SLOVENEC
Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozem-«4 v o 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir. Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milana
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po prazniku.
g Urednlitvo In apravai Ropltar|eva 6, Ljubljana. a I Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i |	Telelon 4001—4005.	Š
Abbonimentl: Mete 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edieione domenica. aono 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per £li abbo-namenti: 10.349 pet le InserzionL Filiale! . Novo meetd.
Concesslonarfa escluslva per la pnbblicffa d! provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vedno večji boli pri Petrogradu
Nemške čete prodiralo proti Murmansku
Nemške podmornice potopile 28 angleških ladij s 164.000 tonami - Sovjeti izpraznili Cernigov
Bern, 13. septembra, as. Novice iz Londona in iz Moskve vedo povedati, da je položaj Mur manska vznemirljiv, kajti močne nemške čete prodirajo v smeri proti Murmansku. Če bi sovjeti izgubili ta kraj, tedaj bi bili brez edinega pristanišča, ki jih veže z Atlantikom. Položaj v Kijevu in v Leingradu je še vedno vznemirljiv.
Berlin. 13 sept. r. Rusko vrhovno poveljstvo je včeraj uradno priznalo, da so sovjetske čete po hudih bojih morale izprazniti mesto Černigov. ki leži na desnem bregu reke Desne, katera se pri Kijevu izliva v Dnjeper. Černigov leži približno 130 km severno od Kijeva.
Vzhodno bojišče. 13. septembra. AS. Dopisnik Agencije Štefani poroča-
Okrog Petrograda. k| ga nemška vojska oblega. se je delovanje vojske v zadnjih urah močno povečalo. Stalinov prekop je miniran in zato sovjetskim ladjam, ki so ostale v Baltiškem morju okrog Kronstjdta. ne bo več mogoče uiti iz zagate. Vsaka ladja, ki bi se hotela preriniti skozi prekop, bo zletela v zrak. njene razbitine pa bodo prekop 5e bo'| zabasale Nemški pritisk se trenutno najbolj čuti na pomembnem odseku pri Ladoškem jezeru in v pasu vzhodno od Umen-skega jezera ter oh železniški progi. ki veže Petrograd z Moskvo Razen tega nemško letalstvo neprestano srdito napada okolico Petrograda. kjer se oblegane) skušaio reševati 7 uničevanjem po-slopii in vseh predmetov, ki bi mogli služiti za obrambo mesta. Nemško bombno letalstvo skupaj s strmoglavskimi le»ali nadaljuje z načrtnim rušenjem obrambnih naprav, ki jih je sovražnik ustvaril v notranjosti mesta Napadaio tudi znloge živil In vointga materiala V pristanišču so bombe zanetile ogromne požare Veliki električna centrala je bi'a zsdeta v potno in porušena. Sovjetske čete. ki se nahaiaio v Petrogradu, so precejšnje. kakor se je izvedelo iz zaslišanj ujetnikov. Te sile se upirajo, ker maršal Vorošilov stalno zatrjuje, da bo s svojimi motoriziranimi divizijami ln 8 svojim letalstvom znal predreti nemški obroč In se združiti z divizijami, ki branim mesto. Toda to ie upanje, ki se ne bo uresničilo Za obrambo Petrograda. 7.3 niegovo raz-rušenje ln za v<?e ogromne žrtve bo odgovoren le Vorošilov NemšVe sile nndaljuieio s svojimi napadi nn zbirališča sovjetskih čet ob železniški progi Petrograd -MoeUvs tn pritiskajo bolj na J"g proti silam maršala Timošenka. ki je priskočil na oomo^ Vorošilovu Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se položaj vzhodno od Velikih Lukov. Smolenski ter vzhodno od Gomela ni bistveno spremenil Na tem odseku ie v teku močno delovanje nemškega letalstva, ki izrablja mesečne noči in stalno napada najvažnejše sovražnikove prometne zveze, železnice in križišča ter velike ceste.
Finski vojni plen
Helsinki. 13. sept. AS. Do začteka meseca septembra so Finci na svojem odseku boiišča zaplenili Sovjetom: 25.000 pušk, 2000 brzostrelnih pušk, 1000 strojnic, 600 možnarjev, 800 topov, in sicer med temi 150 težkih, 90 lahkih, 180 poljskih in 850 protitankovskih topov. Zajeli so še 670 tankov in 67 oklepnih avtomobilov, vsa ta vozila pa so bila zadeta, toda 150 oziroma 25 jih bodo lahko še popravili. Prav tako so Finci zaplenili še 300 vlačilcev in 1200 avtomobilskih vozil. ki jih bodo še vse lahko popravili. Finci so dobili v roke tudi 30 lokomotiv in 600 železniških voz, 8000 navadnih voz in 1500 vozil razne vrste, prav tako pa tuli ogromna skladišča goriva, raznih ol| in tehničnega gradiva, eksplozivnih sredstev. Opremo vozil in vprego so večinoma že razdelili civilnemu prebivalstvu, osta'o pa so dali na razpolago finski industriji.
Helsinki, 13. sept. AS. V mesecu septembru je finska mornarica in finsko obrežno topništvo v Finskem zalivu potopilo 70 ruskih ladij s skupno 100.000 tonami. Finci so zajeli pet ladij in dva hidroaviona.
Na jezeru Ladoga so Finci potopili deset ladij, med njimi jih je bilo več. ki so bile nato-vorjene s topovi, tanki, konji in tako dalje. Na jezeru Ladoga so Finci zajeli 42 ladij raznih velikosti, prav tako pa bodo spravili na površino še šest drugih ladij velike vrednosti, ki so bile potopljene med prvo vojno med Finsko in Rusijo.
Od 25. junija do 11. sept. so finski lovci in protiletalski topovi prizadejali hude udarce rde-
čemu letalstvu in so sestrelili 120 bombnikov, 281 lovcev, 23 izvidniških letal in pet opazovalnih balonov. Zaplenjenih je bilo 19 letal in mnogo letal je bilo uničenih na zemlji.
fteško mlm poročilo
Hitlerjev glavni stan. 13. sept. AS. Vrhovno poveljstvo nemške vojsko objavlja:
Na vzhodnem bojišču potekajo napadi po načrtu in uspešno.
Podmornice so z novimi napadi proti konvoju, ki je bil omenjen v včerajšnjem vojnem poročilu, potopile štiri nadaljne trgovske ladje s skupno 19.000 tonami in tri spremne stražarske ladje. Tako jc sovražnik v tem konvoju izgubil 28 trgovskih ladij s skupno 164.000 tonami.
V	boju proti Angliji je letalstvo v pretekli noči z bombami v polno zadelo tri velike trgovske ladje v sovražnem konvoju vzhodno od Great Yarmontha.
Nadaljni uspešni letalski napadi so veljali letališčem v Midlandu in pa napravam vojne industrije in skladiščem polja v južni Angliji. Pri dnevnem napadu na Scarbolougo so bojna letala z bombami v polno zadela tovarniško napravo.
V	Severni Afriki so nemška letala bombardirala v noči na 12. sept. Pewfik in skladišča olja v pristanišču Suez. Nastali so veliki požari, ki so dokazovali uspeli napadov.
Angleška letala so ponoči napndala področje Frnnkfurtn in Mannheima. Bombe na stanovanjske predele so zahtevale žrtve med civilnim prebivalstvom. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dva sovražna bombnika.
V	Moskvi ne zaupajo mnogo generalu »M«
Bern, 13. sept. AS Novice, ki prihajajo iz raznih sovjetskih bojišč, vzbujajo v Londonu veliko
zaskrbljenost. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bi mogli biti zelo zadovoljni, ko bi Rusi mogli zdržati do zime. Po drugi 6trani pa javljajo, da Rusi ne zaupajo preveč »generalu Zinil«. Zavedajo se, da bo zima tudi zanje zelo težka. Dež in sneg lahko zadržujeta operacije, toda Nemci so tako dobro opremljeni, da lahko nadaljujejo svojo ofenzivo tu di pozimi. Sovjeti so izgubili velik del sirovin iz industrije v Ukrajini in hudih posledic v Moskvi niti ne zanikajo.
Podpora očetom vo akov povišana
Rim, 13. sept. AS. Duce je odredil, da naj se od 15. septembra naprej dnevna podpora očetom vojakov, ki sn pod orožjem, poviša dnevno na 8 lir, kadar je vojak brez matere.
Švicarski protest v Londonu
Bern, 13. sept. AS. Uradno je bilo objavljeno, da so bila letala, ki so v noči od srede na četrtek letela nad Švico, angleška bombna letala. Vlada je takoj naročila švicarskemu poslaništvu v Londonu, da naj vloži odločen protest pri angleški vladi zaradi te krš.tve švicarske nevtralnosti in da naj opozori angleško vlado, da se ti dogodki ne smejo več ponoviti.
Vojno poročilo štev. 466
letalski napadi na sovražne
■
i
zm
postojanke v
Glavni stan Italijanskih Obroženih Sil objavljat
Severna Afrika: Italijanske in nomške letalske sile so nadaljevalo s svojimi uspešnimi napadi na sovražne naprave pri Tobruku in Marsa Matruhu in so bombardirale letališče v egiptski puščavi. Delovanje našega topništva v odsekih pri Tobruku in Sollumii.
Angleška letala so metala bombe na Ben-gazi. Poškodovani so bili stanovanjski predeli, kjer živi arabsko prebivalstvo.
Letalski polet na Catanio ni povzročil ne žrtev ne škode.
Po Rooseveltovem govoru:
Roosevelt hože izsiliti vstop Amerike v vojn®
Izzivanja po premišljenem načrtu
Washingtnn, 13. sept. AS. Predsednik Roosevelt je imel predvčerajšnjim na radiu govor, v katerem je rekel, da ne govori samo v imenu svoje države, temveč v imenu vse ameriško celine. Potem je govoril o znanem incidentu z ameriškim rušilcem »Greerom« in rekel, da se je ta incident dogodil v vodah, ki jih vlada Združenih držav proglaša za »obrambni pas Združenih države. Skozi te vode vozijo ladje, ki prepeljujejo ameriški vojni material Angliji in drugim ameriškim zaveznikom. V naslednjem govoru pa je Roosevelt podal zgodovino petih incidentov, ki so jih imele ameriški} ladie na morjih. Obtoževal je sile Osi, da hočejo imeti absolutno oblast nad morji, kar naj bi bilo predpogoj za dosego svetovne nad-obiasti. Odločno je zatrdil, da bo Amerika z vsemi silami zaščitila dostavljanje orožja sovražnikom Osi. Rekel }a tudi. da smatra te vode nujno potrebne za sistem ameriške obrambe in zato ameriške ladje in letala ne bodo več čakala, da bi jih podmornice prve napadle. Pojav sovražnih vojnih ladij v tem morskem pasu, ki ga Amerika smatra za svojega, že sam po sebi pomeni napad. Zaradi tega ia on ukazal svojim vojnim enotam, da preganjajo nemške in italijanske vojne ladje, čim jih zagledajo.
Govor predsednika Roosevelta je naletel na živahen odpor zlasti med izolacionisti. Tako je senator Gillette dejal, da pomeni Rooseveltov govor odkrito vojno napoved. Senator Nye je mnenja, da ta nova Rooseveltova politika navzlic obstoječim zakonom potiska Združene države v neposredno bližino vojne. Diplomatski krogi pa vidijo v Rooseveltovem govoru namero, da bi Atlantski orean prav do Islandije postal nenevaren in prost podmornic in letal držav Osi. Isti krogi pravijo, da Roosevjlt ni prav nič omenil Japonske in dr. bi se dalo reči. da šteje Japonsko v posebno kategorijo, čeprav je z razglašeno svo-
Petrograd napada 120® bombnikov
Vojni dopisnik »Corriere della Sera« piše svojemu listu:
Tudi iz sovjetskih in angleških poročil je mogoče razbrati, da postaja položaj sovjetske obrambe vedno bolj kritičen. Celo London mora priznavati, da so Nemci na nekaterih krajih le še 20 km oddaljeni od Petrograda. Poročila javljajo, da divjajo boji na vseh odsekih z nenavadno silovitostjo. Kljub velikanski porabi materiala in streliva divja boj brez prestanka. Samo Odesa je imela mirnejšo noč
Noči so vedno bolj mrzle in v severnem odseku pri Petrogradu je padel prvi aneg. Sovjetsko poveljstvo ee sedaj zaveda, da bodo prihodnji tedni odločilni za razvoj vseh operacij na ruski fronti.
Vsa poročila iz Moskve poudarjajo, da nemško letalstvo neprestano silovito napada Petrograd. — V Moskvi pravijo, da Imajo ti napadi tudi ta na men, da bi porušili moralo branilcev in prebivalstva in da bi tako prišlo do predaje mesta. Dvoje predmestij je zavito v plamene. Položaj )e torej vedno bolj kočljiv in resen, posebno, ker nemško letalstvo silno nadkriljule že po svojem številu sovjetsko letalstvo. V pričakovanju odločilnega napada vojaški inštruktorji v Petrogradu uče delavce uporabljati ročne granate in uporabo strelnega
orožja. Računajo, da do 1200 nemških bombnikov napada bivšo carsko prestolnico.
