega zaupanja do Strniše, in to iz istih nagibov, kakor prijor I Iu-gon. Strniša je na prvi hip spoznal, da bo imel težko stališče in da se bo treba mnogo truditi, predno prepriča ta dva moža. Po kratkem pozdravu so se vsi trije vsedli za mizo in sodnik Strniša je začel pripovedovati, kar je bil Erazem izvedel oil dolgega Labana. Ljubljanski sodnik in prijor 1 Ingoti sta pazno poslušala starega Strnišo, ki je jasno in z globokim prepričanjem pojasnjeval ter dokazoval, da so cigani usmrtili prijorja Celestina m da tega kmetje niso mogli storiti. Razem samostanskih stražarjev je edinole zaveznik in vohun ciganov, Simon Kozina, vedel, da je bil prijor Celestin — oblečen kot vojščak — šel na Vrhniko in edinole Kozina je mogel iti ciganom na roke, da so Celestina spravili na' stran in ga umorili. Tenia Ij ubij an-1 -ki sodnik in prijor sta le zmajevala j z glavama in videlo se jima je na obrazih, da ne verjaineta staremu Strniši*. ........................ — Kje naj bi se bili pa \zeli ti vaši cigani, je vprašal prijor, ko je končal Strniša. Celo leto ni bilo videti nobenega cigana zdaj pa naj bi bili kar naenkrat zrasli iz tal, in usmrtili prijorja Celestina. To je skoro nemogoče, gotovo pa popolnoma neverjetno. — Vse je mogoče in vse je verjetno, je pripomnil ljubljanski sodnik, gre se le zato, kako se kaka obdolži-tev podpre. In obrni vsi se k Strniši je dostavil: — Kot pravnik veste sami, da ste doslej navedli same t rd t ve, dokaze pa ste nam ostali dolžni. Da, niti tega niste povedali, kako ste prišli celi stvari na sled, kako ste izvedeli, da so cigani umorili prijorja Celestina. — l ega ne morem i>ovedati, je odgovoril Strniša. Slučaj je nane-sel, da sem stvar izvedel, a dolžan sem molčati, kdo mi jo je razkril. — A vendar hočete, naj se vam verjame, se je smejal prijor. Pomislite gospod Strniša, vi ste bodoči tast iz samostana ttbeglega Erazma, Vi ste eden najboljših prijateljev Antona Magajne, tega najhujšega sovražnika našega samostana in sploh katoliške cerkve, Vi >te lutera-nec in hočete, da naj >e Vam veruje, ne da bi" svoje trditve dokazali. Oprostite, gospod Strniša, ali to Vam moram že reči. da nekoliko preveč zahtevate. Stari Strniša je bil glolmko uža- — Erazem pl. Obričan in Anton Magajtra sta častivredna moža, a kar se tiče mojega verskega prepri- čanja, nitna to ničesar opraviti z umorom prijorja Celestina. \ id:m, da nisem tu ničesar opravili in da me celo sumita, da sem Vama vedo* ma neresnico povedal, da sem samo prišel, da bi vaju speljal na led. Vzpričo takemu sumu je nepotrebno, da bi se še dalje tu mudils Strniša je vstal in vzel svoj klobuk, ne da b: mu bila sodnik ali prijor to branila ali ga kako drugače zadrževala. — še nekaj, predno grem', je rekel Strniša. Povem vama v naprej, da izve deželni glavar še danes vse to, kar sem vama povedal in da jaz resnice sploh -ne bom prikrival. Naj ikve ves svet, da tu trpinčita in morita nedolžne ljudi. Pri teh besedah se je Strniša obrti 1 in je odšel, s trdnim namenom, da stori kar je mogoče, da pride vkljub priporju in ljubljanskemu sodniku resnica na dan. Erazem je čakal Strnišo blizu samostana in ol>šla ga je silna jeza. ko je izvedel, da ni lioovedoval Strniša, Toliko da nista rekla, da sem jima nastavil past. — Bojita se ljudske nevolje. je -merrti- F,i atcuu- C e pride na dan, da so nedolžni vsi ti vl»ogi ljudje, ki so v samostanskih ječah in ki so jih grozovito trpinčili ali celo že umorili, 'nastane tak vihar, da ho groza. Na Verdu sta Erazem in Strniša vprašala za Magajno, a ker ga ni bilo doma, sta se peljala na Vrhniko in tam v tesni a prijazni pisarni trškega sodnika pojasnila Završanu vse to, kar je b:l f>ovedal dolgi La-ban in kar je Strniša doživel v samostanu. Strme je poslušal Završan ta razkritja in njegovo presenečenje je bilo toliko večje, ker je imel o Simonu Kozini najboljše mnenje in ga ča-s h celo vabil v svojo hišo, dasi gospa Regina sladkega Koz:ua ni mogla trpeti. —- Tu se ne sme ničesar odlašati, ie rekel Završan, ko sta Erazem in Strniša končala svoje pripovedanje. Ce prijor ne verjame, da- je Kozina kriv. mu morda še j>ove. kak sum d.n leti nanj in mož «na časa, da pobegne. — Kaj torej misliš, da naj se sto> n ? je vprašal Strniša. * Ti, Strniša, pojdi nemudoma v Ljubljano in naznani stvar deželnemu glavarju, Erazmu dam dva moža in naj gre ž njima v Lesno brdo ter pazi Ua tisto ogljarsko kočo, kjer ima Kozina skrit svoj zaklad, jaz pa izvršim pri Kozini h:Šwo preiskavo in ga na vsak nač n zadržim, dokler ne pride sodnik iz Ljubljane, Završanovim nasvetom sta Erazem iti Strniša takoj pritrdila in kmalu nato se je Strniša odpravil proti Ljubljani, Erazem pa z dvetna možema na* Lesno brdo,'dočim jcJel Završan sam iskat Kozino na njegov dom. (Dalje prih.) Bližajoča se dtgenerncija? NnAi)navdušeni patriotje, ki so prepričani • • vHOgaiitogo^noAti aiwriskcjja tolarja in v idi-ji. da Aim-rika fx>-kiieana reformirati ven svet, »e IhkIo čudili, ko zvejo.^tki ameri&ko ljnditro moralno imipada. da I> Amerika kmalu štela vee hudodelcev knkor K v ropa. l»r. Lvdutoii v i'hieajfi, ki že 25 let nnnieuva hudodelstva iti njih vzroke, piše v svoji knjigi "iMu/ahnc bok>7Jii in degunenieija": "Amerika je že o^rftdotočtniibi snov za ižmdke. Na|Mirno življenje Ameri-kiinea in |M»ode tudi vse vrestiičili*, ak<> hotle lov za tolarjem vedno vnieeval možgane .Vmerikaueev. Kdino socializem lah-ku ustavi | h 11 iiaraščnjoei depmera-eiji. Ali bode socializem ueeega ilne /.(trobil /.lowestno vlado denarja? 1H> sedaj*je w»cialieem v Ameriki naprej iloval le (HH ji-i. Morda >c bode v lm-doče hitreje razvijal in degenerirano Ameriko še pravočasno ozdravil. Slovenci pozor! | Ako potrebujote odeje, klobuke, »rajee, kravate ali drugo W vnžne reči za inožko zn delavnik ali praznik, tedaj se og. HL loaite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. W Čistim stare obleke in izdelujem nove j(t ftftT P" X ji najnovejši modi in nizki ceni. ^ % .H IU.I MAMKK, 581 S. (Vutre Ave. ^ blizo IS. uliee ( hicugo, III. Čez malo časa ima tnlplnti prvi paruik novega parobrodnegu dhištva. Mnogo miših rojakov kupilo si je vsaj po eno delnico, a večina ; ka kmetu, da je vse polje njegovo in da mu morajo isti, ki to zemljo za sti rabijo, qdrajtati tribut za vsak snop žita, za vsako kopico sena. Vse naj bo last vseh! Ako mož in žena njim mogoče delo storita, da zahtevata del vse- pri njenih pridelkov mej izčrpovalci tujih narodov. V orijeniu, — Afriki, — ne voraša se kje, — v Egiptu, v Tonkitm na Kongu pomnoževa tako Evropejec v takih razmerah število svojih sažnjev. Pa povsod najde tekmovalcev, ker se vsi narodi jednako razvijajo. In stem so po4 dane vojske, vojne v permanenci; iste mor:jo nastati, ker hoče biti vsak goi»podar tujih trgovišč. Vojske nastanejo za posestva v orijen-tu, za g(»podstvo na morju, vojske nastanejo, da se sosedu nsilijo u-vozni davki, predpisujejo pogoji; vojske proti istim, ki se zoperstav-Ijajo proti tem pogojem. Čirom topov ne utihne več v Evropi; celi rodovi so se 'že poklali; evropske države porabljajo jedno tretjino biče-ja za. vojne j>rij>rave ; in vemo, kaj so davki in koliko stanejo ubosca. Izgoja je previlegij majhne manjšine. Ali se more govoriti o izgO-ji, ako se sili otroka delavca, da. 13 letni dela v rudnikih, ali očetu-kme-ttt pomaga v težkih opravkih v kmetiji? Ali se zamore zahtevati od delavca, ko pride iz trdnega dolgotrajnega, duh morečega dela na dom da bi se učil? Družba se deli v dva tabora in v takih razmerah je sloboda le beseda. Radikalec včasih zahteva večjo slobodo tudi za delavsko, ali kmalu pride do zavesti, da bi več slobode vodilo delavstvo do združitve, — on se obrne, zgubi svoje prepričanje in 011 tudi glasuje za izjemne zakone in za vlado sab-Ije. Velik aparat sodnih dvorov, sodnikov, rabljev, orožnikov iu jetniča-rjevje potreba v varstvo privilegij in ta aparat postaja sam zopet izvor Ostema sumničenja, denunciranja, l-oftipc: ;<\ Ta si.