Politični ogled. Naša rešitev. Ljubljanski list «Slovenec» je v jedni zadnjih številk razpravljal, kako ljuto se sedanje čase zaganjajo v južne Slovane Nemei, Italijani in Mažari. Na vsaki način nas hočejo pozobati. In potem se vpraSa dalje: «Kaj moremo storiti proti temu? Edino, kar nam preostaja, je organizacija ljudstva. Na «razumništvo> se ne moremo zanašati, saj je poznamo. Hrvatje imajo vseučilišče, imajo akademijo, imajo galerije, imajo srednje Sole, in kaj jim to pomaga za politični boj ? Bolj so tlačeni, bolj so ponižani, kakor mi ubogi Slovenci, ki nimamo nič drugega, kakor kmete, delavce in kapelane. A ti naši Ijudje se drže krepko in imajo zavednost in moštvo. To nas drži, in edino le v organizaciji priprostega naroda je naSa rešitev. Jedro ljudstva moramo ohraniti krepko in zdravo, poučevati ga moramo, družiti v gospodarskih in političnih druStvih, in neprestano poučevati. Potem lahko gre čez nas burja tujih navalov. Odbila nam bo veje, ki štrle visoko v zrak, a deblo naroda bo ostalo in poganjalo vedno nove, sveže mladike.* Shod avstrijskih vinogradnikov se bo obhajal v Kremsu na Nižje Avstrijskem meseca septembra prihodnjega leta. Zraven bo tudi razstava vinogradniškega in kletarskega orodja. Sodba o naših sodiščih. »Spodnještajerski Slovenci ne morejo stopiti v sodno dvorano s pomirljivim čuvstvom popolnega zaupanja, temveč le s posebnim strahom in trepetom. Ker edno je gotovo. Četudi jim ni treba udajati se strahu glede stvarne razsodbe njihove zadeve, ali če so povabljeni le kakor priče in nimajo na izidu pravde nikakšnega zanimanja, vendar ne bodo zapustili sodne dvorane brez mnogih občutn i h ž a 1 j e n j, ki so jih pretrpeli na svojem narodnem čuvstvu, in ta žaljenja so jim bila prizadeta od državno nastavljenih uradnikov vedoma, da velikokrat z namenom, v vsakem slučaju pa z vednostjo justične uprave. Tu obstoja nakana v zaničevanju in zapostavljanju slovenskega jezika pri sodiščih na Spod. Štajerskem.* Tako je sodil o naših sodiSčih poslanec Biankini dne 4. novembra v državni zbornici. Postopanje davčnih oblasti. Občina Všehrom na Češkem je bila lani in letos po uimah hudo prizadeta. Ceprav so bili 1. 1900 vsi pridelki uničeni, vendar se je odpisalo vsega skupaj samo 200 K davka. Letos se je zopet cenilna komisija izrekla, da so uime vse pridelke uničile. Okrajno glavarstvo pa je v VSehrom naznanilo, da bo koncem novembra prišlo v Vsehrom rubit zavoljo neplačanih davkov. Ceški agrarni (poljedelski) poslanci so se vsled tega pritožili pri finančnem ministerstvu. Kako pa se postopa nasproti bogatinorn, razjasnil je na jednem slučaju poslanec Daszynski v državni zbornici, ko je rekel: «Ali ne znate, da je sedanji deželni (galiski) maršal, voditelj gališkega deželnega zbora, poneverjevalec davkov ? Ali je tajnost, da je ta mož, ki ima en milijon čistih dohodkov, kot poneverjevalec davkov najprej priznal samo 90.000 gld. čistega dobička in še le pozneje na prigovarjanje grofa Korytovskega 200 000 gld. Torej je še vedno odtegnil 800000 gld. obdačenju. In ta mož, ta poneverjevalec je grof Andrej Potocki, sedaj voditelj častivrednega gališkega deželnega zbora.>