V srednjem sektorju hudi protinapadi Timo-šenka pri Velikih Lukih niso mogli dovesti do zaželenega predora nemških črt. Nemci so hitro zbrali južno od Ilmenskega jezera nove čete in prehajajo v protinapad.
Pač pa se je za Ruse močno poslabšal položaj na Dnjepru. Nemcem se je posrečilo, da so južno od Gomela predrli rusko obrambo in na reki Desni (ki se pri Kijevu izliva v Dnjeper) zasedli mesto Cernigov. Ta poraz sovjetsko uradno poročilo tudi samo priznava. Vdor nemških čet pri Černigovu severno od Kijeva tako zelo ograža tudi Kijev, da je računati s skorajšnjim njegovim padcem. Pa tudi
bodo morij Roosevelt očitno opozoril Japonsko, naj nikar ne ovira amerikanskih ladij v japonskih vodah. Vse kaže, da hoče Roosevelt s svojimi dolgimi govori stopiti v nenapovedano vojno in bi rad počakal samo na priliko, da bi sile Osi znova napadle ameriške ladje, ki plovejo v pasu, katerega Združene države smatrajo za svojega. Roosevelt sam nima moči in možnosti, da bi napovedal vojno kateri koli državi, pač pa lahko kot vrhovni povelinik mornarice, letalstva in vojske ukaže ameriškim vojnim silam, da v obrambo Združenih držav nastopi povsod, kjer se mu zdi to potrebno. Če bi se takšni spopadi v takšnih okoliščinah ponavljali, potem prevladuje splošno prepričanje, da bi ti incidenti sčasoma dobili takšen pomen in obliko, kakršnega so imeli svojčas kitajsko-japonski spopadi, ki so prav za prav sprožili vojno, ki še do danes ni bila napovedana. Omovno stremljenje Roosevelta je, da hoče na vsak način stopiti v vojno, ker se pa s tem predlogom pred svoje ljudstvo ne upa stopiti, bo po ovinkih dosegel svoj namen in konec koncev ameriško ljudstvo postavil pred gotovo dejstvo.
Rim, 13. sept. AS. »Popolo di Roma« piše v svoji današnji številki o Rooseveltovem govoru in pravi, da je Roosevelt s tem svojim govorom samo potrdil svoj jasni namen, da hoče Ameriko spraviti v vojno. Amerika se je jasno izrekla za sodelovanje s sovražniki Osi, ko je Roosevelt napovedal, da bodo države, ki se vojskujejo proti Nemčiji in Italiji, imele pravico na dovoz vojnega gradiva in živeža z ladjami, ki jih bodo spremljale ameriške vojne ladje.
List pravi, da od danes naprej lahko ameriški topovi streljajo. Toda ti streli nas ne bodo opozorili, da so Združene države v vojni. Toda to najbrž ne bo enako vplivalo na ameriško prebivalstvo. Amerikanci naj vedo, da je bil Roosevelt tisti, ki je hotel vojno za vsako ceno.
»Corriere della Sera« objavlja uvodnik pod naslovom »Premišljen načrt« in pravi, da je Rooseveltov govor nov dokaz, da se hoče vojskovati proti Nemčiji in ItiPji in da je Roosevelt to želel že od začetka vojne. Že od septembra 1939 je Roosevelt vedno izzival. Sedaj pa hoče pospešiti svoje delo in zato je dal ukaz, da naj ameriške vojne ladje streljajo na ladje Osi v ameriškem »obrambnem vodovju«. Toda list se vprašuje, kje so te ameriške »obrambne vode«. Resnica pa je samo ta, da hoče Roosevelt za vsako ceno spraviti Ameriko v vojno. Toda Italija in Nemčija se zavedata sile svoje pravice in sta zato popolnoma mirni v boju proti plutokratom in boljševikom.
Nemški listi: »Višek cinizma«
Monakovo, 13. sept. AS. Ves nemški tisk komentira Rooseveltov govor in poudarja, da bi bi-
je rauuiičtu a oi\lfi«|siijiui uje^uviui [ju<iceui. ra iuui ■	.a	.... ... ...
v spodnjem toku Dnjepra se je Nemcem posrečilo 1 Jo v zgodovini težko najti sličen zgled hinavščine
zgraditi močno mostišče na levem bregu Dnjepra in je sedaj na tem kraju pričakovati hude nemške ofenzive. Generalu Budjeniju grozi, da bodo njegove armade ponovno zajete v klešče in razbite, kakor se mu je že primerilo na zapadni strani Dnjepra.
Istočasno poročajo, da nemške čete močno pritiskajo v odseku pri Murmansku, kamor so došla nova nemška ojačenja.
in cinizma. Kadar Roosevelt izjavlja, da topovi ne bodo streljali, če Nemčija tega ne bo izzvala, tedaj je dobro znano, da na nemški strani ni bilo namena oddati topovske strele.
»VOlkischer Beobachter« poudarja, da se Je Roosevelt skrbno zavaroval, da bi določil področje, kjer bi morala biti ameriška sfera varna. Dnevnik dodaja, da ameriško ljudstvo nima več na razpolago mnogo časa, da reši svojo čast, svoj
Vzhodna Afrika: Angleško letalstvo je nadaljevalo s poleti nad ozemljem Gondarja in je bombardiralo postojanke. Naše Čete so odbilo napade sovražne pehote.
Kako Angleži opravičujejo svoj zločinski napad na bolnišnico v
Rim, 13. sept. AS. Angleži hočejo na vsak način opravičiti svoj bombni napad na italijansko vojaško bolnišnico v Gondarju dne 7. septembra in trdijo, da je bilo nekaj paviljonov vojaške bolnišnice preurejenih v skladišča za velike količine živil. Da pa sovražnik ne bi mogel več pačili resnice, da bi se otresel težke moralne odgovornosti zaradi tega bombardiranja, je treba na popolnoma jasen in odločen način reči, da bolnišnica v Gondarju. kakor tudi vsaka druga sanitetna naprava pod varstvom Rdečega križa, ni jemala pod svojo streho nikogar razen bolnikov in ranjencev in strežnega osebja. V bolnišnici ni bilo nikoli urejeno nobeno skladišče živil in vojnega materiala: majhne količine živil, ki bi se tam mogle najti, pa so zgolj normalne količine za prehrano bolnikev.
To odločno zatrdilo z merodajnega mesta ne pušča prav nobenega dvoma glede resničnosti navedb in prav nobenega dvoma tudi o zločinu, ki so ga Angleži zagrešili, ker so svoje bombe zmetali na zdravstveni zavod in na ljudi, ki se niso mogli braniti proti takšnemu napadu. Ni to prvi primer, da je angleško orožje uničevalo stvari, ki z vojno nimajo nobenega opravka. Angleži so že v Cirenajki pokazali, da v svoji borbi ne izbirajo sredstev in da prav tako neusmiljeno kakor z vojaki ravnajo tudi z nedolžnim civilnim prebivalstvom. Bombe na bolnišnice, cerkve in druge koristne ustanove za mirno civilno prebivalstvo prav gotovo niso znak srčne kulture in plemenitosti, pač pa dokaz velike pokvarjenosti in surovosti, ki jo sovražnik zmerom pokaže takrat, kadar mu ni mogoče streti duha in morale nasprotnika in njegovega zaledja. Vsi takšni zločini kličejo po maščevanju in noben angleški račun ne bo ostal neporavnan.
mir in svojo svobodo proti mračnim potezam predsednika, ki se pripravlja, da bi zapisal najbolj mračno in sramotno stran ameriške zgodovine.
Ameriko je treba smatrati v vojni z osjo
Sofija, 13. sept. AS. Bolgarski listi, ki razprav, tjajo o zadnjem Rooseveltovem govoru, so mnenja, da je Združene države poslej smatrati kot vojskujočo se silo proti Osi. Ukaz, ki ga je dobilo ameriško brodovje, da naj napade sleherno ladjo Osi, ki pluje v tistem predelu morja, ki ga je VVashington proglasil za svojo varnostno ameriško cono, smatrajo v Sofiji kot nov dokaz, da je Roosevelt popolnoma na strani Anglije in Sovjetske Rusije.
Madžarski listi: »Surovo izzivanje osi«
Budimpešta, 13. sept. AS. Vsi madžarski listi odločno zavračajo Rooseveltov govor in pravijo, da je ta govor nezaslišano izzivanje držav osi. Roosevelt je v svojem govoru samo pojasnil namene židov in masonov, te države pa, ki jih Roosevelt napada, hočejo Evropo osvoboditi demokratskega in plutokratskega jarma.
Angleška »leteča trdnjava« morala zasilno pristati na nemškem zasedenem ozemlju
Berlin, 13. sept. lp. Včeraj je na ozemlju, zasedenem po nemških četah, morala zaradi motenj v aparatu pristati tako zvana angleška »leteča trdnjava«. Posadka letala je bila zajeta.
Francosko letališče bombardirano
Cannes, 13. sept. AS. Izvedelo se Je, da je » noči na Četrtek angleško letalo vrglo bombo velike vrste na La Baume v Savoji. Dve eksplozivni in dve zažigalni bombi, najbrž angleški, sta padli v bližini letališča v Cannesu, in sicer v noži na sredo.
Naredbe Vis. Komisarja
Predpisi za frgovanje s krompirjem in suhim fižolom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, Št. 291 in z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454 in smatrajoč za potrebno ukreniti radi prehrane,
odreja:
Člen 1. Za proizvodnjo krompirja in suhega Fižola se predpisuje obvezna prijava, ki jo morajo poslati pridelovalci pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu v desetih dneh po spravilu.
Od prijavne obveznosti so izvzeti tisti, ki pridelajo krompirja v količini pod 500 kg in suhega fižola v količini pod 50 kg.
Člen 2. l'o določbi iz prednjega člena prijavljenega krompirja in suhega fižola pridelovalec ne sme prodati drugam ko pokrajin. Prehranjevalnemu zavodu ali ustanovam in tvrdkam, ki jih ta pooblasti za nakupovanje.
Člen 3. Pogodbe o prodaji krompirja in suhega fižola, sklenjene, preden je stopila ta na-redba v veljavo, za množine nad 500 kg oziroma nad 50 kg, se morajo prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu z navedbo datuma pogodbe in kupčevega naslova.
Člen 4. V smislu določbe člena 2. za nakupovanje krompirja in suhega fižola pooblaščene ustanove in tvrdke si morajo priskrbeti za prevoz nakupljenih količin posebne prevoznice, ki jih bo izdajal Prehranjevalni zavod. Mimo tega morajo voditi o nakupljenih in prodanih količinah pre-jemni in oddajni vpisnik, ki ga potrdi pred uporabo pokrajinski Prehranjevalni zavod, kateremu morajo tudi vsakega prvega in vsakega petnajstega v mesecu poslati izpisek vpisnika.
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sme po potrebi organizirati in vzporediti razdeljevanje, trgovino in porabo krompirja in suhega fižola.
Člen 5. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z zaplembo blaga.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
izpisi o klanju drobnice
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in
da se ohrani stanje ovčereje,
odrejaš
člen. 1. Prepoveduje se klanje ovac in nesko-pljenih ovnov, ki še niso dobili popolnega stalnega zobovja sekalcev.
Okrajni načelniki lahko na predlog okrajnega kmetijskega strokovnjaka ali veterinarja izdajo dovolitev za zakol bolehne ali za pleme nesposobne drobnice, kakor tudi za kmečke razploje-valne potrebe odvečnih ovnov, ter ob nujnih primerih.
Člen 2. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 3. Razveljavljajo se vsi prejšnji predpisi, ki nasprotujejo ali niso združljivi s predpisi te naredbe, ki slopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Prepoved izdelovanja In prodaje slaščic, izdelkov iz žitne moke, jajc itd.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr, ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in 7. junija 1941-XIX, št. 454, ter
smatrajoč za potrebno ukreniti zaradi prehrane,
odreja:
člen 1. Nihče ne sme proizvajati, prodajati, uporabljati in trositi mlečne smetane.
Člen 2. Od 1. oktobra 1941-XIX dalje se prepoveduje izdelovanje piškotov in slaščičarskih izdelkov, svežih ali suhih, pripravljenih iz žitne moke (pšenične, rži, ječmena, ovsa, koruze, riža), z racioniranimi maščobami (surovim maslom, oljem, slanino, mastjo) ln z jajci.
Člen 8. Prodaja piškotov in slaščic, že proizvedenih iz snovi, navedenih v prednjem členu, je dovoljena do 15. oktobra 1941-XIX.
Člen 4. Količine žitne moke, maščob in jajc, ki jih bodo imele izdelovalnice piškotov in slaščičarne opolnoči dne 80. septembra 1941-XIX, se morajo prijaviti do vštetega dne 5. oktobra 1941-XIX pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, ki odredi uporabo zalog.