-t 111 lastine Škoduje raz->ju Iru 'bnega čustvovanja. Vsakdo spr<. idja. ila mora oslabeli naše pleme brez poštenosti, brez samoča-sti, brez sočutja, brez vzajemne pomoči. Žival j ska plemena, ki le o ropu živijo, hirajo. Ali ta prikazen v naravi ne svari gosjiodujoČih, isti iznajdejo posebno vedo, — s katero dokazujejo nasprotno, seveda napačno. ' Govori se pač o tem. kako jc lepo, ako se deli imetje z reveži. AH kdo bi tako delal, se kmalu po dru-zih poduči, da spada kaj iacega pač v poezijo, ne pa v življenje. Lagati je poniževalno, nevredno početje, vendar postaja vse civilizirano življenje velika laž. Mi se navadimo na to laž, mi navadimo nase otroke nanj, živimo v dvojni morali kot hinavci. In če se tem zoperstavijo nasi možgani, potem jih navadimo na zofizem. Hinavstvo in zofizem postaneta druga narava civiliziranega človeka. Ali družba ne more dolgo tako živeti; ista se mora obrniti, k resnici, ali zginiti. Tako razprostira dejstvo koncentracije kapitala svoie pogubne nasledke čez vse socijalno /ivl.ifiije. Človeške družbe so — in, ako jim tudi stem preti pogin. — sUjene. da se vrnejo k nasledilim temeljnim principom: proizvajalna sredstva morajo priti kot kolektiven produkt človeštva zopet v kolektivno p<>-istega; individualna posest ni pravična in ne koristna; vse naj bo last vseli, ker vsi vse rabijo, |>otre-bujejo, ker so vsi po svojih močeh Pomagali ustvariti bogatstva sveta in ker je dejanski nemogoče, da se "iK-ri delež, ki bi pripadel j»osa-znemu v sedanjem proizvajenju. Vse naj bo vsem! Poglejte velikanski mehanizem strojev, katerega je vstvarilo 19 stoletje, poglejte one železne sužnje, imenovane ma-sme, ki oblajo, žagajo, predejo, tka-jo, ki razdelevajo ^urovine in nove stvarjajo in ki so čudeži zdajšnega casa! Xikdo nima prava, da se polasti jednega teh strojev in izjav-da je njegov in da mora isti, ga rabiti hoče, plačati tribut, tako ne, kakor ni smel opravičeno feudalni gospod srednjega ve- rni. 'l"a del bode zadostoval, da', bo sita živela v blagostanju. Blagostanje vsem! (Jlencoe, Ohio. ju«; 1SK)5. Sodryg urednik! Loto jo mino- 10 odkar sotn so poslovil od svojih prijateljev in ae odpravil na daljno pit v Ameriko. Prijatelji so mi hranili, češ, počnknj so malo, da bodo volitve končane. Ako hode izvoljen Knosevelt, se jo gliinil refren mojih prijateljev, potem bock> dobri časi v Ameriki in tudi mi odrinemo v Ameriko, Meni takrat ameriški ndnošnjise uiso bili znani kakor sedaj. Vendar sem pa imel toliko sgli v glavi, da seni vedel da predsednik. ki je ljubljence meščanskih jiolitiknrjev, ne 'more ni«' spremeniti tin današnjem koruuipi runom družabnem redu. Z ilrtige strani so pa zopet name pritiskali kapitalistični lopovi dobil niftem nikjer dela, ker sem se povsod odprto poležal za delavski interes. Into mojo nu-potilo v Ameriko, v deželo vsako* vrstnih čudežev. Prišedai v Ameriko, seui dobil takoj še precej dobro plačano delo, dasi smo bili preti volitvami. Neki večer mojem prihodu v Ameriko sedeli smoob sotlčku ječ. menovca. Miti našim rojaki je pač v navadi, da se včasih malce preveč pogleda v kupico polno jočme-novca. Govorica so jo sukala o bodočih volitvah. Rojaki, katerim jo Že pijača mulce razgrf l a možgane in ki so t-i tuli le "Glas Naroda", ho trdili, da boclb v Ameriki dobri časi, nko ImhU* izvoljen Roosevelt predsednikom. »Tast sem tej govo-riei prisluškoval. Slednjič sem pa vendar uprašnl koliko bodemo ime. 11 plače, ako bode Roosevelt izvoljen predsednikom. Rojaki so na to vprašanje previdno molčali, po-lrg pa v enonier tnlili, da.bomo i-nieli dobre čase. Rekel sem jim, nikar ne zaupajte meščanskim polit iknrjeiu. Kapitalisti ostanejo kapitalisti, ki Imajo le en cilj: vedno več i z prosu-ti iz delavcev. Komaj je niinolo leto, in že so se izpolnile moje besedo. Predsednikom je bil izvoljen Roosevelt, kapitalisti so i«i v jame postavili stroji, ki sedaj delajo mesto nas. Ce pa že delamo, tedaj pri truda-polnejšem in večiirnem delu manj* zaslužimo, kakor preje z ročnim delom. Maši ne, ki so v rokah kn-pitulistov prokletstvo za delavce, bi bile l.'iliko blagor za delavce, če bi bilo njih lastnina. In to so sedaj spoznali tudi nekateri moji rojaki v GHencoe iu okoliei. ' Radost mi napolnuje dušo, ko vidim mlado, krepke, slovenske funte, kočitfljp nns edini delavski list v Ameriki - ' Glas Svobode". Še ni vse zgubljeno, ko vidim, da' stopajo zu nami- starimi dela v. ^n skimi veterani krepki mladeniči v j bojne vrste socialistov, da bodo do. končali delo. katero smo mi začeli, ' Vsem rojakom, ki delajo v u-meriških peklih, tvornicuh, jamah itd, pa priporočoui, du nnroče "( i I. S.",uko niso zndovoljni z današnjo kapitalistično sužnpstjo in čeielž sebi in svojcem lioljšo bodočnost. Le potom dobrega časopisja je nutn mogoče izvežbati dobre iu značajne bojevnike zu »vohalo, ennkost in bratstvo. < t'i tu tol j "Gl, Sv." POSEBNI OGLAS. Nova prekomorfilca Črta—Sredozemsko In Adrljanako morje. — Cunard Line, ustanovljena leta 1840. S ^C. aprilom' 1901 so pričeli pluti parnlht Qunard Line Iz New Yorka pre ko NeaipoIJa v Trst In Reko. . parnlkl plujejo Ix Now Ytxrka: Pannonla (nov parntk, z dvojnim vlja- k.»ni, t),851 ton) dno 2o. jnl. t. 1.' Ultonia (nov parnlk, z d,vojnim vijakom, 10,102 ton) dne 27. jun. t. ]. Slavonia (nov parnlk, z dvojnim vl|»-kom, 10,606 ton) drie 2i). aujjr. t. 1. Ka=nej0 orn in Randolph ulici, ChlcaK". Se iščejo agentje! Raznovrstni godi »eni instrumenti po nizki ceui. J OS. J KUAN, •l.v.) \V. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov ■ - —'f Rojaki v Clcvelamhi in okolici jKjznr! Notarska pisarna. Izdelujejo se vsa notarska delu (Vollmncht), kupna, dolžno pismo, prošnje rudi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobo pismena jiojnunilu brezplačno proti odškodnini pošt- nine- William Sitter *Jt> Franklin Kxtensimi Lakewood, Ohio. Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODKliNIM KK(il,.l IS( KM •Sveže pivo v sodčkih iu bateljknli in dmge raznovrstne naravne pijače najltoljše iu najfinejšo linijski1 smodke. Potnik! dobo čedno prenočišče za nizko cepo. Postrežba ločna in Izborna, Vsem Slovencem in drugim Slovurtom Martin Potoka r, priJJoroeu 564 S. Centre he. Chicago, 111, Ako hočete prilirhnitl nekaj dolarjev, kupile peel in pohištvo pri «ar NAS G) □S NA J KM NI K \ VAN A, Izdelovalca sodo vice mineralne votle in drugih j ueo|M)jnih pijao. 12- s | Fisk St, Tel. Cnnul 11051 Jas. Vasninpaur, mi vo^lu IS in Puulinu ul. Chicago, III. Podpisani naznanjam SLOVENCEM 111 HRVATOM, da sem otvoril 111» vogla 1H PI, iu Loomis St. uovourejeui Salo o 11. Poleg tega imuni prostorne dvorane za obdržovanjo sej iu zabav, oglasite ho pri meni iti pokažem Vuin prostore. S s p oš t o v a n j o m (TelefonCan.il 72H1) J0SKPH POLACEK, rinil Loomis, cor. 18 PI. Chicago, 111. IDOBRO PREBAVLJANJE.1 Ne samo veselje in udobnost življenja ampak tudi vspeh življenja je odvisen od dobrega prebavljanja Severov želodečni grenčec ozdravi vsake vrste neprebavnost in dispepsijo, ne glede na 1o, kako dolgo je že trajala in kako hude bolečine je povzročevala. To zdravilo je že staro, a povsem zanesljivo. Cena 50c in $1.00. "Hyntn lit slava" » S » » v* » h* Cihlani gospod:- S turn su Vam srčno zahvaljujem za pomoč in zu popolno ozdravljenje, ki sem je zadobil od Vajtign izvrstnega že- PJ lo'lečne^a grenčeca. Dokaj časa sem trp»d vsled slabotnega želodca in O^ izgube apetita, a navzlic rabi drugih takozvanih "zdravil", nisem mo- gel najti odpoitioči. Slednji*- sem 5el v prodajalmco C. F. Zaruba & Jj^ Co., v clarksburgu, W. Va., ki imajo Vaša zdravila v zalogi, kupil ^ eno steklenico Vaš ga želodeČnega greneeca tt r ga takoj prieel uživati. celo ped porabo cele steklenice se mi je prieelo boljšati in sem zdaj PJ do cela zdrav. 11 vala in slava Vam ! 