L i s t e k. Izpod Leskovega grina. O naši vasi, o Leskovem grmu, čtili ste, gospod iuednik, pač liore malo še. Znabiti pa so Vam znani .*osediii kiaji: Sladka voda, Leskova dolina, Travni vrli, PekelV — Ne? — I, čudo pač ni! Se ve, naše zemljepisne knjige so tako poinanjkljive še, a mi smo lu sredi gozda pod belim Snežnikom, da se človeku dozdeva, kakor bi nas narava nalašč hotela izločiti '»I ostalega sveta. Posledica temu pa je v istini ta, da se svet za našo dežtlico presneto malo briga. Kakor bi mi ne bili vredni biti udje tiste človeške družbe! Vender pa — navzlic teinu preziranju — ne vrarujemo hudo s liuditn. S toliko živahnejšini zani- liianjein sleditno teniu, kar se godi «tain zunaj». Časopise dobivamo sieer z večine ,na posodo" od svojib znancev iz Sladke vode in Pekla, pa jih, ne glede na to, bereino z istitn — če ne večjini — ve- seljem, kakor pravi pravcati naročniki. V zadnjein času zanimajo nan — in posebe še inene — vzlasti poročila iz deželnega zbora kranj- skega. Ni sicer tnoja ni mojib soobčanov navada razglašati nied svet ninenja svoja. A, ker ini moj bivši sosed Jaka le ne da tniru, sklenil sem, gospod urednik, od časa do časa poročati Vatn kaj inalega izpod našega Leskovega grma. He ve, zavežem se ne! Naše nadležne ptošnje glede izboljšanja plač so nam tedaj srečno — odbili. Da odkrito izjavim: izne- nadilo ine to ni posebno. Ravnodušnosti priut-iti se mora .slebarn učitelj itak za tasa, sicer mu v življenji britkili iznenadenj nedostaje! Debala o proračunu norinalno-šolskega zaklada pa nii daje priliko baviti se nekoliko z opazkami nekaterib gg. poslancev. Pred vsetn pa mi je konštatirati, da pripoznava velika večina gg. deželnih poslancev nas učitelje kot važen faktor v boji za narodni naš obstanek. Poslanec g. Kersnik je poudarjal. da sta vzlastidva glavna uzroka, ki pouzročujeta, da uspelii ljudskošolskega pouka ne zadostujejo. namreč: pomanjkljivost šolKkega nadzorstva in pa odvisnost od okrajnega glavarja. koje nasledek je često brezpogojna služnost učiteljeva i. I. d. Nam pa so znani bolj teltltii vzroki. da se v mnugih slučajih ne doseže in ne niore doseči učni smoter. Ti so: neredno šolsko obi skov a n j e, epidemične bolezni in čezpostavno število olrok, koje mora po jeden sani učitelj poučevati. Statistika podaje nain tacih slučajev premnogo. Učitelj. ki mora v poldnevnem pouku poučevati do 200 .itrok na dan, |>ač ne more Bog ve kaj doseiJi. Pod Leskoviin grinoiii iiiiatu jili sain 210 vs.tkdatijilt. Tu ne izda niti poslant-a g. Žilnika staii rek: «non niulta sed inultuni!» V kreeanskeiti nauku je tu uspeli isto tako piškav, kakor je v dtuzili predinetili! Ne more se sicer tajiti, da je i lukaj razlika med uspeliom pa uspebom, a primeroma je taisti vedno nedostaten, naj si je že nadzornikov kot listja in trave! — Takislo težavno je, ustvariti si v tako napolneni šoli pravo diseiplino. A, i'e se nekoliko radikalneje po^lopa, — naj si bode tudi v postavnih inejalt —¦ takoj so pritožbe zoper učitelja in ta ima — če druzega ne — sitnosti! Takšna nepostavna sredstva. kakeršna je navol poslanec g. dr. Tavčar o nekeni učitelju, gotovo niso ilopuščena. A, da si nimam nili nalogc niti nainena zagovarjati koga, vender pii tej priliki obžalujem, da so se morale v dež. zboru spravljati na dan stvari — iu to imenoma — ki niso še dognane, dokazane. V splošnetn interesu vsega učiteljstva bilo bi liolje, da bi se to ne bilo zgodilo! Ta govor je bil znabiti «voda na mlin» v kakem prav malenkostnem slučaji. V slovenskem listu seitt pred kratkim bral iz «Slov. Gospodarja» posnet članek o I. slovenskem kat. sliodu, v katerein (članku) je liil tudi ta-le stavek: «Slovensko ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je sploli, kakor puje pesem, «za uk prebrisane glave», ali kaj poinaga, če v šoli, v katero pošilja svoje otroke, ni dobrega duha in če tiči v berilu. ki ga jernlje v roke vsak dan, vsak teden, a!i vsakili štirinajst dnij, strupa, nejevere, liberalizmaV Tacib in jednacib vprašanj stavinio še lahko celo vrsto iu o njib se lahko razpravlja na «katoliškem shodu» v Ljubljani». Da ni dobrega duha v tacih Solah, kjer imanio po 1(X) in še več otrok v jednej sobi, to je istina. To res neso «parfurai!» Tudi logični sklep tega odstavka moratno priznali. Da, gospodine člankar, «tacib in jednacih vprašanj» stavite res lahko še eelo vrsto! Rad bi vender poznal vsaj jedno tako slovensko berilo. namenjeiio slovenski šolski deci, v kateii tioi strup, nejevera, liberalizein! Naj si bodo v vsakeiu, — v vsakem oziru sedanje Ijudskošolske knjige niso ponianjkljive! Ko bi se bil dotični člankar. prej ko je to napisal, poučil o stvari, sigurno bi — brez nantena — kaj tacega ne kvasil v svet! «Qui tacet, coitsentire videtur«. Toliko v pojasnilo, da se ne bo reklo, da ni bilo učitelja, ki bi se bil oglasil zoper tako pisavo. Pa — dovolj za danes! Prihodnjič knj druzega. Piman Korenikn.