Člen 5. Kršitelji predpisov te naredbe, ki stopi v .veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in eventualno tudi z začasnim ali trajnim odvzemom obrtnega dovolila.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Cesse za surove kože
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino skladno z naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX, št. 102, določa za surove kože, ki jih proizvajalci mesarji odstopijo trgovcem, naslednje cene za kg v lirah: volovske 19, kravje 19, bikov 17, telečje 22, ovčje 19 (kos), kozličkov 15 (kos), konjske 10 za kg, mul 8 za kg, oslov 8 za kg, svinj 10 za kg od aprila do 30. novembra, svinj 15 za kg od decembra do 31. marca, svinj, uvoženih, 5 za kg od aprila do 80. novembra, svinj uvoženih 7 za kg od decembra do 81. marca, Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Maksimalni cenik za kočevski in trboveljski premog
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX. št. 17, najvišje cene za premog iz rudnikov v Kočevju in Trbovljah:
Za rudnik Kočevje: Prodajna cena na debelo franko vagon ruduiška postaja brez javni« da*
Sovjetska protestna nota ni napravila nobensga vtisa v Bolgariji
Soiija, 13. sept. AS. Protest moskovske vlade zaradi obnašanja Bolgarije, nI napravil nobenega posebnega vtisa med političnimi krogi, ki so blizu bolgarski vladi, kjer se poudarja, da so sovjetske obtožbe proti Bolgariji brez podlage, ker je znano, da bolgarska pristanišča niso sposobna za vojne ladje.
V Sofiji poudarjajo, da Je te sovjetske obtožbe proti Bolgariji že dolgo razširjala angleška agencija Reutor. Torej gre tudi sedaj za navadno propagando, ki pa ne bo napravila vtisa na nikogar. Bolgarija pa bo ostala v tem oziru popolnoma brezbrižna in mirna.
Bolgarski lisli pa opozarjajo, da je včeraj začela veljati v Bolgariji nova uredba za obrambo bolgarskega naioda Ta zakon o obrambi določa, kakor je znano, smrtno kazen za komuniste, ki hočejo s svojim delovanjem razdreti duhovno edinost bolgarskega naroda. Smrtna kazen je določena tudi za tiste, ki b! spravljali v nevarnost osebno nedotakljivost bolgarskega vojaka, prav tako pa tudi vojakov, ki pripadajo zavezniškim državam Bolgarije. V teh primerih bodo s smrtno
kaznijo kaznovani tudi tisti, ki hočejo Izrabljati sedanje izredne razmere, da bi dosegli velike nedovoljene dobičke. Ta zakon določa tudi, da morejo biti iz državne 6lužbe ali pa javne napol državne službe odstranjeni vsi tisti, ki so osumljeni komunizma in ki so usmerjeni v protinarod-nem smislu.
S tem v zvezi poudarjajo v Sofiji, da sedanja nervoza sovjetske vlade sloni tudi na teh odločnih ukrepih bolgarske vlade proti komunističnim elementom, ki delajo po nalogu iz Londona.
V prvi polovici meseca oktobra se bo začeta v Sofiji razprava proti 35 osebam — med njimi so štirje tujci, — kf so obdolžene. da so delovale proti državi. Obdolženci so izvršili tudi mnogo hudih sabotažnih dejanj ter so bih v službi angleškega in jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Pripravljati so morali državni udar v Bolgariji, ta državni udar pa bi moral prinesti na oblast levičarskega pripadnika zemljoradniške stranke Dimitrova. Med glavnimi obtoženci je tudi bivši ravnatelj angleškega tiskovnega urada pri angleškem poslaništvu v Sofiji Norman Daviš, toda ta se skriva na begu.
Spori
Smoter športne vzgoje je podjetna, zdrava in utrjena mladina
Ko so se zbrali tekmovalci, da bi se borili za svetovno olimpijsko prvenstvo zadnje olimpiade, je stopil prednje Sven lledin in jih nagovoril takole:
Zbrali 6te se k plemeniti in viteški tekmi, da bi pokazali gledalcem vseh narodov kako ste se trudili, da bi z železno energijo, krepko voljo in neutrudljivo vajo nrfj)eli svoje moči, da bi si priborili olimpijski venec.
Vendar ne gre za minljive, enodnevne zmage, vaš cilj je višji. Ko si prizadevate, da bi obvladali svoje telo, ko do skrajnosti napenjate vaše moči, mišice in živce, ne pozabite na eno: oblikujte, karakter, da boste sposobni za velika delal
Sven Hedin, ki je tako govoril izbranim tekmovalcem vseh narodov, je brez dvoma po-, znal dobro kot malokdo, osnovno misel ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pierrea de Coubertina: v športu ne gre za zmago, temveč za borbo; ne gre za slavo in nagrado, temveč za trajno prizadevanje za moč in odpornost mladega človeka. Mladina naj bo stremeča. Stremljenje po izpopolnjevanju, katerega se navadi naraščajnik pri telovadbi, pri tekih in skokih, pri plavanju in smučanju, mora postati njegova duševna last. S športnega področja, ki jo mladini najbližje, naj se preneso v letih dozorevanja na vsa druga področja osebnega oblikovanja.
V vseh časih so stremeli vzgo jitelji za tem, da bi mladino zainteresirali za kakršno koli dobro udejstvovanje. V vseh časih so hvalili one, ki so radi sedeli pri knjigah, ki so se oprijeli tega ali onega dela, zakaj znano je, da je lenoba največji škodljivec plemenitega obliko-van ja.
Nova doba je priznala mladini pravico do športa. Športnemu pokretu se moramo zahvaliti za spoznanje, da ima mladina pravico do igre, da je igra naravna potreba razvijajočega se človeka. Kakor v antičnih časih, tako stremimo tudi danes za tem, da so fantje in dekleta zdravi, mišičasti, lepo razviti, vedri in pogumni.
Vedno večje je število staršev !n Šolnikov, ki se ne brigajo le za to, da bi otroci izvrševali šolske naloge, temveč tudi za to, da jih zaposlijo s telesnim delom na polju, ali da jih pošiljajo na kopališča, k telovadbi, na izlete. V tem je velik napredek, če so se nnSi predniki zadovoljili s tem, da so prinesli otroci odlična spričevala iz šole in da so doma radi jedli, moramo priznati sodobnikom, da imajo
glede svojih vzgojnih dolžnosti širše poglede. Radi jih pošiljajo k telovadbi, vodijo jih na izlete, kupujejo jim smuči, drsalke, kolesa. V tem oziru je zlasti napredna Ljubljena. Na kopališčih vidite vse polno otrok, v plavalni šoli Ilirije je bilo letos čez 700 učencev, na ulicah vidite postavne in zagorele mladeniče in mladenke, katerim se vidi, da so bili deležni vsestranske telesne vzgoje. Dobrih dvanajst let so delali naši športniki na propagandi telesne kulture. Uspehi so iz leta v leto vidnejši.
Na prepričanju, katero je osvojila najprej •inteligenca, moramo delati naprej. Ne gre le za to, da bomo imeli odlične športnike, temveč za to, da bodo tudi podeželski krogi deležni športne vzgoje. Iz dneva v dan moramo misliti na vzgojo našega naroda, ki mora postati intenzivnejša in vedno bolj vsestranska. Šport v službi naroda mora postati geslo vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Začeli smo pri mladini in to je jamstvo, da smo na dobri poti.
Naša mladina mora postati odpornejša, odločnejša, bolj samozavestna, bolj pogumna, zlasti pa zdrava! Če je res, da so stoletja težkega življenja naših prednikov zapustila Slovencem premalo odpornosti in samozavesti in preveč pohlevnosti in ponižnosti, tedaj nam je tem bolj potrebna trda športna vzgoja, ki naredi človeka zdravega in močnega, ki spremeni mevžo v moža, ki nudi mrkemu razvedrila, slabotnemu moči. Fantje naj se urijo v igrah in tekih; v sumčanju in kolesarjenju, naj merijo svoje sile in napenjajo svoje moči, da ne bodo mehkužni, pač pa krepki. Pogosto naj tekmujejo. Tekmovanje razvija stremljenje po zmagi, priprava na tekmovanje pa krepi voljo in vztrajnost. Šport vzgaja tudi k pogumu, zakaj pogumen je oni, ki zaupa v svoje preizkušene moči. In kje imamo več priložnosti preizkusiti svoje telesne sposobnosti Kakor v boksu in telovadbi, drznih smukih in smelih alpinističnih podvigih!
Kakor so olroci največje bogastvo vsake družine, tako je mladina najdragocenejši za-sklad vsakega naroda. Zlasti velja to za majhne narode. Če so veliki narodi smatrali za svojo dolžnost, da so uvedli obvezno športno vzgojo, tedaj moramo pribiti, da je za nas podcenjevanje in zanemarjanje športne vzgoje nedopustno. Krepko, karakterno in stremečo mladino hočemo vzgojiti in zato ji bomo radi dali časa, da bo posečala športna igrišča, da bo prirejala izlete, da bo kolesarila, veslala in smučala.
Zaključek pokrajinskega plavalnega prvenstva
Slovenski prvak na 1500 m je Močan
Na kopališču Ilirije je bilo včeraj popoldne zaključeno letošnje trodnevno plavalno prvenstvo, ki so je letos zaradi prilik pomaknilo nekoliko nazaj in zašlo v malo pozen termin. To pa predvsem zaradi vremena, ki v sedanjem času ni več tako stalno in bi bil to le najboljši slučaj, če bi bilo vsaj prireditvi naklonjeno. Ta najboljši slučaj je seveda izostal; ugodno so potekale tekme samo prvi dan, ki je bil solnčen in celo zelo topel. Drugič je bilo že nekoliko slabše, včeraj pa najslabše. Ker pa so odpravili že dva dela, so končali včeraj kljub dežju, ki je za časa prireditve sicer malo ponehal, še tretjega najkrajšega. Njegov spored je obsegal samo 3 točke: plavanje na 1500 m, štafeta 3X200 m prsno in ekshibicijske skoke. K temu so dodali sicer Se 2 točki, 50 m prosto za mladino in 100 m prsno moški, ki sta zaostali še od prej, vendar to trajanja ni mnogo podaljšalo.
Rezultati včerajšnjih tekem so naslednji:
3X200 m prsno, gospodje. Med tremi nastopajočimi štafetami je prišla prva na cilj najboljša štafeta A v postavi (Zigon, Brozovič, Herzog) v času 9:32.5, sledila ji je Štafeta B (Sovre, Prešeren, Mikejška) 10:13, v njej pa štafeta C (Krašo-vec, Fugina, Hočevar) 11:19.4.
1500 m prosto gospodje. Močan, ki Je letos v veliki formi, je z lahkoto zmagal ter postavil od-ličen najboljši rezultat z 21:29.8. Drugi je Miha-
jatev: kosovec L 120, kockovec L 108, orehovec L 96, grahoveo L 82, zdrob L 08.
Prodajna cena na malo za trgovce v LJubljani: Franko skladišče prodajalca, vključno vse javne dajatve; kosovec L 172, kockovec L 157, orehovec L 150, grahovec L 133, zdrob L 116.
Za rudnik Trbovlje: Cena za rudniško upravo v Ljubljani Iranko vagon obmejna postaja Laze — brez javnih dajatev: kosovec L 229, kockovec L 212, orehovec L 179, grahovec L 162, zdrob L 137
Prodajna cena na malo za trgovce v Ljubljani: Cena se razume franko skladišče trgovca, vključno vse Javne dajatve: kosovec L 803, kockovec L 293, orehovec L 245, grahovec L 225, zdrob L 196.
Ta cenik stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 10. septembra 1941-XIX.
za Ljubljansko pokrajino: Visoki komisar Kmllin (iriizinlj
lek 22:45.9,3. Hudnik 24:39.7, 4. Rotar 25:20.3, 5. Smrkolj 25:20.4, 6. Jovanovič 26:00.3, 7. Vlahy 26:40.4, 8. Andoljšek 27:28.4. Zanimiva borba je bila med Rotarjem in Smrkoljem. Prvi Je zmagal samo za udarec roke.
50 m prosto mladina: 1. Urbas 84.4', 2. Sežun 85.9, 3. Poženel. Tu ni šlo popolnoma zares, zato nimajo tekmovalci točnih časov.
100 m prsno gospodje. Med moškimi Je plavala tudi Wernerjeva in Je Izboljšala svoj prejšnji rezultat z 1:36.2 na 1:35.2. Prvi Je bil Zigon z 1:29.6. Sledili so ekshibicijski skoki. Skakali s«: Sega, Madon s stolpa, Janovsky ln Pribovšek pa s 5 metrske deske. Skokom je sledila še waterpolo tekma, v kateri so beli, ojačeni s Fuksom, premagali plave s 5:3.
Po končanem sporedu so se člani plavalne sekcije poslovili s predsednikom dr. Lapajnetom od svojega dolgoletnega trenerja in vodje plavalne šole gosp. KOstnerja, ki ee bo sedaj vrnil v svojo domovino.