1'riporoČil bpm Vaša zdravila pV vsakomur. oi* Z visokim spoštovanjem M. LYDA, ^fi presednik odh. 340 N.lr. Slov\ Spolek, ^ Clarksburg, \V. Va. IŠČEM zanesljivega in poštenega agenta za razpečavanje grcnčice "Triglav" mej Slovenci in Hrvati. Tudi agenti izven Chicago se sprejmejo. Zaslužek dolier. Vprašajte na 568 W. lHth Htr., Chicago, 111. — Triglav Chemi-oal Works. Srčni udarci pošiljajo Življen-sko kri v vsak del telesa. Ako imate kak nered s srcem vsled slabosti in nepravilnega bitja, to lahko takoj opazite poudar cih. Severovti srčtiti totiikn vam takoj od pomore, ee jo pra-vočasno začnete uživati. Ojači v^ako slabotposrce. Cena Ji. 00. «fi = Cista kri pomenja zdravje in moe ter moško in žensko lepoto. Je-li VaS obraz popačen s spuš-4^ čaji ? Kabite Severov kričistilec takoj in preženite nečistobo iz telesa. Ta kričistilec bo podelil mofi in lepoto. Cena $1.00. 41 Vesele matere. Materinstvo je največje in najsvetejše bogatstvo žene. A vsaki ženi ni podeljeno to, da bi postala mati. Severov ženski regulntor je naj bol Si krepčilec za ženski sestav. Stoti nosečnost varno in možno, ter povzroči da se porod slavi kot vesel pojav, mesto objokuje kot nesreča. Cena f t.00. SE VE ROVA ZDHAVII.A ho na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti se dajo bre^lačno. Ples sv. Vida se pokaže na- fcfr vadno v otročjih letih. Njegova Žrtev izgubi vsako moč nad svojimi udi.. Dostikrat ne more otrok sam hoditi ali .si pri jedi samemu sebi pomagati. S Severov nervotoii ta neprecenljivi krep.čilec Živcev in ojačevalec, ozdravi ples sv. Vida. Ceua 00 ^ ------- —-- ' ^ Zoper drisko, poletno bolezen ^ padavico, zvijanje in krč ter ko-lero v želodcu, je najbolši ^ Severov tek Zoper W kolero in drisko V kratkem času odstrani bolest b* ter dovede okrepČujo£e spanje, c^ Cena 25 in jOc. cl1 W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 683 Loom is St. Chicago, 111. Soternd »t tha Pott Offkw »t Clil««*o, 111., St-poiid dm M »tier. . Subscription $1.50 per year. Advert iiomonU on agreement. ••Glas Svobode" lilde viakl petek m velja u AMERIKO: zm celo leto ................$1.60 u pol lota .................7Be n ZA EVROPO: u celo loto ............kron 10 u pol lota .............kron ft Prvi svobodomiselni list za slovenski narod V A merit'. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: 'GIhh Svobode' t>83 Loomih St. Chicago, III. Smrdljivo cvetje slovenskih "bankirjev" v Ameriki. Sodrug uredniki Vsa čast Vam gre, da Vi delavsko vprašanje smo-trivate iz višjega stališča, vso hvalo zasluzite, da skoz vse predale Vašega lista veje duh svobodnega mišljenja in tla sploh dajete višjemu poklicu delavskega časnikarstva jwavi izraz. S tem vodite slovensko delavstvo k pravemu razumi jen ju i it resnemu razsojevanju naloge, katera mu je dana, namreč: postaviti enkrat vresničiti oni itleal socija tizma. kateri stavi delavstvo na čelo vsega človeštva. Ta ideal se more le doseči z resnim in strokovnim podukom in res. slov. delavci mora mo osodi bili hvaležni, da je vstva-rila "Glas Svobode" — vsaj en list, v katerega se laliko zatečejo pravica, reesnica in svobodna miselj. Danes privržencom svobode, enakosti in bratoljublja j>od vsemi od-nošajem in pred vsem svetom sj>o-znati se, to ni lahka naloga. Le človek, kateri poginoma resignira na vse vabljivosti, katere ponujata denar in posvetna čast in kateri se ne straši pred zlovoljnem -poniževanjem pred nazadnjaškimi elementi — le taki človek, okovan z jeklenim oklepom nevpogljivega značaja, bo imel .pogum izzivati vso korumpi-rano tlruhal sedanjega družabnega izgreda, ter ji klicali v lice: V i ste lojxivi. vi ste brezvestni izsevalci vaših hPžnjih — delavcev — in vi zaslužite, da poginete kot nevredne-ži, katerih posel na svetit ni druzega ko kletstvo! Kako redki so med nami Slovenci. slučaji brez koristnega žrtvovanja za delavsko »tvar?! In najbolj žalostno je, da ravno oni, kateri so se izobrazovali v šolah (se ve z dvomljivim vspehom) in kateri so se sami v »rodi kmetijskega ali delavskega prole>arijafta rodili, stavijo največje za>preke napraFku svofood-nc misli, ter zavirajo j>o mogočnosti bratsko soli imil ilVnlll dvomljive izobrazbe m gotove, nizke breznačajnosti, kdo bo bolj naše delavce mogel slq>ariti z robo, katero imajo na prodaj. Kaj ne, to so pa fes fajn delavska glasila? Ves denar.ja, ee le hoče in če ima svojo bulico nasajeno na pravem količku, je |Hitrkal po čelu in svoji Itoljši polovici dejal : — Ves. kaj stara,ov Ameriko |x>jde-- - , - va. Ker pa nimava zadosti denarja, ta prepir, neizrečno poniževalen za ^ pa naprej. Preštudiraj, ________ je res v«* resnica, (sitem mi pa delavec. Slednjič — po po&lji denar in vozni listek. /govorjeno, vse stranke, plača pa vsakem takem prepiru — pa se ti „ , storjeno 1 Minilo je lopovi pobotajo, padejo »i okoli nekaj mesecev in že je stopil Frane vratov in na mesto, tla bi se drug Lovigrofc v New Yorku na ameriška tla. Deltliee trustn /a jeklo w> stale takrat izborno drugega z vrvi jo zathtšili, pravijo: "Vse je bila pomota, zdaj pa jih skupno in složno limajmo, neismne- Piev|Hiut Morgan ni " ' * , . , - množevnnjc svojega t)o^nlstva h? Kdo se ne spominja bojev meti ^ ^^ prjmi jR|t uj|k "Glas Narodom' m "Am. Sloven- fte u, tftknit /im.(|llj0t kedar „p " in kako zdaj oba vlečeta na " " OZIIO IIHI.IIIIIVJ, iiiiuiii"-- ■ , ■ . | ., . , ,. ... . • . nil prav izbirčen v sredstvih za že delavce. Ah nismo ze to dozive- . . . www •« mnoievanje svojega bo^atst va, on ie se pa apazujejo svoje prazne žepe. Naoliraluo pa stoje delnice železniških družb vedno dobro, delnice t rust a za olje pa Se bolje. Človek bi bil torej osel, ako bi tem ljudem ne pomagal. Tako je ugibal na« Frane Ijovigrofi, ko je sedel s praznim želodcem v slabo opremljeni sobici, v tretjem nadstropju neke iijujorške delavske kasarne. — Kaj torej storiti ? Najboljše je, ako se oprimem politike, le glavo po konci, je mislil Ijovigroš. Saj še -i vsi- zgubljeno. 7.i\ izvršitev tega sklepa je potre-boval D>vigro£ sedem tednov, 2 uri in "i minut. Treba se je bilo dogovo-riti z raznimi rojaki, ki so mu dali potrebni denar za njegovo novo jmmI-jetje. kajti v njegovih žepih je vladala pravcata siutu. Kmalu potem, ko so naivni rojaki odšteli denar, je zagledala prva številka prvega tartiirskega časnika belo luč v New Yorku. Sedaj je nosil naš talentirani Ix>vi-groš svojo glavo po konci. -Ha hi preje dosegel svoj cilj, vpisal se je v nemško pevsko društvo, kjer je s svojim tnilodonečiin basom prepodil vse podgane, miši. stenice, muhe in nadležne komarje iz Iliše. Tudi imenitno delo! Kmalu se je začela njegova medla mošnjica rediti, ker je z železno roko I »ometa! vse konkurente i/ skupnega podjetja nil cesto. Ali naš Livigroš je stremil vedno vise. Njegov notarski časnik je oričel izhajati kmalu dvakrat, |sitem trikrat v tednu. Sedaj je bil Frane konju. Zaprosil je /.a službo avstrijskega konzulu. A ni šlo! Toda naš Frane se ni dul odstrušiti. Mislil si je, če že ne morem biti avstrijski konzul, bodein pa črnogorski. A Lovigrui obruču. knez Nikita pa obrne. Spotlletelo je tudi s črnogorskim konzulatom. Kdor je mislil, da bode Lovigroš sedaj obupal, se ,jc zmotil. Naš Frane je svoj tartarski tednik spremenil v dnevnik, kajti med tem časom so mu njegovi rojaki, katerim je pnidajal vozne listke /.a nebesa, že tako napolnili denarno mošiijieo, da je moral kupiti močno jekleno blu-gujnico, da je v nji hranil lei** ameriške bankovec. • Ko je neki ruski knez prišel v New York, je bil tudi naš Franc v sprejemnem komiteju. Ko ga je neki znanec ogovoril, kako se mu dopade knez, je Frane ponosno odgovori!: '' Hv gosli, tie is an awful nice man." Naš Frane je znal vprav 09 in pol besede v linijskem jeziku. Ko je drugi dau pisal uvodni članek je pa z debelimi črkami zapisal v svojem dnevniku: Ako ne bi bili patrioiični Amerikanei, tedaj bi bili radi ponižni lakaji ruskega carja. Vslcd tega globokega poklona ruskemu carizmu. je knez napisal gin-Ijivo pismo ruskemu idiotu Nikolaju m priporočil našega Franeta za dvornega lakaja. Ruski car je ti skromni želji rad ustregel, imenoval je Franeta dvornim lakajem, za odlikovanje mu je p« jKislal red pasje ponižnosti, katerega Frane sedaj ob »-eljkih svečanostih am nosi, kjer hrbet izgubi poSteno me. In še danes je Frane ponosen, »e sme imenovati