To prvenstvo Je pokazalo, da je plavalna sekcija Ilirije kljub slabšim razmeram letos marljivo delala in tudi mnogo naredila. Pod vodstvom svojega zelo dobrega trenerja so plavači vso sezono neumorno trenirali. Najrazveseljivejše za plavalno sekcijo pa |e to, da si je vzgojila veliko število novih mladih moči, ki so dosegale za svojo dobo že kar najboljše rezultate. Ilirija, ki tako najbolj pravilno dela, je sedaj ne samo kvalitetno, ampak tudi po kvantiteti zelo dobra, ter Je letos zanjo velika škoda v tem, da se ni mogla s kom drugim primerjati in tekmovati kot s samo seboj.
Če pogledamo Se splošno organizacijo tega tekmovanja, moramo reči, da se je ravnala po vremenu, samo v obratnem smislu. Prvi dan ni šlo vse tako od roke, kot je bila to za Ilirijo navada, ki jo je vedno odlikovala. K temu je morda pripomogla nerodna razdelitev funkcij in precej tudi nediscipliniranost plavačev, ki so povzročali v gneči za startom precej ismešnjave. Tudi časome-rilci so tokrat malo slabše opravili svoje delo. Drug dan pa se je ta hiba že izboljšala in vse je šlo zopet tako kot vedno poprej. To se je raztegnilo Se na naslednji, zadnji dan.
Za žensko atletsko prvenstvo v Novem mestu s« določeni sledeči sodniki: vrhovni sodnik Hvale, vodja tekmovanja Zupančič, sodniki: PeroviP, Fine, Vahtar, Kermuvner, Mevlja, dr.
Žebot in ireoin. Černe.
Gospodarstvo
Duce za gorske kmete
Duce je odredil, da se naj gorskim kmetijam dovoli ali popolna opustitev unificiranih davščin ali pa zmanjšanje za 50%.
Popolnega odpisa bodo deležni vsi kmetje in kmetijski delavci za zemljišča, ki leže nad 800 metrov visoka
Znižanja za 50% pa bodo deležni kmetje in kmetijski delavci za zemljišča, ki leže 400—800 metrov (nadmorske višine), za katere smatra predpostavljena pokrajinska komisija, da jim daje kmetija slab donos.
Breme zaradi olajšav bo prevzela nase država. Pristojni ministri bodo izdali podrobna navodila za izvedbo tega ukrepa, v katerih bodo vsebovane praktične izvedbe Ducejevega odloka. Oprostitev ali zmanjšanje se bo začelo izvajati z letom 1942.
Za leto 1941 bo pa olajšava za zemljišča, ki leie 800 m nad morjem omejena na dve šestini skupne davčne obremenitve, ki so normalno plača v obrokih meseca oktobra in decembra.
f
Licenciranje bikov v novomeškem okraju
V smislu zakona o pospeševanju živinoreje se s odlokom Visokega komisariata v Ljubljani odreja redno licenciranje bikov v novomeškem okraju in občinah bivšega krškega okraja v dneh 17., 18, 19. in 20 septembra t. 1. po naslednjem vrstnem redu: Dne 17. septembra ob 8 na sejmišču v Novem mestu za občine Novo mesto, Šmihel—Stopiče, Prečna in ■ Št. Peter. Ob 10.30 t Mirni peči za obč. Mirna peč; ob 12 na Mirni za obč. Mirna; ob 14 v St. Rupertu pri Jakilu za obč. Št. llupert; ob 16 v Mokronogu za obč. Mokronog, Tržišče in Trebelno; ob 18 na sejmišču v Šmarjeti za obč. Šmarjeto. Belo Cerkev in del obč. Št. Peter. Dne 18. septembra ob 8 v Škoejauu za občino Škocjan. Ol> 10.30 na sejmišču v Kostanjevici za obč. Koetanjevioo in Sv. Križ. Ob 14 v Št. Jerneju za obč. Št. Jernej' ob 16.30 na Mokrem polju za obč. Orehovico; ob 17,30 na Ratežu za obč. Brusnice. Dne 19. septembra ob 8 v Toplicah za občini Toplice in črmošnjice. Ob 10 na Dvoru (pri Možetu) za obč. Dvor in Ajdovec; ob 11.30 v Hinjah za obč. Hinje; ob 14 v Am-brusu za obč. Ambrus; ob 16 v Zagradeu pri Orlu za obč. Zagradec in vas Orlaka in Sela občine Sela—Šumberk; ob 17 na sejmišču v Žužemberku za obč. Žužemberk. Dne 20. sep. tembra ob 9 v Doberniču za obč. Doberniče in nekatere vasi občine Sela pri Šumberku. Ob 11 v Vel. Loki na sejmišču za obč. Velika Loka; ob 14 v Trebnjem pri Pavlinu za obč Trebnje.
K licenciranju je prignati vse bike nad 15 mesecev starosti brez ozira na to, ali so že li-cencirani ali ne, torej tudi one. ki so bili naknadno licencirani. Licencovalni komisiji je treba predstaviti tudi vso plemen j ake rodovniških organizacij.. Lastniki že licenciranih bikov naj prinesejo s seboj stare dopustnice in podatke o poreklu, če so bili potomci rodovniških krav. Vsaka pripustitev nelicenciranih bikov na domače in tuje krave se bo strogo kaznovala.
K licencovanju je pripeljati prav tako vse merjasce in merjaščke v starosti nad ? mesecev, ki se nameravajo uporabljati za plemenjenje svinj, ker je po zakonu vsako zakotno pripu-ščanje neocenjenih plemenskih živali kaznivo.
Vsi biki nad 13 mes. stari ier vsi merjasci nad 5 mesecev starosti se morajo prignati
točno ob določenem času na imenovano mesto. •
Blokiranje ovac in koz, namenjenih zakolu. Od 1. oktobra 1941 do 30. septembra 1942 so blokirane vse ovce in koze, ki so namenjene zakolu. Za potrebe vojaštva in civilnega prebivalstva mora vsak lastnik, oz. rejec ovac in koz odatid 50% ovac in koz pod 1 letom in 7% svojih čred ovac in koz nad 1 letom. Izvzeti pa so lastniki in rejci, ki nimajo več kot 5 glav.
Cene medu so uradno določene v Italiji na 21.50 lire za kg netto, v škatlah 23.50 lir bruttoteže, v steklenih poeodah 7.50, 9.50, 13, 14, 16.50, 19.50, 21.50 in 26.50 lir za težo 220, 300, 450, 500, 600, 750, 300 in 1000 gramov.
Fuzija v tržaškem bankarstvu. Dovoljena je fuzija dveh 'tržaških denarnih zavodov Julijska ljudska banka in Kreditni konzorcij za trgovino in industrijo. Oba zavoda sta bila zadrugi z neomejenim jamstvom.

Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
Frančiška lujčič
roj. Rebek
soproga viš. pošt. kotrolorja v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 15. septembra 1941 ob 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Divača, 13. sept. 1941.
Globoko žalujoči ostali
Umrli so naša mama
Jerica Kržišnik
v Železnikih, v starosti 61 le!. Ljubljana, dno 13. septembra 1941'.
Kržišnikovi in sorodstvo
Ukrepi za zaščito javne varnosti Provvedimenti per la tutela delPordine pubblico
Nova odredba Visokega Komisarja — Smrtna kazen za napad na vojake, policijo ali uradnike, za atentate in sabotažo, subverzivno propagando itd. Ustanovitev izrednih sodišč — Nova ura za gibanje prebivalstva — Ta
odredba stopi v veljavo danes
Sobotna številka Uradnega lista objavlja sledečo odredbo Visokega Komisarja:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291,
na podstavi člena 1. kr. ukaza 1 dne 7. junija 1941-XIX, št. 454 ? zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX,
glede na razglas poveljnika XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX,
glede na lastne naredbe s dne 4. junija 1941-XIX, št. 38, z dne 12. julija 1941-XIX, št. 65 in z dne 31. julija 1941-XIX, št. 75 in
na podstavi zakona z dne 6. januarja 1929 in njegovi!) poznejših sprememb,
odreja:
Člen 1.
Organi, ki jim je poverjeno straženje meje bodo uporabili orožje zoper vsakogar, ki bi ga zalotili pri prekoračenju meje izven predpisanih prehodov v času od sončnega zahoda do zore, to pa tudi podnevi, če ne obstane na prvi poziv.
Člen 2.
Kdor koli ima, ne da bi bil predpisno pooblaščen, strelno orožje, municijo ali razstreliva, tudi če niso njegova last, jih mora izročiti v teku drugega dne, ko stopi ta naredba v veljavo, najbližjemu poveljništvu kr. karabinjerjev.
__Oseba, pri kateri se dobi strelno orožje, mu-ninija ali razstreliva po preteku tega roka, se kaznuje s smrtjo.
Ista kazen se uporabi, če se najdejo orožje, municija ali razstreliva v hišah z zasebnimi stanovanji ali v drugih prostorih, zoper rodbinskega poglavarja, čigar je stanovanje, oziroma zoper tistega, ki ima odgovornost ali nadzorstvo nad lokalom, kjer je bila taka stvar najdena; če tega ni, pa zoper tistega, ki ga zastopa.
Člen 3.
Mimo tega se uporabi smrtna kazen:
a)	zoper vsakogar, ki bi ogrozil varnost italijanske oborožene sile, organov civilne uprave ali policije;
b)	zoper vsakogar, ki bi storil ali poskušal storiti dejanja, ki merijo na to, da se poškodujejo industrijske in železniške naprave ali kakor koli moti redno poslovanje javnih naprav;
c)	zoper vsakogar, ki stori ali poskuša storiti kaznivo dejanje zoper osebo ali lastnino z namenom, da bi ogražal javni red ali če je iz dejanja nastalo ali moglo nastati hudo kršenje javnega reda;
d)	zoper vsakogar, pri komur se dobe proglasi. emblemi, znaki ali drug prevratni propagandni material ali ki bi se udeležil shodov ali sestankov istega značaja ali ki bi se kakor koli udejstvoval za rušenje javnega reda;
e)	zoper vsakogar, ki daje zavetje ali vzame pod streho v tem ali v prednjem členu omenjene osebe ali osebe, ki jih išče policijsko oblastvo zaradi kakšnega kaznivega dejanja iz teh členov.
Enaka kazen se uporabi zoper nasnovatelje, soudeležence in pomagače.
Člen 4.
Kazniva dejanja iz prednjih členov sodijo po naglem postopku izredna sodišča treh članov.
Sodišče postavi od primera do primera Visoki komisar, ki mu določi tudi predsednika. Z istim odlokom imenuje državnega tožilca in organa, ki naj opravlja posle zapisnikarja.
Na razpravi brani obdolženca branitelj, ki ga izbere sam: če pa tega ne stori, ga uradoma imenuje predsednik sodišča.
Člen 5.
Ce sodišče na podstavi razpravnih podatkov spozna, da so dani vsi znaki kaznivosti, izreče smrtno obsodbo; smrtna kazen se izvrši s streljanjem v naslednjih 24 urah. če le mogoče v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno ali odkrito.
V nasprotnem primeru odstopi sodišče spise pristojnemu kazenskemu oblastvu.
Člen 6.
Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše:
v ljubljanski občini od 22. do 5. ure; v drugih občinah pokrajine od 21.30 do 5. ure. Ustrezno temu je skrajšan tudi čas, v katerem je dovoljen promet z motornimi vozili, določen v členu 1. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX. št. 65.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. V primeru iz prednjega odstavka se mimo tega odvzame prometno dovolilo, v hujših primerih se tudi zapleni motorno vozilo.
Člen 7.
Čas za zapiranje gostinskih obratov se določa takole:
za hotele, rostavracije in kavarne ▼ mestu Ljubljana na 21.30 uro,
za druge gostinske obrate (bileji, krčme, vi-notoči, pivnice itd.) v mestu Ljubljana in za vse gostinske obrate sploh v drugih krajih pokrajine na 20.30 uro.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 50 do 5000 lir, v hujših primerih pa s zaporom do treh mesecev kakor tudi t začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 8.
Obveznost priglasiti priseljence ▼ Ljubljansko pokrajino po naredbi 1 dne 4. junija 1941-XIX, Št. 38, velja tudi za tiste, ki vzamejo tamkaj omenjene osebe na stanovanje.
Prijava se mora napraviti t treh dneh, ko sto-pt ta naredba ▼ veljavo; če se pa sprejme taka oseba na stanovanje po tem datumu, v teku drugega dne po sprejemu na stanovanje.
Kršitelji se kaznujejo s zaporom od treh do Šestih mesecev in ▼ denarju od 1000 do 5000 lir. Na isto mero se zvišujejo kazni il (lena 4. omenjene naredbe.
Člen 9.
Ta naredba, ki nkinja vse droge nasprotujoče ali 1 njo nezdružljive predpise, stopi v veljavo
na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli.
Znano nam je, kaj je Visoki Komisar v Ducejevem imenu v teku obstanka Ljubljanske pokraji7ie pri vsaki priliki govoril. Nagla-šal je, da hoče Italija avtoritativno in pravično izvrševati postave, ki je Duce z njimi ustanovil Ljubljansko pokrajino. Poudarjal je, da hoče Italija ohraniti v teh krajih red in mir. Take izjave je Visoki Komisar dajal pred člani sosveta, naglašal jih je takrat, ko je obiskal ljubljanski občinski svet, naglašal, kadarkoli je prišla k njemu kaka deputacija, isto je izjavljal, kadar se je mudil zunaj na deželi, ko je obiskal doslej nad 40 slovenskih občin, prav tako pa, 'ko je obiskoval razna industrijska podjetja, kjer se je seznanjal s stanjem našega delavstva.
Pri vseh teh in podobnih prilikah je Visoki Komisar povedal, da Italija od prebivalstva teh krajev ne zahteva prav nič drugega kakor zgolj to, da drži besedo popolne lojalnosti, katera je bila dana zmagovitemu narodu. To besedo so takoj spočetka bili dali najbolj vidni ljudje teh krajev. To je zelo malo, kar zdaj Italija zahteva od prebivalstva, zlasti še, če pomislimo, kako se Italija za to pokrajino zdaj briga ter ji daje take zakone in uredbe, ki dokazujejo njeno popolno pravičnost. Seveda pa ne smemo pozabiti, kar je Visoki Komisar svojim gorenjim izjavam vedno znova pristavljal, da prebivalstvo te velikodušnosti nikakor ne sme zamenjati s slabotnostjo. Kdor bi kaj takega mislil, se bo moral kmalu prepričati, da se je kruto motil.
Dolgo časa so v Ljubljanski pokrajini bile razmere docela lojalne, kar je moral priznati vsakdo, kdor je prišel sem. Toda razni elementi, ki se njihovi vojaški porazi na bojišču vsak dan in vedno bolj večajo, so začeli tudi tukaj vihteti svojo zastavo nemira in nereda. Tem ljudem je neljub red in mir, ki je doslej vladal med prebivalstvom te dežele. Neljubo jim je bilo, da so prebivalci le pokrajine tako mirno lahko izvrševali svoje poklicne dolžnosti ter s svojim mirnim delom dajali podlago svojemu blagostanju.
Da delavnim slovenskim ljudem zagotovi varnost, da bodo še naprej mogli delali za svojo boljšo prihodnost v okviru Velike Italije, je Visoki Komisar izdal gorenjo naredbo, katera je včeraj, to je v soboto, stopila v veljavo.
Ta naredba je bila potrebna, ker je treba ohraniti mirno življenje v tej pokrajini, kakršno je bilo doslej. Mirni slovenski ljudje se s to naredbo, ki je bila izana tudi njim v korist, nimajo nič bati, saj ta naredba z večjim poudarkom zagotavlja delavnim in lojalnim prebivalcem mir in blagostanje. Naredbe ni treba še posebej' razlagati. V tej zvezi lahko še dodamo, da bivši jugoslovanski zakoni v tem oziru tudi še za naprej veljajo, zato je la naredba dovolj jasna vsakomur, ki je dobre volje. Državljani, ki so doslej bili mirni in lojalni ter so že doslej ubogali postave, bodo taki tudi poslej. Njim določila te naredbe ne veljajo. Pač pa veljajo določila le naredbe tisti peščici ljudi, ki velika večina
Una ordinanza dell'Alto Commissario — La pena capitale sara applicata agli attachi contro Forze Armate Italiane, organi civili e Polizia, ai dan-negianti degli impianti industriali e ferroviari, a diramanti della propaganda sovversiva ecc. — Istituzione dei Tribunali straordinari — Nuove ore della circolazione — L ordinanza entra in vigore oggi
II Bolletino Ufficiale del sabato pubblica la seguente ordinanza delTAlto Commissario:
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
visto 1'articolo 3 del R. D.-L. 3 maggio 1941 XIX n. 291,
visto l'articolo 1 del R. D.-L 7 giugno 1941-XIX n. 454, in relazione alParticolo 6 del R. D.-L. 18 maggio 1941-X1X,
visto il bando del Comandante I'XI° Corpo d'Armata del 15 aprile 1941-X1X,
viste le proprie ordinanze 4 giugno 1941-XIX n. 38, e 12 luglio 1941-XIX n. 65 e 31 luglio 1941 XIX n. 75.
vista la legge 6 gennaio 1929 e successive mo-diiicazioni,
ordina:
Art. 1
Gli organi incaricati della sorveglianza della frontiera useranno le armi contro chiunque sia sor-preso ad oltrepassarla dal tramonto alPalba fuori dai prescritti varchi, o anche in ora diurna se non si fermi alla prima intimazione.
Art. 2
Chiunque detenga, non debitamente autorizzato, armi da fuoco, minizioni o esplosivi, anche se non di sua spettanza, deve farne consegna entro il se-condo giorno dalPentrata in vigore della presente ordinanza al piu vicino Comando dei RR. CC.
Trascorso tale termine, chiunque sia trovato in possesso di armi da fuoco, munizioni o esplosivi, e punito di morte.
La stessa pena si applica, quaIora Ie armi, munizioni o esplosivi siano rinvenute in čase di pri-vata abitazione o in altri Iocali, al capo famiglia cui 1'abitazione appartiene, rispettivamente a colui che ha la responsabilita o la sorveglianza del locale in cui la scoperta e effettuata: in mancanza a chi li rappresenta.
Ar i. 3
La pena di morte si applica inoltre:
a)	a chi attenti alla sicurezza delle Forze Armate Italiane, degli organi delPAmministrazione Civile o di Polizia;
b)	a chi compia o fenti di compiere atti diretti a danneggiare gli impianti industriali e ferroviari o a furbare comuiique il funzionamento dei pubblici sercizi;
c)	a chi commeffa o tenti di commeftere un de-litfo contro la persona o la proprieta, eol fine di attentare alPordine pubblico o quando dal fatto sia derivafo o possa derivare grave turbamento alPordine pubblico;
d)	a chi sia trovato in possesso di manifesti, emblemi, distintivi o altro materiale di propaganda sovversiva, o partecipi a riunioni o assembramenti della stessa natura, ovvero svolga comunque attivita diretta a sovverfire 1'ordine pubblico;
e)	a chi dia ricetto o asilo alle persone indicafe nel presente articolo o in quello precedente, oppure a persone ricercate dalle forze di polizia per taluno dei delitti previsti negli stessi articoli.
Le stesse pene si applicano ai mandafi, com-plici o favoreggiatori.
Art. 4
I delitti prevedufi agli articoli precedenfi sono giudicati, con procedimento diretfissimo, da Tribunali straordinari, composti di tre membri.
II Tribunale e costituito di volta in volta dali' Alto Commissario, che ne designa iz Presidente. Con lo stesso decreto sono nominati il rappresen-tante deli' accusa ed un organo incaricato delle funzioni di segretario.
Al dibattimento 1'impufafo e assistio da un di-fensore di sua scelta o, in mancanza, nominato d'ufficio dal presidente del Tribunale stesso.
Art. 5
II Tribunale, qualora ravvisi, in esito al dibattimento, gli estremi di punibilit&, pronuncia sen-tenza di condanna a morte, che i eseguita, medi-ante fucilazione, nelle 24 ore successive, possi-bilmente nel luogo in cui il delitto e stato commesso
0	scoperto.
In caso contrario il Tribunale rimette gli atti alla competente autorita penale.
Art. 6
Setiza speciale salvacondotto rilasciafo dali' autorita di P. S., nessuno puo cirkolare:
nel comune di Lubiana dalle ore 22 alle ore 5;
negli altri comuni della provincia dalle ore 21.30 alle ore 5.
Sono corrispondentemente ridotti i limiti di circolazione degli automezzi di cui alParticolo
1	dell'ordinanza 12 luglio 1941-X1X n. 65.
I contravventori sono puniti con 1'ammenda da 100 a 1000 Lire e nei časi piu gravi, anche con Parresto fino a tre mesi. Nellipotesi prevista al capoverso precedente e inoltre disposta la revoca della licenza di circolazione e, nei časi piu gravi, la confisca dell,automezzo.
Art. 7
L'orario di chiusura degli esercizi pubblici e stabilito come segue:
per gli alberghi, risforanti e caife nella citta di Lubiana alle ore 21.30;
per gli altri esercizi pubblici (buifet, osterie, mescite di vino, birrerie, ecc.) nella citta di Lubiana e per tutti gli esercizi pubblici in genere nelle altre localita della provincia alle ore 20.30.
I	contravventori sono puniti con 1'ammenda da 500 a 5000 Lire e, nei časi piu gravi, con Parresto fino a tre mesi nonehe con la sospensione o la revoca della licenza d'esercizio.
Art. 8
L'obbIigo di dichiarazione previsfo dalPordi-nanza 4 giugno 1941-XIX, n. 38 per gli immigrati nella provincia di Lubiana, incombe anche a chi dia ailoggio alle persone ivi contemplate.
II	termine per la denuncia e di tre giorni dali' entrata in vigore della presente ordinanza e, per assunzioni in ailoggio successive alla predetta data, entro il secondo giorno dell.assunzione stessa.
I contravventori sono puniti con Parresto da tre a sei mesi e con 1'ammenda da 1000 a 5000 Lire. Alla stessa misura sono elevate le pene previste alParticolo 4 delPordinanza stessa.
Ari. 9
La presente ordinanza, che abroga ogni altra disposizione vontraria o incompatibile, entra in vigore alla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 11 seftembre 1941-XIX.
L'AIto Commissario
per la provincia di Lubiana EMILIO GRAZIOLI.
prebivalstva njihovo delovanje že doslej obsoja. To so ljudje, ki bi radi vse prebivalstvo te pokrajine, katero je doslej v miru živelo na svoji zemlji, katero je ob svojih ognjiščih bilo zavarovano vsakega nasilja in nereda, zdaj vrgli v nesrečo in zmedo.
Ti prevratni ljudje bi radi iz žrtev svojih rojakov kovali svoj prevratni kapital. Zoper nje je izfiana ta stroga naredba zalo, da bodo prebivalci te pokrajine na svojih domovih s svojimi družinami lahko še naprej mirno živeli ter delali.
OSasbesii kmml v tobačni to¥arni
Ura prijetne zabave, ki jo je Dopolavoro priredil 600 delavcem
Ljubljana, dne 13. sept.
Včeraj popoldne je doživelo delavstvo naše tobačne tovarne prijetno presenečenje kot še nikdar. Delavstvu je bil prirejen glasbeni koncert, ki ga ie izvajala delavska godba »Zarja« pod taktirko Iva Grudna v veliki tovarniški dVorani. Koncert se je začel točno ob napovedanem času in so nanj prišli razen delavstva. uradništvo tovarne, še številni predstavniki Visokega komisariata. Visokega Komisarja ie zastopal na tem koncertu tajnik stranke dr. Gotti.
Nad 600 delavcev tobačne tovarne se je zbralo v prostoni dvorani, da se po napornem delu razvedre in pozabijo vsaj za kratek čas na tegobe življenja. Ves koncert so prenašali tudi po zvočnikih na Tržaško cesto, kjer se je zbralo tudi precej ljudi.
»Zarja« je izvajala naslednji program: Blanc: Mladost (spev), Cadiani: Granada (koračnica), Gregorc: Vesela livada (pastoral), Mascagni: Viteštvo na kmetih (intermezzo). Keller-Bela: Beneška podoknica in končno udarno Verdijevo uverturo: Nabucco.
Delavke o nedeljski oredstavi »Veselega teatra«
Že zadnjo nedeljo je Dopolavoro za tobačno delavstvo priredil brezplačno dopoldansko predstavo «totega teatra« v dvorani Delavske zbornice. Tudi tam so se delavci in delavke po celotedenskem delu prijetno razvedrili. Kakšne
vtise so odnesli s te brezplačne zabave, dokazujejo besede delavke V. M., ki je takole spregovorila o tem pred mikrofonom:
»Prav prijetno sem bila presenečena, ko sem dobila brezplačne vstopnice za gledališko predstavo »Veselega teatra«. Kot tobačna delavka, ki moram skrbeti za dva nepreskrbljena otroka, si ne morem privoščiti niti najmanjšega izdatka za razvedrilo, če hočem pošteno preživeti svojo družino.
Dve uri zabavnega sporeda sta mi vsaj tre-notno pregnali 6krbi in težave, ki me dnevno more in še posebno sem bila vesela ob pogledu na moji dve hčerki, ki sta se prisrčno nasmejali.«
Tudi še dva druga uslužbenca tovarne sta povedala v bistvu enako kakor omenjena delavka. V imenu tovaruiškega delavstva pa se ie za današnji koncert zahvalil g. Jenko in na kratko poudaril, da si delavstvo takšnih koncertov še želi, saj jih po napornem delu gotovo zasluži.