dvornega lakaja ruskega earja. Kdor ne verjame, naj lin čita. njegov tartarski dnevnik. Šetebom. ceni tisti sesalki, katera pije kri, mož gane in mozeg iz životov delavcev. Delavcem večkrat "višji" stanovi očitajo, tla so nemimi in neuČem. l>a pa tudi med "višjim" (?) star novi izobrazba zaostaja, dokazujejo gosipodai f&i nauki, katere ponujajo ti časnikarji slov. narodu. Človek, ketlar čita to gosjxxlar-siko in politična godlor sploh ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Ti literarni produkti so nekaka zmes brez repa m glave, ki so pa vedno tako prikrojeni, da vzbujajo najnižje instinkte v človeku. Vsa korupcija mora proč. To je geslo zavednih delavcev. In za to geslo mora vstopati vsak zaveden delavec, ako nečemo poginiti v luži in blatu koru|>cije. Kdt«r ne razume in ne more razumeti tega. naj ne razmotriva javno gospodarskih in političnih vprašanj, pač pa naj išče tam lavorik. kjer jrh lahko najde l»rez truda in znanja — pri trgov skem slenarstvu. Upam. tla 1**1» tc vrste zjasnile in razvedrile zatemnelo obzorje slovenskega časnikarstva v Ameriki vsaj v nekoliko. Vesel pa sem. da je še en prostor v Ameriki, kamor se more slovenski svobodomiseln« zateči in na njemu brez strahu svoje mnenje izreči — ta čisti, snažni prostor je: "Glas Svobode". Čestitam, sodrng urednik! -Pero Strel j. East Helena. Mont. 2. jul. 1905. Cenjeni urednik! Tudi pri nas so ljudje, ki ne sejejo, pa vendar žanjejo. Vem. tla se morila smejate in mi ne vrjamete, ker nimamo Slovenci tukaj svoje lastne fare. Mojo trditev Vam na kratko dokažem. Tu imamo dvoje slovenskih društev lil eno hrvatsko. Ktio meti njimi sliši na ime "sv." Cirila in Metoda. Člani tega društva prosjačijo vsaki mesec |k> hišah, da naberejo za nebeškega agenta 30 tol„ za kar jim pa nebeški agent vsako nedeljo čita mašo v Kast Heleni. Ali temu gospotbr, ki dobi 30 tol. mesečno, tla se park rat v mesecu zasuče preti altarjem, je ta Hvota premajhna. Ta gospod pred altarjem zahteva, da bi sleherni moral dati no tolarju, ker drugače ei človek težko oridobi izveličanje. Delavci, pomislite vendar, kako krvavo se morate truditi za cent v topilnici! Koliko znojnih kapelj steče po vaših izmučenih in velih obrazih preden zaslužite tolar. Ali ni to hudodelstvo. če kdo od Vas zahteva za nepotrebno in laliko tlelo po tolarji t Delavci, šli ste v daljno Ameriko, delat v ameriške pekle, ker v domovini ni bilo kruha za Vas. Ko so zvedeli nebeški agenti v stari domovini, tla služite v Ameriki tolarje mesto kro-nie, mahnili so jo za Vami preko oceana v Ameriko, da Vas oskubijo s tem. da Vam obljubijo boljSe življenje na drugem svetu. Ako so ti gospodje v resnici tako prepričani o veselem življenju v nebesih, čemu pa sami ne gredo v tvorni- 1 ee, jame, topilnice in druge ameriške j>ekle, da si s trdim in mučnim delom zaslužijo krono v nebesih? Ako so gtw»podje v črni suknji v resnici tako vneti za božjo čast, zakaj ne čitajo maše že ob petih zjutraj, potem jtfi gredo na delo v kako fabriko. jamo ali topilnico f • Tega na ti gosr>oilje ne bodo storili, ker jim delo smrdi, ker se ložje živi, če delavci s svojimi krvavimi žulji skrbe za njih telesni "blagor. Povedal bi lahko Se dogodbico o nekem hrvaškem farju in. njeeovern neotesanem obnašaniu. Toda za (lanes je dovelj. Jim Nemaravej. Slovenci, če imate opravek v mestu zglasite Be pri B. Itežabek-u, 283 Heneea St. Cleveland, 0. Tu-dobite veduo sreže pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 16. center. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvum priporočam tudi moje dvorane za društvene sojo, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za nnrtwlne in ljudske veselice._ Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! -^tfi Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. § § ^wruiiinfiiiiriBn aiTii rr>yrfrm Willi PROSTA ZEMLJIŠČA 8, 000, 000 [0RAL0Y. V zapadni Dakoti ob Northern Pacific železnici. Po zemljevide in letake pišite na C. W. Mott, General Emigration Agent, St. Paul, Minn. Za ceno in informacije pa na (I A. Mathews, General Auent Passer.ger Department. 20S S. Clark St. Chicago, 111. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v istrljo, naj se posluži parnikov francoske družbe Conymgiiie (Jenerale T'*a»satlanti(|ae. -LE 6 DNI NA MOKJU- SAMI BRZOPLOVNI PARNIKI. Pomiki odplujejo iz New Yorka v Havre vsaki četrtek vsakega ted» na točno ob 10 uri zjutraj iz pomola 42 North River ulici. Kedar dospe paruik v Havre, odpotujejo potniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni list k i na prodaj v Ljubljani iti Trstu. Pojasnila dajeta: EUGKNE DE HOC AN 1>E, MARICE W. K0ZMINSKI, glavni agent za Ameriko in Canado, glavni agent za zapad. Vi It road way, New York. 71 Dearborn St. Chicago, III. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne I7.jun. t. 1. odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflin in 20 u-lice in Hliie Inland Ave. Chicago, 111. Priporočam nvojo gostilno vnem bratom Slovencem, Hrvatom in drugim braloin Slovanom v obilen poset. * Točim vedno »veže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše Nmodke. Iioher, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, gostilničar. X 4*4*4*4*4* 4*4*414*444*44 4*444*4*4*4*4* • —.....- Slovenska Narodna Podporna Jednota. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, §60 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 'Power Str., Johnstown^ Pa. I. tajnik: Martin Konda, H83 Loomis 8t.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petrič, t>8H Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac. P.O.Box 193 La ^alle, 111. Nadzor- ) jOHN Vebščaj, 674 W. 2lBt PI., Chicago, 111. niki: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. ! Joe, Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 5«>4 S, Centre Avo., Chicago, III. Mohor Mladič, (>17 S. Centre Ave., Chicago, III. ♦ . t John Verscaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Bolniški ) Duller, 7 YValkeiStr., Jamesville, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne poslljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vso člane, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemn tajniku. Glavnegu zborovanja meseca septembra, S- N- P. .1. se vdeležijo naslednji odborniki: John Stonich, predsednik. Frank Klobučar, blagajnik. Martin Konda, tajnik. Dan Hudovinaz, Anton Mladic" in John Werechay, gospodarski odlwrniki. Do sedaj prijavljeni delegatjc za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru 1.1. t van Stonich, za društvo "Slaviju" št. 1 v Chicago, 111 Matija Stroheii, za društvo 'Triglav" št. 2 ▼ Lu Salle, 111. Nuco Žlombergar, za društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O. Josip Matko, za društvo "Bratoljub" st. 7 v C lurid go, pa. Frank Leveč, za diuštvo "Bratstvo Naprej" st- 1» v Vale, Kans. Josip Kunčič, za društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrac Juršo, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kane. Karol Maekovšek, za društvo "Edinost" st. 23 v Darragh. Pa. POOB LAŠČ EN I DEL EG AT J E. Frank Klobučar, od društva "Delavec" št. H v S. Chicago, 111. Martin Konda, od društva "Edinost" št. 13 v Winding Creek, O. Frank Klobučar, od društva ' Slogu" št. 14 v Waukegan, III. Frank Klobučar, od društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. Društvene vesti. Dru&tvo "Biavlja" ki. 1. B. N. P. J. v Chicagu. Ill-, ima evoje redne me-Bečno seje VBako drugo nedeljo t mesecu v Narodni dvorani na 587 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 VV. 25th St., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" 6t- 2. -8. N. P. J " v La Salle. 111., Ima svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob V42 url popoldan, v prostorih M. Kumpa. D. Badovinatz. tajnik. Društvo "Adrija" 6t. 3. "8. N. P. J.", v Johnstown. Pa.. Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan na 725 H road Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratatvo 6L 4 "81. N. P. J." v Steel, O., ima svoje rodne mesečne eeje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Demača. Odbor- Društvo "Naprej" št 6 8. N. P. J. ▼ Clevelandu ima Bvoje redne mesečne seje vsak prvi Četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St-Clalr Str., Cleveland, O. Društvo "Bratatvo" Št 6 B- N. P. J. * Morgan, Pa.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2 utI popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlča na Sygeo. Odbor. Društvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Claridge. Pa. Ima svoje redne mesečne teje vi-ako prvo nedeljo v me-mesecu r dvorani nemške zrveze ob 9 url dopoldan. 8omlftlJ«ilk! se vabijo v društvo Josip Kravanja, tajnik. DruMvu "Delavec" Št. 8. S. N. P. J. v H<> Chicago, 111., ima svoje redne mesečne seje vsalto prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tleola, 9049 Qreenbay Ave. Društvo "Bled" št. 17 "8. N. P. J." v LoraLn, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnitzer, tajnik. 678—10th Ave., Lorain. O Društvo "Trdnjava" št. 10 "8. N. P. J.", v Rock Springs. Wyo.. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v meecu ob 9 url dopoldan Iran Leber, tajnik Na znanje. Prihodnji teden bode izšla knjiga "Opatov praporščak". Kdor želi razpečavati to knjigo ali naročiti jo, naj nam takoj piše koliko zitisov želi. Knjiga stane 50c. VprcFLfuino "Gi Sv Društvo "Edinost" št. 12 "8. N. P. mesečno seje vsaJto prvo erodo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Zugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah Društvo "Zarja" št. 15 "8. N. P. J.", v Itavensdale, Wash., Ima svoje redne mesečno seje vsako z;ulm> nedeljo v mcsocu, v dvorani g. F. LudovLk-a v UavcliBdale, Waah. Odbor. Slovensko narodno bratBko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. Frank I^evec, tajnik. Karnp 31, Pittsburg. Kans Drušvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stene City. Kama., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ikiuic Pečnik, tajnlik. Bratsko društvo "Sokol" št. 20 "9. N. P. J." v Ely, Minn., Ima svoje redno mesečne seje vsako četrto nodoljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar-ja. J. SomT&k, tajnik. Box 62 Ely. Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., ima rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo, in vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eller Ave. Odb->r. Društvo "Danica" fit 22 8. N. P. J. v Trlmountaln, Mlch., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija LIkovIC, tajnik. Društvo "Edinoat" St. 23 8. N. P. J. v Darragh. Pa. ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. v dvorani Wm. 81nger-Ja v E-vcnlngtown, Pa. Odbor. Dnišitvo "Šmarnlca" šrt. 24. S. N. P. J. v Jetiny Llnd, Ark.. ima svoje n-dne m il odstotke obresti. Hranilni predal /ji $11. na leto. Pošilja ne denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne liBtke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. PRYI NARODNI IZLET _ i_i_ vseh združenih slovenskih društev v Chicngi, katerega prlrede društva: Sv. Štefan, Slavij«, Sv. Jurij, Sv. Alojzij, Slovenija, V. Sv. Martina itd. v nedeljo dne 23. julija 11105 v Thornton Park, III. z dvema posebnima vlakoma na Chicago Terminal železnici Odhod s poslujo Grand Central, Fift Aye. in Harrison zjutraj ob 8:30 in IhllO, Vlaka se vstavita na Bine Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in 2f5. ulici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem . dečki, kasneje odrašene ženske, za njimi odrašeni možki, nazadnje pa debeli moiki. Listek za osebo 50 centov. ™ Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč oimdalje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojaei čreva in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaju razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakoBti, torej, slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervozne«ti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg bo pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angeli k a balzam je naj-lndjši krieistilec in krepilo, ki v Blago za brisače i« palcev široko, ki se navadno prodaja po O^n Hc jd, stane sedaj le..........UtU vM ji J? i Zagrinjala za kuhinjska okna. čevljev dolga. — Navadna cena 35c, sedaj le.......... 19C o!' i \\n* Namizni prti — «-4 Jako težko bla^o redeče ali zelenkaste barve. Vzorci najnovejši. Navadna mi QC cena $2.50. Sedaj pa......(DiiUJ ženske bl«zc iz gingbama, satena po najnovejši modi. Izbira velikanska. Stane komad .... 1 Hlače za dečke do kolen iz ševi-ota, kašmirja ali drugega blaga — modre ali črne barve. Mera: Od 4-15. let. Stalna cena za par 50c. Sedaj le.............. Fina, okenska zagrlnjala 3 jd. dolga, najnovejši uzorci. — Stalna cena 11 25 — znižana P«...................... Ženska letenska krila — v najrazličnejših barvah po. . Prevlečke za blazine iz tinega in močnega blaga. Mera 54x36 palcev. _ Se prodavajo navodno po 29c komad. Znižana cena j^'jj Moško perilo — spodnje hlače in pletene jopice. Stalna cena za komad 50c. Znižana cena Pa...................... Ženski klobuki po $5 se prodajajo po <2.50. Velikanska izbera raznih vzorcev. Vsak klobuk le.................. Ženski klobuki vsak vreden>3.00 po 75c. Jako okusno okrašeni. — Torej vsak klobuk Ijjjjj Otročje avblce mesto po 59c le po 39c. Jako fino delo. V«aka avbica le................... 1 a Ki umi Ženske spodnje jopice sive ali mo-' dre barve. Stalna cena 12}4c Hn za komad, sedaj le............/u Prodajalca Frank Stonich John Kremesec. In 559.56/.563*565 BLUE /51 AND AV£. jugoslovanskih pokrajin. Čanski ljubezni, hočejo le, da bi j s-- jim njih sovraštvo nuplačevalo z ljubeznijo. Kle-; "Rti. Prapor", je prodajal od- — Siromašna tlnhovSeioft. rikalni časopisi, med njimi seveda — Stare klobasi tudi ljubljanski '-Slovenec", so vetuiški kandidat in pridigar dr. zadnji oas polni, joka in stoka nad Dormastija na Sv. Gori, kakor je revščino fluhovnikov, d čemur ho- razvidno iz njegovega govora, ku-čejo dokazati, da je drŽava dolžna, j t.-rega je priobčil "Prismojenec'. zboljšati slejje miši. Da ne bi bilo To, kar je pravil modri doktor o siromašnih duhovnikov, tega nam- liberalizmu in Socializmu, vso to reč sploh uol>en pameten človek ni j je bilo pisano že v "Prismojoneu thlil, najmmijo pa sočijaini demo-i in sicer prav tako zmedeno, kakor kratjc.Zdi scinam pa naravnost čud- j jo on to ponavljal na Sv. gori. Naj-ilQjda^Slovenec^naenkrat tnkojuv-1 zanimivejše pač ostane iz tega po-no razobeša bedo kaplanov, kajti j navijanja to, da naj le pridno veru-bil jo čas,ko jo bilo pobožno glasilo jejo v uadnaravno življenje ter v --v \ -r>'-3D "C * -j^^TTr A Mirko Vadjina A A priporoča bratom A t Slovencem svojo jb mri vnn o. A A 390 W is. St., Chicago. A Največja slovanska tvrdkii Minil Bachinan, 6N0 So. ('entro Ave. Chtcligb. čisto izven sobe, ako je kdo povedal, da se nižji duhovščini tuputnm slabo godi. Lotu 1897. je"l>olavee'' objavil nekaj beležk o položaju kaplanov na nekaterih župnijah, a takrat je. "Slovenec" vea besen na. padel socijalno domokrntičtii list. tnloč da »o tii.ta izvajanja kar iz- poplačilo na onem svetu. Njegov gospodar dr. 1'nvletic pa je zadovoljen s plačilom mi tem svetu, in kadar bo on odvetnik, lx> ravno tak. Tudi duhovniki se drži jo plačila ua turn svetu. Iu delavca nnj veruje prav pridno v plačilo na o-uetn svetu! In ti duhovniki se fr IrašSF^^ ^fl mišljena. Siki mnogo je znal pri-j prav sedaj pehajo zn svoje plačil povedovati o krščanski ljubezni, ki na tem grešnem svetu tako, kakor je baje doma med duhovščino in ki braui. da '.»i-katoliški aveSmk^TA-dal. Kako da "Slovenec" sedaj 4tar ničesar ne \6 o tisti krščanski ljubezni, ampak zahteva državno pomoč? Odkod dobiva sedaj povesti, ki jih je imenoval zlagane, ko so bile objavljene v soeijalno demokratičnem časopisu? A Jegličevo glasilo bi si bilo lahko prihranilo vse tarnanje, kujte toga kar hoče dokazati, no dokaže s še bolj kričečimi slikami benoticijutsko IhhIo. S posameznimi primeri no dokaže tt i t i, d a j o polo ž a j d u -bovšuine