Potem pa je delavce nagovoril podpovelj-nik pomožnih centrov dr. Gatti in med drugim dejal:
Govor dr. Gattija
»Prav prisrčno vas pozdravljam, vas delavce in vam prinašam iskrene pozdrave Visokega Komisarja. Lepo se vam zahvaljujem za pozdrave, s katerimi so nas sprejeli v vašem podjetju. To je vaše prvo srečanje v takšnih
okoliščinah, srečanje v tovarni, v kateri preživljate dan za dnevom. Organizacija Dopola-vora bo v bodoče skrbela, da bo delavstvo dobilo poštene zabave. Delavstvu je posvečena vsa naša pozornost, kajti delavec predvsem prinaša s svojim delom blagostanje svojemu narodu. Fašistična stranka se zaveda svoje moči in zato hoče stopiti povsod z delavci v ozek stik. Poznamo vašo lojalnost. Smo iste katoliške vere, ki izvira iz večnega Rima in prav zaradi tega se moramo na vse načine boriti proti komunizmn, ki ruši vero, družino in ki jemlje svobodo ter nničuje človeško kulturo. Fašizem ima na čelu moža, ki sam izhaja itz delavske družine in zato on- sam najbolj pozna delavske tegobe. Posebno on je dostopen za vse, kar tare delavca. In ob strani tej a moža bomo korakali proti tistemu, ki uničuje Evropo — proti komunizmn. Fašistična strankn bo osvobodila Evropo in rešila evropsko kulturo.«
S pozivom k uspešnemu delu in ponovnem srečanju ob prijetnem razvedrilu je zaključil dr. Gatti svoj nagovor na delavce. Delavci so z odobravanjem sprejeli njegove misli.
Ob pol 5 je bil koncertni program zaključen in »Zarja« je bila za svoje odlično izvajanje toplo nagrajena.
Kakor smo zvedeli, bodo podobni koncerti vsak teden v vseh večjih tovarniških podjetjih, čeprav dozda.j organizacija teh koncertov še ni dokončno urejena.
Iz Trsta
Nove cene marmelade v Trstn. Te dni bodo začele veljati nove cene marmelade, ki so bile pred nedavnim določene s posebnim odlokom strankinega tajnika. Določene so na korpora-tivni podlagi in so pravične in znosne tako za tiste, k imarmelado izdelujejo ali jo prodajajo, kakor tudi za ljudi, ki jo kupujejo. Čeprav dovoljujejo podjetjem, ki marmelado izdelujejo, pravičen zaslužek, bodo nove cene, po katerih bodo odslej konzumenti plačevali marmelado, znatno nižje, kakor pa so bile dozdaj. Proizvajalci morajo fino marmelado pošiljati na H? . y steklenih polliterskih kozarcih vrste • iu ?°eim	navadno marmelado proda-
jali bodisi v mehkem stanju ali pa trdo v različno velikih kosih od SO gramov do 5 kg. Novim cenam, ki bodo te dni začele veljati, se bodo morale prilagoditi tudi druge vrste marmelade, katerih prodaja pa bo dovoljena samo do 30. novembra letos.
novice
Koledar
Nedelja, 14. septembra: 15. pobinkoštna; Povišanje sv. Križa; Rozula, mučenica.
Ponedeljek, 15. septembra: Marija sedem žalosti: Nikodem, mučenec; Albin, škof.
Torek, 16. septembra: Kornelij, papež in mučenec; Ciprijan, škof in mučenec; Edita, devica.
Novi grobovi
■f" V Splitu je umrl slovenski slikar Franc Kopač, profesor risanja na tamkajšnji ženski realni gimnaziji. Doma iz Žirov, je študiral v Pragi pri Hynaisu ter Vlahu Bukovcu ter je bil profesor risanja takoj po prevratu v Kruševcu, v Kranju in vseh zadnjih petnajst let v Splitu. Umrl je v starosti 56 let dne 10. t. m., na isti dan, kot njegova žena pred 13 leti. Naj počiva v miru! Njegovim sorodnikom naše sožalje!
t V Ljubljani je umrla gostja Cecilija Žabjek vetek, dobro poznana pod imenom »2abje-koVa mama«. Bila je spoštovana in ljubljena od vseh, ki so jo poznali, ker je bila tiha in skromna, dobra pa tako, da je vsakemu rada pomagala, četudi sama ni imela. Kljub temu, da je ostala zgodaj vdova po mesarskem mojstru, je vseh osem
otrok lepo vzgojila in so danes vsi na dobrem jx>-ložaju. Pogreb bo v nedeljo, 14. t. m. ob pol 4 pop. z Žal, kapela 6v. Marije, na pokopališče k Sv. Kri-
žu. Naj ji bo Bog bogat plačniki Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
Vpisovanje ▼ trgovsko nčilišče »Clirlslofov n?ni savodc, Ljubljana, Domobranska 15, je dnevno do 22. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte.
— Najboljši tehniki za razsvetljavo in dosego svetlobnih efektov so Italijani. Te dni je prispel iz Padove v Ljubljano specialist za razsvetljavo, ki bo skupno z velesejmskim elektrotehnikom uredil razsvetljavo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu. To pot bodo ob večerih vsi prostori velesejma občinstvu pristopni. Zato bo ne le vese-lični prostor, ampak vse sejmišče v mraku zalilo morje magične luči. Veliko število reflektorjev, indirektna razsvetljava, Neonova luč, z barvno lučjo osvetljeni vodometi itd. bodo dali krasno sliko, ki bo slehernemu obiskovalcu ostala v trajnem sfernimi. Upamo, da bomo imeli za velesejem ugodno vreme Sieer pa letos tudi dež ne bo mogel motiti, ker so vsi hodniki ob zunanji strani razstavnih dvoran, kjer so pod arkadami prirejeni razstavni prostori, pokriti, tako da bo občinstvo zavarovano. Obiskovalcev torej tudi morda deževno vreme ne bo motilo pri ogledovanju velesejma
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
r Ljubljani — Kongresni trg 16/11
VPISUJE v vse svoje tečaje (Dvoletna trg. šola in dr.), predmete (slenogr., knMgov. in dr ) in tuie jezike (nemšč., franc. i. dr.l. Posebni trimesečni tečaj za italijanščino.
Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. Pojasnila pri vodstvu šole.
—	Avtomobilski klub, sekcija v Ljubljani, obvešča svoje gg. člane, da bo izredni občni zbor v petek, dne 26. septembra ob 18. v sejni dvorani Trgovinsko - industrijske zbornice v Beethovnovi ulici štev. 10, pritličje desno in jih vabi, da se ga polnoštevilno udeleže.
—	Pouk v gluhonemnici v Ljubljani 6e bo kakor na drugih šolah v pokrajini pričel v ponedeljek dne 2. septembra. Pozivamo vse starše za-vodnih gojencev, da pripeljejo svoje otroke ta dan dopoldne v gluhonemnico. Gluhoneme otroke — novince, ki bodo vpisani v prvi razred, pa naj starši pripeljejo v zavod v torek dne 23. septembra ob 8 uri k strokovni in zdravniški preizkušnji. Ponovno prosimo, da se starši glede obleke in perila ter ostalih fKDtrebščin otrokovih točno drže navodil, ki so jih prejeli po pošti od ravnateljstva gluho-nemnice.
Grobnice In spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-LJubljana telefon 49-09
—	Dekletu na pot, odlična nova knjižica izide jutri. Knjižico je spisal dr. Franc Knific, pre-Iejx> naslovno sliko pa izdelal slikar-grafik Peter Kocjančič. — 1. oktobra izide »Dvojni sad«. Cena knjižic: 50 cent.
—	Izšli so t založbi knjigarne Ant. Turka nasl., Ljubljana, Pražakova 12, v žepni obliki: Slovensko italijanski slovar, 430 strani, ca. 26.000 besed, vezan v platno L 20; Italijansko slovenski slovar, vezan v platno, L 16. Oba dela skupno vezana v platno L 35. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah.
KINO MATICA
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10 dopoldne,
13.30, 15.30, 17.30, 19.30
— XII. narodni praznik grozdja. »II Pic^ colo« r>oroču iz Gorice: Že pred nekaj dnevi smo poročali, da so na pristojnih mestih sklenili letos po vsej Italiji obhajati narodni praznik grozdja, ki bo v vrsti teh praznikov dvanajsti. Zdaj poročajo iz Rima, da bo praznik grozdja še ta mesec. Za vsako pokrajino bo posebej določeno, kdaj ga bo praznovala. Pobudo za ta svojevrstni praznik, ki ima namen, vzbuditi čimvečjo propagando za italijansko grozdje, je dalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove.
<— 40 novih planinskih zavelišč v Zahodnih Alpah. Osrednje italijansko alpinistično društvo izvaja zdaj obširen delovni načrt v Zahodnih Alpah. Zgraditi namerava namreč v teh gorskih predelih veliko število planinskih zavetišč, razSi-riti dosedanje koče in zboljšati atavne storske poti. Po poročilu »L'Eco di Romac bo skupno zgrajenih 40 novih gorskih zavetišč, 80 dosedanjih pa obnovljenih, oziroma razširjenih. Del tega velikega gradbenega načrta je že izveden in so nova zavetišča, oziroma obnovljene stare planinske koče tudi takoj Že odprli.
»i*. '
Privatna dvorazredna
TRGOVSKA ŠOLA
(s pravico javnosti) Zbornice za Irgovino in industrijo Trgovski dom — Gregorčičeva 27
Vpisovanje do 15. septembra Tel. 33 40
Ljubljana
Proslava posvetitve novega oltarja Žalostne Matere božje za Bežigradom
V proslavo novejja oltarja Žalostne Matere božje v cerkvi sv. Cirila in Metoda boste slišali danes zvečer ob pol 8 nailepše Marijine pesmi, ki jih bo zapel Ciril Metodov pevski zbor s sodelovanjem priznanih solistov. Kakor k vsem slovesnostim predjKildne, vas prijazno vabimo tudi k tej proslavi Matere bolečin.
Spored koncerta:
1. Alojzij Mav: Mati bolečin... 2. Alojzij Mav: Dajte mi zlatih strun... 3. P. Hug. Sat-ner: Pozdravljena. 4. Alojzij Mav: Vzdih otroku solznega. 5. Ch Gounod: Ave Maria, tenor, solo z violino. 6. F. X. Engelhard: Čista, sveta... 7. Alojzij Mav: Rožni venec. 8. Descher-mier: Večerni zvon... 9. Alojzij Mav: Kako si nam draga... 10. P. Ang. Hribar: Žalostna Mati... 11. Josip Gruber: Prošnja. 12. P. Hug. Sattner: Iz Assumptia: duet za sopran in tenor. 13. F. X. Engelhard: Ave Maria... 14. Dr. Anton Schvvab: Zdrava Marija... 15. Verdi: Inge-misco — iz Requiema. tenor solo. 16. P Arsen Niedrich: Tebi ta pozdrav doni. 1?. Josip Gruber: Marija Kraljica... 18. Dr. Fr. Kimovec: Večerni zvon ...
Pri koncertu sodelujejo: Ciril Metodov
Pevski zbor pod vodstvom Jožeta Ilanca; orgle: r. Knnizij Fricelj O. F. M. — Solisti: gdč. Nuša Kristanova, sopr., ga. Špelca Nerat, sopr., gdč. Mara Tiran, sopr., g. Janez Lipušček, tenor, g. Slavko MarušiČ, bas.
Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov novega oltarja Žalostne Matere božje.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami i« zastopniki kon-sumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril z odlokom št. 956.
Z odlokm št. 956 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 15. t. m. zjutraj do nedelje 21. t. m. zvečer. Najvišje cene, ki je -dovoljeno po njih prodajati blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.10 L; koleraba 1 L; rdeča pesa 1 L; visoki strofji fižol 2 L; ližol kileljčar stročji 2.50 L; novi luščeni fižol 2.50 L." Kakor pri domačem sadju morajo prodajalci vseh vrst fižola imeti na trgu vidno označene cene, drugače jim bo blago zaplenjeno. Rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; repa na drobno izjx>d 10 kg 0.70; repa na debelo nad 10 kg 0.50 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L; zelj-nate glave na debelo nad 10 kg 0.60 L; ohrovt 0.80 L; glavnata solata 2.50 L; endivija 2 L; kumare 1.20 L; večje kumarice za vlaganje, ki Jih gre 30 na kilogram, 3 L; majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram, 8 L; jedilne buče 0.50 L; domača čebula 1.75 L in tudi pri čebuli mora biti cena vidno označena kot pri 6adju in fižolu; šalota 2 L; češenj, ki gre 25 glavic na kilogram, 2.50 L; liter luščenega graha 3.50 L; kilogram graha v stročju 2.50 L; mehka špinača 2.50 L; Irda špinača 1.50 L; kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; domači zreli paradižnik 1.50 L; domači zeleni paradižnik za vkuhavanje in vlaganje 1.50 L; liter lisičk ali parkeljcev 1 L; kilogram štorovk 2 L; kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L; majhni jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L; liter stihih namiznih malin 3.50 L; kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L; liter bezgovih jagod 1 L; liter robidnic ali kopin 2 L; domača namizna jabolka I. vrste 3 L; II. vrste 2 L; domaČa jabolka, obtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače slive 3 L; domače hruške od 2—4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram.
Razgovora v mestnem tržnem uradu se je na povabilo udeležil tudi odposlanec Gospodarske zveze, torej zastopnik naše največje in najvplivnejše organizacije pridelovalcev živil. Obširno in podrobno je gospodinjam ter prodajalcem f>ojasnil letino in današnje stanje na trgu, prav posebno jih je pa ta prvovrstno poučeni strokovnjak potolažil zaradi domačega krompirja, da nam ni treba biti niti V najmanjših skrbeh zanj, ker je naša pokrajina letos pridelala doeti zdravega in dobrega krompirja za vse prebivalstvo. Ker imamo pa v naši pokrajini le malo zgodnjega krompirja, a poznega krompirja na deželi še niso spravili, zato na ljubljanski Irg še ni dosti krompirja. Ko bo pa ves krompir na deželi izkopan, bo z njim založen tudi ljubljanski živilski trg, da Ljubljančanom krompirja prav gotovo ne bo primanjkovalo in ga bo dosti na razpolago do prihodnje letine. Mestna občina ljubljanska, Gosjjodarska zveza in druge zadruge ter veletrgovci in večja podjetja so že zdaj pripravljena na večje nakupe domačega krompirja, da bo Ljubljana popolnoma gotovo z velikimi zalogami zavarovana pred pomanjkanjem tega važnega živila in tudi pred izkoriščanjem prebivalstva.
1 Stenografijo In strojepisje potrebujete v vsa-
kem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trcovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15. 1 Hrvatski konzul v Ljubljani g. dr. Anton
Ivanič je te dni obiskal Novinarski dom, kjer se ie pogovarjal z večjo skupino časnikarjev, ki so zastopali ves ljubljanski tisk. Poleg zadev poročevalske službe in izmenjave časopisja so bili predmei pogovora tudi kulturni in gospodarski stiki med Hrvati in Slovenci.
1 Duhovniška vest. K novi minoritski naselbini pri sv. Mihaelu na Barju Je dodeljen minorit g. P. Štefan Savinšek in je te dni nastopil svoje službeno mesto. Tako šteje minoritska postojanka na Barju sedaj tri člane minoritskega reda: kot predstojnik duhovni svetnik p. Miroslav Godina, kot njegov namestnik in pomočnik p. Štefan Savinšek ter lajik fr. Gabrijel Pavlič kot zakristan.
1 Perkova razstava v Galeriji Ohersnel bo odprta tudi v nedeljo od 10 do 13 in od 16 do 18. Perkova dela so prikupna in izvedena v pestrih barvah, zato obisk občinstvu najtoleje priporočamo
1 Križanski moški kongreganisti poromajo danes, v nedeljo, 14. septembra, na Dobrovo, da se udeleže ondotne sklepne pobožnosti. Odhod ob eni popoldne izpred križanske cerkve, na Dobrovi pa se zberemo pri ondotni šoli ob glavni cesti.
1 Danes popoldne ob 5. priredi v frančiškanski dvorani Zveza Vel. 6ester sv. Klare igro Izgubljeni raj. Med odmori bo pel kuplete g. Podgoršek. Nabavite si vstopnice v predprodaji.
1 Tečaji italijanščine — novi začetni in nadaljevalni — se prično 15. septembra. Informacije: Krištofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82.
1 Uprava kina Unlona obvešča svoje cenj. obiskovalce, da se bodo odslej vršile ob nedeljah in praznikih dopoldne redne matinejske predstave ob 10.30. — Uprava.
1 Ljubljanski premierni kinematografi bodo z ozirom na spremembo policijske ure imeli sedaj predstave ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uril — Sekcija pre-miernih kinematografov pri Združenju kinematografskih podjetnikov.
Dr. Drago Švajger
zopet redno ordinira
I Rdeči križ, poizvedovalni oddelek, nujno »šče petsobno stanovanje v centru mesta. Cenjene ponudbe na Miklošičevo 22.
1 Kolesarji za dolenjske postaje se opozarjajo, da bo postaja Ljubljana odpravljala ob lepem vremenu ob sobotah in dnevih pred prazniki od 11. do 12. ure ter ob nedeljah in praznikih od 5. do 8. ure kolesa in kolesarje le pri pomožni blagajni ob restavracijskem vrtu. Da se potniki iz.ognejo gneči ob teh dnevih, se tudi priporoča, da si kupijo vozne izkaze v predprodaji pri rednih potniških blagajnah in da odpravijo svoja kolesa v namembne postaje (ne postajališča) že s predhodnimi vlaki. V namembni postaji lahko leži kolo do 24 ur, ne da bi se plačala iežarina. — Direkcija železnic.
Dr. Ciber Franc
■opet redno ordinira
1 Dno Ljubljanice pod šempetrskim mostom očiščeno. Ko so bila končana betonska dela v strugi Ljubljanice ob stari cukrarni, so ostali na dnu le še dolgi nasipi iz ilovice in zemlje. Ti nasipi so varovali betonska dela pred malenkostnim naraščanjem Ljubljanice ob deževju. Ko so bila betonska dela končana, so začeli odkopavati te nasipe in nakopano zemljo odvažati na breg. Ta dela so bila ta teden končna. Podjetje Je ie odstranilo lesene odre, s pomočjo katerih so dvigali samokol-nice, polne ilovice. Tudi b rezina nad betonskim obzidjem ie bila lepo zravnana in urejena. Ostala Sta v strugi le dva nasipa, ki vežeta obrežno zldovje s srednjim opornikom zaitvornice. Ta dva nasipa bosta služila koristno tudi pri nadaljevanju del, ki bodo prišla na licitacijo 15. septembra. Verjetno je, da bo to pot licitacija uspela in da se bo kmalu nato začela graditi še zatvornica. Ker bodo gradbena dela večinoma izven vsake vode, bo mogoče z zidarskimi deli nadaljevati v pozno jesen in zimo.
1 Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Radio Ljubljana
Nedelja, 14. septembra. 8.00 napoved časa in poročila v slovenščini — 8.15 poročila v italijanščini — 8.30 orgelski koncert iz napoljske bazilike — 11.00 peta maša iz bazilike v Firenzi — 12.00 branje in razlaga evangelija v italijanščini, ob 12.15 pa v slovenščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 simfonična glasba — 13.00 napoved Časa in poročila v italijanščini — 18.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija — 13.50 slovenska glasba — 14.00 poročila v italijanščini — 14.15 radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: lahka glasba — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 dr. Ludvik Puš: kmetijsko predavanje — 17.35 orkester pod vodstvom Adamiča: plesna glasba — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operna glasba — 20.00 napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 koncert pianista Antona Trosta — 21 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Frančiška Molinarija Pradellija — 21.50 predav. v slovenščini — 22.00 vokalni kvintet in kvartet Ljubljana — 22.45 poročila v slovenščini.
Ponedeljek, 15. septembra: 7.30 Poročila v slolvenščini. — 7.45 Slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. — 13.15 Uradno vojno poročilo, v slovenščini. — 13.17 Kvartet Joaek in duet harmonike Golob-Adamič. — 14 Poročila v italijanščini. —• 14.15 Koncert violinistke Francke Rojec-Ornikove (pri klavirju Marta Osterc-Valjalo). — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Značilna glasba. — 17.35 Trio Ainbrosiano. — 19 Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pestra glasba. — 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Radijski orkester pod vodstvom mojstra Šijanca: koncert operne glasbe s sodelovanjem sopranistinje Valerije Heybal. — 21.80 Filmska glasba: orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. — 22 Predavanje v slovenščini. — 22.10 Koncert violinista Alberta Pol-tronierija. — 22.45 Poročila v slovenščini
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v n e d o 1J o :
dr. Kmet, Dunajska cesta 43, mr. Trukoczy ded.,
Iz Novega mesta
Cerkveni koncert, ki bo v nedeljo, 14. septembra popoldne ob 4 v kapiteljski cerkvi, Je namenjen okoličanom in vsem Novomeščanom, ki v petek niso utegnili obiskati prvega koncerta. Na s|>oredu so dela domačih in tujih skladateljev. Cisti dobiček koncerta Je namenjen podpornemu odseku novome&kega Rdečega križa.
Maksimalne cene za drva. Novomeško okrajno glavarstvo je za ves teritorij novomeškega okraja Izdalo nov cenik za drva. Po tem ceniku se smejo bukova in gabrova drva 1. kakovosti prodajati po 65 lir za 1 m», II. kakovosti po 60 lir in III. kakovosti po 65 lir. Ostala trda drva morajo biti za 10% cenejša od zgoraj navedenih cen, mehka drva pa se morajo prodajati za 50 % cenejše. Te cene veljajo za nerazžagana drva, postavljena kupcu na dom
Dve hudi nesreči. Na očesnem oddelku kan-dijske bolnice imajo dva pacienta, ki sta pri enakem delu dobila enake poškodbe. Franc Zupančič, 401etni posestnik iz Velikih Brusnic in Alojzij Muhič iz Golobnjeka v občini Mirna Peč, sta doma klepa'a koso. Oba sta imela nesrečo, da Jima je pri takem opravilu odletel kos železa, ki se jima je zaril v levo oko. Pri obeh Je nevarnost, da izgubita levo oko.
Nova poštna odprava. Z novim železniškim voznim redom je izpremenjena tudt odprema novomeške pošte, ki se sedaj odpremlja dvakrat na dan. Pošto je treba v nabiralnike oddati do tri četrt na 12 in do tri Četrt na 18
Nedeljski šport. V nedeljo predpoldne ob H10 bo na Loki žensko lahkoatletsko prvenstvo za Ljubljansko pokrajino Svoje moči bodo pomerile atletinje ljubljanskih klubov Hermesa in Planine ter domačega Elana.
Turli sejmi za govejo živino in drobnico zopet dovoljeni. Okrajno načelstvo v Novem mestu je odredilo, da se smejo sejmi za govejo živino in drobnico zopet vršiti. Kakor znano* je oblast sejme prepovedala, ker se Je v dveh vaseh občine Škocijana pojavila parkljevka in slinavka, ki je bila tako težkega značaja, da je v eni sami vasi na tej kugi poginilo 15 goved in 12 prašičev. Okrajno glavarstvo je preko svojega veterinarskega referenta g. Vandota vse ukrenilo, da je bila ta nevarna živinska bolezen zatrta. Sedaj, ko je minila nevarnost razširitve, je oblast preklicala svojo prepoved sejmov za govejo živino in drobnico. Svinjski sejmi so bili dovoljeni že pred časom.
Iz Hrvatske
Italijanski časnikarji na obisku v Zagrebu.
V Zagreb je dopotovala skupina italijanskih časnikarjev. Na postaji to jih sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva, propagandnega urada, hrvatske poročevalske službe, hrvatskega novinarskega društva in vseh zagrebških dnevnikov. Po prihodu v Zagreb jim je hrvatska vlada priredila večerjo v Esplanadu. Naslednjega dne so italijanski časnikarji položili veneo na Starčevičev grob v Šestinah, zatem pa so obiskali zunanjega ministra dr. Lor-koviča, prosvetnega ministra dr. Budaka in vse časnikarske ustanove. Po Zagrebu si bodo italijanski časnikarji ogledali že več drugih hrvatskih krajev in mest. Predvsem Sarajevo, Mostar in Dubrovnik, odkoder se bodo odpeljali v Split. Na vseh sestankih italijanskih in hrvatskih časnikarjev je prišla do Izraza težnja po še tesnejšem sodelovanju tiska obeh prijateljskih in zavezniških držav.
Slovaiki gospodarski minister pride v Zagreb.
Prihodnje dni pričakujejo v Zagrebu prihoda slovaškega gospodarskega ministra dr. Medriokega. Slovaški minister za gospodarstvo si bo v Zagrebu ogledal predvsem zagrebiki velesejem, nato pa bo tudi kot glavni tajnik slovaške ljudske stranke navezal stike z vsemi sedanjimi vodilnimi hrvatskimi politiki in ustaSkim pokretom.
Iz Srbije
Skrb srbske vlade za srbske vojne ujetnike.
Srbsko časopisje poroča, da se je sedanja srbska vlada z nemškimi vojaškimi oblastmi sporazumela in dosegla znatne olajšave za srbske vojne ujetnike. Nemške vojaške oblasti so prošnji srbske vlade ugodile ter bodo zato izpuščeni iz vojnega ujetništva vsi ranjeni ln oboleli srbski vojaki in starejši vojaki. Ostalim vojnim ujetnikom bo pa omogočeno pošiljanje živil in toplega perila. Za siromašnejše ujetnike bo skrbela sama srbska vlada ter bo vsak mesec poslala v ujetniška taborišča 15—20 vagonov živil in oblek.
Najstarejši srbski časnikar umrl. V Belgradu je umrl najstarejši srbski časnikar Stevan Nenadovič.
Novi poveljnik srbskega orožništva. Predsednik srbske vlade Je postavil novega poveljnika srbskega orožništva ter je to važno mesto zaupal upokojenemu generalu Stevanu Radovanoviču, ki je v vojaških krogih znan kot zelo odločen oficir.
Srbsko Časopisje se zgraža nad postopanjem brezvestnih elementov, ki jih noben poziv in še tako pameten nasvet ne more odvrniti od nadaljevanja sabotažnih dejanj. Po poročanju srbskega časopisje so ti elementi pred dnevi šli celo tako daleč, da so na pristanišču mačvanskega Novega sela nasilno zaustavili ladjo, ki vzdržuje promet med Belgradcm in Šabcem, ljudi napodili na pristanišče, z ladje pa nato pometali v Savo vso prtljago in blago, ki so ga našli na palubi in v skladiščih.