slab, kajti drugače bi tudi mi lahko dokazali, da se duhovščini sijajno godi. Prav lahko bi bilo navesti celo vrsto župnikov, razpolagajoči h s prav velikim bogastvom, ki J i m ni padlo i/, nebes; fajmoštri, ki imajo •*><), <10 si) tisoč forintov premoženja, niso proredke prikazni. Tudi v krajih, kjer je revščina stalen gost med ljudstvom so si znali razni duhovniki nabrati lojm kupo blaga, ki ga žro rja in moli. To so javne tujuosti iu' Slo-venec" menda ne bodo zahteval i-men. Zato pa vendar ne trdino, da se duhovni ki sploh valjajo v bo-gastvu, temveč prej kakor 'Slovenec" smo opozarjali na to, da mnogi kaplani ne poznajo druge večerje, kakor fižol in včasi še toga ne. Kjer je furovška kuharica resolut-na, j«' kaplan pravi revež, ako ne zna doseči njune milosti. A te razmere niso argument, da bi bila država dolžna, skrbeti za duhovnike. Mirne vesti lahko trdimo, da so industrijalnl delavci državi po-trebnojši, kakor duhovniki. A še nobeni vladi iu prišlo na misol. da bi davkoplačevalci morali skrbeti za zadostno plačo delavcev. Vko so nižji duhovniki slabi plačani, je to le slabo znamenje za cerkev, država pa nima s tem prav nič o-praviti. Danes je pač tako urejeno: Kdor potrebuje krojačevega ali fcrevljarjevega dela, gu mora sam plačati; kdor potrebuje duhovnikovega opravila. naj Bi ga pa tudi sum plača. Mizarju iu peku, ki ima premalo zasluška, no da država niti beliča; zakaj naj daje popu? "Slovenec" zavija stvar, rekoč, da bi se lahko cerkvi naložilo skrb za duhovščino,ako bi bila cerkev svobodna. Ali V resnici država ni svobodna. temvi ' stoji pod kuratelo katoliške cerkve. Ako je sedanjo razmerje med cerkvijo in državo za prvo tako neugodno, zakaj pa se cerkev ne skuša osvoboditi? Zakaj ne zahteva, da bi so ločilo državo od cerkve? Na Francoskem daje seduj država cerkvi svobodo, a vse klerikalno časopjsje bij nje in rjovi nad brozbožnostjo in nad "frauia-sonstvom" franeozke vlade. V katoliškem jeziku pomenijo pač besede vse nekaj drnzega, kakor v navadnem; kadar govorč klerikalci "o svobodi cerkve", mislijo na ab-solutno vlado cerkve", nad državo, kadar pišejo o veri, jim gre bera po glavi, a kadar pridigajo o krš bi prav nič ne dali na nadnaravno 'življenje ur p»av niC rn^tvfbvuli »• poplačilo na onem svetu! "Soča" Zgleden klerikalni gostilničar je cerkveni ključar Jernej Toni na Igu, ki j«-. knkorSmo poročali že v .ponedeljek, nekemu Janezu Kramarju dajal toliko 6qsa žganja, da je Kramar vslod preobilo zaužito pijačo umrl. Ivot veren pristaš ižanskega fajmoštra ve Toni. da nolxMiodelo nima uspeha, če ni združeno z molitvijo. Tudi žganje-pitje je delo iu tudi pri tem jetreba molitve. Ko je bil omenjeni Kramar pri Toni ju in bil na suhem v svoji mošnji, dejal mu je Toni, ko ga je ta poprosil na upanje en frakelj: "Janez, če zmoliš kleče| pred menoj in s sklonjenimi rokami onočenaš za mojo prvo ženo, ki v grobu počiva, dobiš frakelj šnop-. šal" Janez je pokleknil pred To-nija in zmolil očenaš zu njegovo prvo ženo, ki v grobu počiva in dobil je frakelj snopsa. uln Toni je dejal:" Janez, če /moliš en očenaš kleče pred menoj za mojo drugo ženo, dobiš še en frakelj snopša!" Janez je storil tako in zvrnil drugi frakelj. Toni jo dejal nato: "Ce zmoliš še za meno en očenaš tako, dobiš tretji frakelj." Za koga je Kramar še molil oče naše tu praznil fr.ikeljno, no vemo, ker nam ni znano, čegnv dušni blagor, je To. nijn še tako zelo pri srcu. Resnica pri vsem tem j«-, da je Kramar toliko času molil ocen ase, tin se je toliko žganja nalezel, daje potem VBled tega umrl. Toni jo pa lahko ponosen, da je nepoboljšljivega šnopsarja z očenaši spravil na oni svet.* Tako zgleda klerikalna v/gt tja! "Slov, Narod". Izdeluje društveno znake, gum-•b-vfirtStttv* it; drtie.e-pfcrolmfčhu*'. K-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom jk» Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "suloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na raz]x>lago. Vsnce-inu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno prijtoročn: MOHOR MLADIC (»17 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, Tu,. Ediqji vlnaruu, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Ko-sed'i nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice jo Žepna, tornj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. Kulielka, l\ 0. Hex 7 44 New York X. V. Vi KJE JE France Mozgom, doma iz Škofje boke. Njegovo zadnje pismo, datirano z dno 11. sept. iUOO Hx 2;u, Kokouio, Culo., Summit Co. je njegova žena prejela kot zadnji dokaz, da živi. V tem listu piše svoji ženi, da dola pri srebrni rudi. Prosim vso rojake, kateri kaj vedo o njegovem sedanjem bivanju, da mi takoj sporoče. Troške povrnem John M- Thome, Box (12, Leckrone. Pa. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? I Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobiti VH kako je z hrano? Vi veste, da želodec odi>ove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela. že počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko j vino '; jc edini pripomoček, ki ubsulutno pomaga v mnozih slučajih. Ta lok povrne in pomnoži pre. | bnviio moč želodca in črev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, tla lahko prebavljajo najti /. * ja jedila. Vi veatekoliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kurje Vam všeč, ne da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so. ako ne morete vživati hrane ne vslod -revščino, ampak vslcd bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino h pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M. V. Kondu-ta, <>s:l Loomis Str., Chicago, 111. ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost. ohrani zdravje, ohrani moč, se lahko daje otrokom, zbirčnim gospodična m, močnim ljudem, starim ljudem. I m pert Iran tobak iz stare domovino. V zalogi imam po 7, H, IB in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske oigarete. 4. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Vaclav Donat Izdeluje rieopojne ldjače sod oviro in mineralno vodo. To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobiva se v lekarnah Iu boljših gostilnah. JOS. TRINER, 79tt So. Ashland Avenue Chicago, Illinois SV V H I L o : Mn°g° ljudi pouureju ta pripomoček pod raznimi imeni. ' ' Ako nočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. t . • i • ' ima vsaki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do llllluljui Ulllijbiuu prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši. :i 576 W. 19.St. To^Ca^lifi^^ i GLA8 SVOBODE i Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & & Družbitiske in društveno skupine, /enitovaujske iu otročje slike so naša Npeclallteta. Cene primerne in solidne. 391 393 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 287 Nad 80 let se je obnašal Dr. RiCHTERJ EV SVETOVNI, PRBNOV1JBOT a SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljfti lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, FODAGRO itd. in razno reuiuatlčno ' nepriiike. SAflO t 2 Set. in S Oct. v v »t h lekarnah ' ali pri F. A4s Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. | *ar- LIEBICH Slovenski fotograf i poznat mej Slovenci že mnogo let | izdeluje najlepše velike in male sli-' ke p> najnižjih cenah. HO NO K ti c I lil Ave. CLEVELAND, O. RAZNO. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOltE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna, šotora), rojaki Slovenci, v ttlučaju ti« Vam Jo t rob) ti zclr«vnlAko pomoči vam mi priporočamo Humo In edino lu tc^a slavncua In IzkuAunojfii zdravnika ker se nijeden drugi zdravnik ne .more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. fftTnnilfl IfOr nru run ker 0,1 3tM''n' pozna po znamenjih tukoj vsako bolezen in rudi tega oz-U/UHAV VSF nil F/N dravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne uli pa zastarele (kro-UULL4,1'1! nično). Za to tudi jauiči za popolno ozdravljenje vseli boleznij, kakor: bolezni nu plučah, prsi h, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah. mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanji- in bolezni urea, katar, pre hlajenje, naduho, broiihijului, poučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljunje, revmntizem, giht, trganje in bolečino v križu, hrbtu, ledjih in hnku, zlato Žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjust, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, na sled k o izrabljevunjn samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh m« glavi, srbenje* lišaje, mazolje, ture, iiraste in nine, vse ženske bolezni na notranjih organih, nenrnstečnl, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranjo in zunajue bolezni. On je prvi iu jodini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi rse tajne možke in žeuskjt spolno bolezni, kakor tudi „si»tlis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim so ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na tukozvuuem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEULEK — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akntne bolezni Ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka -r- bodliaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor! Naznanjam Vum da sem sedaj po-poluoiiin zdravo. Vufia zdravih! Bomizu-dostavala za popolno ozdravljenje — unijo težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-vencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko iu Vam ostanem do groba hvaležna. Mari Hegler Bohemian Ave 12:10 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezui želodca iu notranjih prebuvnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in sem zdaj čisto zdrav irv vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. . Johan Strah. 7 Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, uko izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, Če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov • Slovenec: JOHN §9. Feromt Str. — STRAH Masslloa. 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IN. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in ]>opoluoma ozdravili Y. Skoro pred šestimi leti je prvi češki socialistični list "Sprti*- vedlnost" zagledal beli dun v Ohi-cngi. Kes. knitka doba, ali koliko truda iu dela bo zrcali v ti mali, kratki dobi? List v začetku skromen in majhen, omejen le mi čhicaškeBodru-ge, si je kmalu pridobil tal po vsej Ameriki in celo še onkraj oceana. Ako bi hotel človek opisati zgodovino tega glnsiln v borbi za svobodo, ennkost in bratstvo, napisati lii moral debele knjige. ^'eska buržonzija, ki jo istotako neumna, brutalna in naivna kakor katere druge narodnosti,ni opustila nobenega sredstva, da bi zadavila edini češki list, ki jo češki prolo-tariat bodril iu unemul za vojno proti smrtnemu sovražniku prole-tatiata kapitalizmu. N sa umazana sredstva buržoazi-je, so bo razbila ol> trdni in neo-mahljivi volji čeških sodrugov. In dne U.julijn, jo''Spru vedlnost' stopila v svet kol dnevnik, kar le dokazuje, da se svetovno izd oje tie dajo uničiti z lažmi, obrekovanjem. podlostjo itd, da trdo, neumorno agitatbricno tlelo vendar slednjič obrodi dober sad. Ameriški slovenski socialist i kličemo češkim sodriigoin: Ceski Sodrugl, le vrlo tako naprej, dokler ne pade tironstvočloveka nad človekom, dokler se ne završi preporod današnje kapitalistične človeške družbe v socialistično! Vaša zmaga, naša zmagal Slovenski socialisti. Kako je jxistal nekdo cesarski namestnik? Na to vprašanje j«' odgovoril hohunzollernski kandidat V državiiozl)orskem volilnem okraju Muribor-Ptnj, Wastian, med ploskanjem prisotnih e. kr. uradnikov: Neka grolinju jo dobila I sina. ki je imel vodeno glavo. K [rojstnemu praznovanju bo prišlo 1 tudi U rojenice. Grofovsku obitelj je imela le en zlat krožnik, drugi dve rojenici sta dobili srebrna krožnika Vsled tega sla se hoteli inaš-j če vat i. Prva je dejala otroku: Hodi neumni)! Druga: Hodi predrzen! . ( Mrokovi starši so bili že vsi nesrečni. Tu pa-se vzdigne tretja roje-• nira, kijedobila zlat krožnik in pomiri starš«* z besedami. Hodi j klerikalen! (iospodsin se je razvijal in post a I ceh t nekje na Avstrijskem cesarski namestnik! Nepotrebuo delo je opravil iivstr. državni zbor, ko je volil j "kvotno deputneijo". To je namreč tisti o« I bor. ki ima z enakim I orgrskim odborom izdelat i predlog, ! po katerem so določi "kvoto", t. j. razmerje, kolike ima Avstrija, ko-, liko pa < )grska plačati za skupne i zadeve, Nepotrebna je bila volitev, ! ker slavna deputuciju nima ničesar opraviti, zakaj odrski parlament doslej ni vt>1 i 1 svoj«* doputucije, pa I jo tudi popolnoma izključeno, da J bi jo volil do '10. junija, ko konča sedanja določba kvote. Kuriozen je t;; avstrijski parlament! ttospo-dje v njem imajo sicer oči in ušesa; če ne bi hoteli, morajo videti in slišati, kaj s«> godi iu. Ogrskem, j Ali nalašč si zavežejo oči in za mašo ušesa in mislijo, daje to posebna politična modrost. S to premo-dro politiko smo pa prijadrali tako daleč, da v državi vse propada in dase nam smej«' v«'s svet- Žalostno je ros. biti ud državo, ki s«! hoče hraniti samo od star«', že davno splesnjeue slave! "Kd. Prapor". Plačilo na onem svetu. Duhovniki v vseh svojih pridigah in krščanskih naukih oznanjajo, «lu je pravo plačilo za vsa dela na teui svetu iskati v posmrtnosti, zato naj le pridno verujemo v nadnaravno življenje ter v to plačilo. Čudno se nam zdi, da se duhovščina sama noče držati teh zlatih naukov iu noJobili deležna tega \v"nega plačila, uuipuk prepušča vsu to le dola vstvu, ki se ga sili kaj takega verovati.( Mi trdjmo odprto, da duhovniki sumi ne verjamejo v to I>oplačilo na onem svotu, ker se tako zelo pehajo za svoje plačilo na tem grešnem svetu. V stari domovini vsi liberalni listi stokajo, ker škof Bonavontura iz političnihozirov odreka posvojili duhovnikih svefotnjstva bolnikom na smrtni postelji. Ali bi no bilo umestneje,. 6o bi vsi liberalni listi učili ljudstvo, da človek sploh n<> potrebuje svetotaj-stev, da je "vsaka vera navaden •'svitidel", ki redi lo dubovniko dotične vere, kakor da stokajo? U uri zjutraj IhmIc v avstrijski narodni dvorani ustanovni slunl podi>orncgadruštva ki se bodo pridružilo S N P J. Obenem vabimo vse rojake v Frontenncn in okolh'i kakor tudi druga že ustanovljena društva, posebno pndruštvo"llrntstvo Naprej" št. '.i K N P J iz Vale, Kans., da se zborovnuju udeleže iu nam pomagajo položiti nov temelj novemu podpornemu društvu, ki bode vedno delovalo v smislu svojega gesla: Vh«' za bvoIkmIo, enakost in bratstvo. Jakob Hutoh Matija Murn France Meteljko. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20.50. Temu je pridjati Se 10 centov za poštnino. K drilgenui gen. zborovanju S. N. P. J. v Chicagi. Diskuzija. Druga konvencija naše go*ix>dar-ske organizacije — slov. jKwlip. jed-note je pred durmi. Dne 5. septembra se imajo zbrati delegat je Idk. društev v Chicagi, da s 5. aprilom 1904 započeto delo pregledajo in za bodlačnost organizacije kaj boljšega zvrši. — V kratki dobi je ta organizacija vzrastla in sc ukrepila tako, da ima približno tisoč članov. V ten času se je izplačalo že dokaj bol jjodpore in par usmrtnin; poleg tega je imela jednota — kot začetnica — tudi mnogo družili izdatkov, kar pa sc je z umnim gospodarstvom in centralističnim poslovanjem vse v ravnalo. Vse težkoče so sedaj odstranjene, iti jednota po 16-mesečnem obstanku vrlo napreduje v gmotnem iti moralnem oziru. Kratka doba- je bila to, in v ti dobi si je marsikateri član te organizacije naše trudil: pridobiti novih članov in novih moči ter tako pripomogel k* vspesitejem dtfovanju tiste. Zvrševalni odbor, kakov odbori lok. društev, so v ti dobi svojega poslovanja storili gotovo vse potrebno, kar je bilo v njih moči, da se ta organizacija povapne gariotno in duševno na višek, v primiri s svch jim obstankom. Z vsem tem, temeljem in kar je že gotovega, se je svetit dokazalo, da je v nas trdna vo Ija 111 združena fizična in duševna moč centralistično, kakršna je jednota sama. Toda delo še ni storjeno bratje; delo za nas še le pride in naši cilji so še daleč, še miiogo bi radi dosegli s to našo edino zaščitno-eo v bolezni in nesreči. Nezadovoljni smo s to "malenkostjo*' in nezadovoljni ostanemo tako dolgo, dokler naša zastava nezavibra v poslednjem kotičku slov. kolonij v Zjed. državah. Naše namere, so s kulturnega in humanega stališča utemeljene, zato ne bomo nikjer prosjačili, niti iBj>ogmli naš tilnik, kakor do sedaj, tako bodi tudi v naprej naše geslo: za prosveto, svobodo in kulturni napredek našega naroda v Ameriki! — Pred vsem je treba, sedaj, po 16-meseč. obstanku jednote, prienati, da je centralistična jednota v teku njenega razvoja razkrila mnogo važnih detajlov, na koje se pri ustanovitvi! nanje niti mislilo ni. Na-obratno pa so ostale nekatere teoretične strani, ki se jih je pri ustanovitvi rešpcktiralo mrtve za prakso. Skratka: jednota je Ixila po svoji ustanovitvi z dobrim jedrom le hipoteza. ki se je počasi v praksi razvijala v objektivnejše in popolnejšo formo. K temu so bili seveda telvtni razlogi k prvini in drugim vzrokom. Pravila, ki so sc istočasno provi-zorično priredila za zborovanje, niso bila prirejena izkljiučno za centralistično organizacijo, akoprav se je že takrat oil gotove strani na to mislilo. Istotato je bilo z delegati. Vsak svojih misli, so predlagali im imeti pred se/boj deccntralistične nazore, katerih temelje so zajemali v "čeških, hrvatskih in družili podobnih angleških " j cd notah \ ki so upe-ljane vse po enem sistemu. Tega zastarelega sistema se drže tudi ostale slov. jed . ki nekažejo nobenega napredka. Da se je konečno delegatom I. zbor. posrečilo s centralno upravo, sc je stvar ugodno rešila, v kolikor se sistema tiče. Ali glavne stvari za tako upravo sc takrat niso rešile. Te stvari, bode treba sedaj prt II. zborovanju definitivno rešiti in. »čistiti meglene pojme, ki so se vlekli pri posameznikih skozi dobo, V prvem oziru bode treba, da se akce*>-tirajo tisti detajli, ki so se r dobi 1»okazalt praktičnim in katere je zvrševalni od!x>r provizorično v teku poslovanja spoznal ftmkcijonar-t»im. Mnogo točk v pravilih bo treba črtati, ker je mnogo brezpomembnih ; še več pa jrh bo treba dodati. Sicer pa naj bi se pravita uredila diametralno — dvomerilno, in to vsled tega, da si rojaki pri dolžnostih in pravicah lok. drust. od dolž. in pravic zvrševalnega odbori ne delajo napačnih zaključkov. Do sedanja pravila so v čem oziru prar vi babilon. Sploh se dosedanja pravila nemoHejo dosti razločevati od 011LI1 decentraliziranih jednot in so prava pravcata zmes, V tem oziru je delegatom priporočati strogo paz nost, kajti pravila so dokument ali zapisnik sprejetih točk jed., po ko-jili .se potem kaiulidatje ravnajo. Dvoumnih stavkov naj se v pravila .ne zanaša. Najvažnejša in težavna točka bo brezdvomno, glede smrrtne zavaro-valnine, kajti kakor se čuje, bi radi eni zvišali usmrtnino s 500 na 600. To pa z financijalnega stališča "ed. blagajne in povprečne starosti ne 1xj šlo, in ni priporočljivo, ker, ko bi se enkrat tikrenilo na 600, bi se potem hotelo ukrepati še za večjo svoto. Jed, namen pa že ob ustanovitvi ni bil, baviti se z visoko usmrtno zavarovalnino, Obem zahtevam, izplačevati visoko bol. podporo in istotako usmrtnino pa z mero-dajnim asesmentom jed. ne bo mogla ustrezati. Da bi sc v tak namen l>oviša!i asesmenti, bi onim, ki ne-marajo visoke zavarovalnine nebi-lo po volji. Preostaja nam le ena stvar: jednota je podporna, in kot taka naj bi v bljižnji bodočnosti izplačevali) raje višjo bolniško pod-|K>ro, ki je z vsacega stališča bolj jx)trebna, kot visoka usmrtnina, Oženjeni rojaki bodo gotovo proti temu — vsaj eni; — ali pa poilo za oboje: za visdko usmrtnino in visoko bol. |>od(>oro. 01>em zahtevam, kakor smo že rekli, »e neda ustreči, ker potem bi moral biti asesmeart na vsacega člana neznosen. Brez prispevkov — tudi 111 izdatkov. Usmrti na, ki je dobe dediči za umrlim bratom pravzaprav ni nobena svota, pa naj bo ista še tako pri-tnirna, da bi nadomestila izgubo moža v družini, ampak je le prvi pripomoček, ki se žnjim najde lahko drittzega. Čestoikrat pa so bile /i-stVke s vote za umrlim dedičem le v {H>gnibo in slab vzgled drugim. Jednote v tem nimajo toliko moči, da bi strmoglavile in izbrisale sedanjo bedo in nadomestile ter ublažile nezgodo ki je zadela družino. V tem oziru darujemo jednotam preveč zaupanja, katerega ne zaslužijo; in to prav nobena! Dokler je človek živ, potrebuje podpore, potrebuje hrane, zdravil, zdravnika in td. in kjer ni dohodkov, kjer ni denarja, tam ni hrane in ne zdravil; kaj šele zdravnika. Zato menim bode najpa-metneje, da ostanemo pri podpori v bolezni. Saj je naša jed. podporna in tako želimo videLi tudi v prihodnosti ! —• Da bi bilo prihodnje zasedanje bolj vsestransko izraženo, bi bilo ttopolnoma umestno, da vsak član ki misli samotojno v prid S. N. P. J. pa sc osebno zborovanja ne bo n»ogeI udeležiti 1* stavljenje nasvetov, katere staviti ima vsak pravico, naj bi se na zborovanje vposlalo pismene izjave in resolucije, da se na konvenciji prečkajo. S tem se da vsakemu priliko izraziti svoje mnenje. oolitiko. To pa zojK»t dokazuje koliko jo parlamentarizem v Nemčiji vreden. Vlada pošilja državnozborske poslance kakor šolske paglavce domov, če so ji nevarni. Ljudski zastopniki pa take brce hvaležno sprejemajo, ne da bi ugovarjali. No, so tudi pravi oolitikarji! Somišljeniki naro£ujte in priporočujte "QLAS SVOBODE". ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglasov In prodavanjs knjig so sfedečl sodrugi: Matija Pečuik, Cumberland, Wyo Josip Delni ve, San Francisco, Cal. Frank I^evar, Tercio, Colo. D. Badovlnatz, Ui Salle. III. Paul SLaltz, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain, O. Jos. Matko, Clarldge, Pa. Mlko Mayerle, Leadvllle, Colo. A11 ton Križe, Oat HU1, Calif. Frank I^evec, Yalo, Kaas. Ignac Žlembergar, Steel, O. Frank Dennota, Federal, Pa. Marko Sodla, Created Butte, Colo. Jernej Bogataj, Sheboygan, Wis. M like Klenovftek, Stone City, Kans. Matija Marn, Frontcoac. Kans. Frank Seme, Willock, Pa. iolin Kupce, Delagiia, Colo. Frank Plazzotla, Darragh, Pa. John Pajk. Conemaugh, Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mlko Zugol, Murray. Utah. Paul TaiK'aiir. Broaght0 Rusko-slov. -slovar. $M»0 Preko morja, Hoc. Na boj i 90 y, 35c. Križarji, $2.fi<) Marica, 36o, Islandski ribič, 60c. Kiidžali, 80c. Boračicu, t8c. Žrtev razmer, 25c. Koledar, 25c. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. F. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 353 W. 1 Hth St. Chicago, III Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupijje-jo obleke od tvorničarjov. Predvsem je trebu izbrati fino iu trpežno blago in vzeti na-tunono mero, i>oteui so št' le prične z dolom. To je pa pri nas v navadi. , Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solid-110. Take obleke šopa lodobi pri naB, kakor vsakovrstne uniforme. v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon — Canal 1198 0 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 o Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O e Naznanilo. Vsem mojim prijateljem in cc. odjemalcem naznanjam, da sem se iz trgovskih ozirov preselil z mojo trgovino na T j K. .Madison St. Chicago, III. Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pisma naj se pošilja na ta-le naslov: Jacob Stonich, 73 K. Madison St. Chicago, III. Pcmu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svojo, mo- fočo še popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali Bre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BUTE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. Posebne cene za tovorno blago in potnike .ZA. NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Garfield, Eaolb, Delta. Mesa, Montbose in Hinsdale, Colobado, se lahko popelje tja le po DENVER & RIO ORANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agents Denver & Rio Grande R. R-242 Clark St., Ghioago, 111. 9. K. HOOPER, General Passenger Sc Ticket Agent, Denver, Colo. niiit**,,. ...