Iz Spodnje štajerske
Otvoritev glasbenih Šol na Spodnjom Štajerskem. Kakor smo že pred kratkim poročali, namerava Staj. dom. zveza odpreti na Spodnjem Štajerskem več glasbenih šol. Predvsem v Mariboru, Celju, Ptuju in Trbovljah. Vse te šole bo odpri danes šef civilne uprave za Spodnje Štajersko dr. tlberreither z velikim koncertom, ki ga bosta dala v veliki Gdtzovi dvorani v Mariboru zbor in orkester državne visoke šole za glasbeno vzgojo iz Gradca.
Pojačana zdravstvena služba na Spodnjem Štajerskem. Pod okriljem ŠtaJ. dom. zveze zdravniki še nadalje v najrazličnejših krajih preiskujejo stanje prebivalstva ter pri pregledih posvečajo posebno pozornost dojenčkom, otrokom in šolski mladini. Takšni pregledi so bili v zadnjem času v Selnici, Slovenjem Gradcu ter raznih drugih krajih vseh spodnještajerskih okrajev. Skoraj pri vseh pregledih so zdravniki ugotovili, da jo mladina povsod dobro razvita in da tudi razvoj dojenčkov lepo napreduje.
Glasbena prireditev v Ptuju. Gojenci graške glasbene akademije so na svojem potovanju po Spodnji Štajerski obiskali tudi Ptuj ter priredili tudi v tem mestu koncertni nastop. Pred tem so isti fiojenc.i nastopili tudi v Mislinju in Velenju.
Kinopredstave v Mozirju. Prejšnjo nedeljo sta bili v Mozirju dve kinopredstavi, pri katerih 80 predvajali najvažnejše dogodke zadnjega časa, predvsem z vzhodnega bojišča.
Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7; v p o n e d e 1 j e k : mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Za nase defe
Pregledal staro, obnošeno perilo, ki je mogoče že več let v omari in preudariš, ali bi ga bilo moči kako uporabiti. Kako bi bilo, če bi napravila iz tega majhno oblekco s primerno
evbico za dojenčka in nemara še nekaj majcenih srajčk in iz drobnih ostankov in odpadkov še naramnice? Torej stvari, ki je zanje pono-šeno in zato mehkobno blago jako primerno. Najprej je treba, da si pripraviš po risbi, kjer
pomenijo številke mero v ceniimetrili, kroje iz papirja v narvni velikosti, ki je primerna za polletnega otroka.
Zivotek oblekice prikrojiš ali na pregibu blaga, ali pa, če ni zadosti blaga, ga sestaviš v sprednji sredini s pomočjo vezanega vložka iz dveh polovic. Zadešnje krilce, ki je po vsej dolžini odprto, je 50 cm dolgo in 100 cm široko. Za to je jako uporabno kako staro spodnje krilo s čipkami. Vendar utegneš krilce sestaviti tudi iz več ostankov in vložkov. Ko je vse papirja v naravni velikosti, ki je primerna za šive, obrobiš zadešnje robove krila in všiješ nabrano krilo v životek. Na sliki je na levi znak, kamor je treba zarezuti razporek za trakec. Potem sklenemo obe rami in obrobimo druge robove životka s počeznimi progami; ob vratu in odprtinah za roke prišijemo nabrane čipke. Na razporek prišiješ dva svilena trakova.
Avbica nastane iz dela, ki ga skrojiš izpre-ganjenega blaga in obrobiš s progo hkrati s čipkami. Zadešnji, okrogli rob je treba večkrat v širini 35 cm nabrati. Svilena trakova, ki ju prišiješ na obeh sprednjih koncih, sta po 40 cm dolga.
Jako uporabljiv je slinček kot predpasnik, ki ga narediš iz platnenih ali pikejevih ostankov. Risba III. ti pokaže polovico kroja. Odprtino okoli vratu obrobiš s počezno progo, zunanji rob pa okrasiš s čipkami. Po straminu uvežemo kak okrasek. Za vrntom se slinček zapenja z gumbom, pod pazduho pa se preveže s trakovom®-.
Zdravje iz rastlin
Črni bezeg (Sambucus nigra) ]e navadno grm 2 mnogimi pokončnimi stebli, star bezeg pa postane tudi nizko drevo s široko razprostrtimi vejami. Mladina se ne zmeni mnogo za korist, ki jo nudi bezeg, marveč išče mladih poganjkov, ki imajo med kolenci mnogo belega stržena; razreze jih ob kolencih na kose, jim olupi skorjo, iztisne mehki stržen ter si napravlja za zabavo pokalice, eikalice, vodovodne cevi, žlebičke in druge imenitne igrače. — Listi so razvrščeni nasprotno, so neparno listje (5—7 jajčastih, priostrenih in na-piljenih listkov) in smrdljivi. Konec zelenih mladik so velika, rogovilasto razpeljana ploščnata razcvelja, ki jih sestavlja premnogo belih aH rumenkastih cvetov zvezdaste oblike. Bezeg cvete junija in julija (izjemoma tudi Jeseni), cvetje močno in prijetno diši, tako da že od daleč opozarja nase. — Na jesen najdeš namesto dišečih cvetov 60čne Črne jagode; pod težo plodov se mlade vejice kar povešajo.
Črni bezeg je zelo važno ljudsko zdravilo, skoraj nekaka ljudska lekarna. Skoraj vsi njegovi deli se Že od najstarejših Časov (več stoletij pred Kr.) uporabljajo v zdravilne namene, najveC pa cvetovi in plodovi. Toda z zdravstveno uporabo nekaterih delov bezga, zlasti listja in lubja, je združena gotova nevarnost za zdravje ln celo za življenje, ker je delovanje teh delov premočno in prenaglo.
Razni bezgovl deli (lubje, listje, cvetovi, plodovi) se splošno uporabljajo kot sredstvo, ki žene na vodo, pospešuje iztrebljanje, povzroča potenje in pomaga pri ženskih boleznih. — Cvetje nabiramo ob lepem vremenu, ko Je popolnoma razvito (junlla—julija), in ga sušimo na zračnem, a senčnem prostoru, pri čemer izgubi cvetje svoj omamni vonj. Posušenega cvetja ne kuhamo, marveč samo polijemo z vročo vodo. Tako dobimo bezgov čaj ali bolje pollvek (1 veliko žlico suhega cvetja na četrt litra vode), ki ga navadno osladimo z medom; priporoča se kot zdravilo pri raznih prehladih, posebno za potenje. — Plodove (Jagode) sušimo enako kakor cvetje In pripravljamo iz njih čaj, ki se rabi kot sredstvo za potenje pri prehladih in za čiščenje; iz svežih bobic iztiskujejo bezgov sok, ki se da ohraniti. če ga na primeren način konzerviramo; razredčen z vodo ali v čaju daje prijetno hladilno
Od sadja umazane roke očisti? s cltronovim sokom.
V shrambi imej zmeraj pogodo z apnom, da Ostane zrak v shrambi čist ln svež.
Kostanj — izvrstno sredstvo za pranje. Dlv|l kostanj olupiš, posušiš ln stolčeš v moko. Ker vsebuje kostanj mnogo saponina, je izvrsten pripomoček pri pranju.
in zdravilno pijačo, ki vpliva pomirjevalno na živčevje ln blaži bolečine. Iz jagod se prideluje ponekod tudi mezga (marmelada). Bezgove jagode so neprijetno sladkega okusa; če jih uživamo sveže, povzročajo lahko motnje v prebavi, lih in drisko. Brez škode jih jedo razne ptice (drozgi, kosi, gozdne jerebice in dr.) — Z brez-govim sokom so si svoj čas barvali lase, ker vsebuje močno Črno barvilo. — Listje ima neprijeten duh, ali vendar kuhajo iz njega zdravilen čaj, ki pospešuje delovanje ledvic, priporoča se bolnikom s sladkorno boleznijo. — Lubje je zoprnega duha in okusa. Iz posušenega in dobro zdrobljenega lubja kuhajo čaj, ki pa ne sme biti premočen (1—2 žlički zdrobljenega lubja na četrt litra vode) in ga bolnik tudi ne smo preveč popiti, ker povzroča bruhanje. Sok, izžet iz svežega lubja ali mladih poganjkov, je v tem pogledu še nevarnejši; pri nepravilni ali pretirani rabi more vzročitl močno bljuvanje, hude notranje bole-
povz; čine,
omotičnost in celo smrt. — Sok ali čaj lz lubja se uporablja pri vnetju ledvic, srčnih in Jetrnih boleznih, vodenici ita. Kot zunanje sredstvo služi lubje za obkladke.
Črni bezeg naj zavzema z vsemi svojimi deli častno mesto v domači lekarni, toda z njegovo zdravstveno rabo naj bo združena zadostna mera previdnosti ln zmernosti.
Nič manj znano kakor bezeg Je tudi brinje, ki ga je več vrst; pri nas Je najbolj razširjeno navadno brinje (Juniperus communis). Poznano je v prvi vrsti po žganju brinovcu, ki ga kuhajo iz brinovih jagod, manj znano pa je, da je vsa rastlina zdravilna.
Navadni brin je navadno grm, včasih tudi nizko (do 3 m visoko) drevo, zelo žilav in odporen v borbi za obstanek; zadovoljuje se s slabimi tlemi ln ga zato najdemo po pustih in neobdelanih predelih, po pašnikih in gozduih čistinah, kraj gozdov, kjer dela včasih komaj pristopne goščave. Mnogo se zasaja po živih mejah, ker dolgo traja in se da dobro prirezovatt. — Močno razkrečene veje so na gosto porastlo s sivozele-nitni, iglastimi listi, ki 6toje vedno po trije skupaj in ostanejo tudi čez zimo na grmu. — Iz listnih pazduh izraščajo (meseca aprila) dvodomne cvetne mačlce, prašne in pestične. Iz slednjih se razvijejo zelene bobice (jagode), ki pa dozorevajo šeie jeseni naslednjega leta in so modročrne barve s sivkasto voščono prevleko.
Brinov les je zelo trd in trpežen in so zato mnogo uporablja v mizarstvu in strugarstvu. Redkeje se kuha in tekočina uporablja kot sredstvo, ki žene na vodo. Prav tako tudi lubje. — Znane In zelo zdravilne sobrinove kopeli kot uspešno sredstvo proti revmatizmu. Brinove vejice in lubje 6e kuhajo več ur v vodi, s katero 68 potem bolnik večkrat na dan umije po vsem telesu ali skorlje. Kopel sme trajati le kratek Čas, ker je zelo ostra. Da omilimo oster učinek kopeli, dodamo brinovim vejicam smrekovih in borovih vejic. Po kopeli naj se bolnik dobro polije s hladno vodo In se čimprej spravi pod odejo. — Med preprostimi ljudmi velja brinje (vejice, igle, jagode) kot razkuževalno sredstvo; dele brinja zažigajo, da se razširja blagodišeč dim, z njim tudi kadijo stanovanjske prostore in hleve, bolni, ke (zlasti porodnice) in bolno živino; jagode in iglice dodajajo mesu, zelju in drugim živilom kot ohranjevalno sredstvo in kot začimbo. Tudi za dimljenje (prekajevanje) mesa uporabljajo brinove veje in les.
Tako v ljudskem kakor v uradnem zdravilstvu se uporabljajo največ zrele, mesnate brinove Jagode, ki imajo prijeten vonj, a gorak okus. Uživajo se sveže in posušene kot razkuževalno sredstvo, za urejanje prebave in vsega pre-snavljanja, za čiščenje krvi za jačanje telesne odpornosti itd.; pogosto se vlagajo v žganje. — Prav poseben sloves uživa brinovec (kleko-vača), žganje, ki se kuha iz brinovih Jagod. Spo. znaš ga po značilnem duhu in okusu. Požirek pristnega brinovca je zelo dober pri želodčnih slabostih in težavah v prebavilih; velja tudi kot črevesno razkužilo in sredstvo pri črevesnih boleznih (titus, kolera in dr.), na kar se zlasti prijatelji žganja radi sklicujejo. — Brinovo olje, ki se pridobiva iz jagod, služi kot ohranjovaino in razkužilno sredstvo. — (»Naša moč«)
cJu&ek
POŠTNI Pl LOT
Prav tedaj pa se je Miškovo letalo skoraj zadelo vanj,
»No, kako je, fantička moja?« ju je Mišek porogljivo pozdravil iu zamahnil z roko, rekoč: »Ali vama smem ponuditi sedež v letalu?«
1x11111
»Daj, da se pogovoriva, Mišek,« je dejal Svetožrc. »Pomagaj 1 Glej, če nama pomoreš, tc zares ne bova več vrgla v ječo!«
Mišek se je na ves glas zagrohotal:
»Jaz, da bi vama pomagal? Takima dvema razbojnikoma? Pomagal vama bom že, toda kot zaslužita!«
Spet je napravil zanko in jo vrgel krop: njiju.
Primerne šolske obleke
»Takolo vzkliknil.
Mišek je letel z letalom, kamor sta bila privezana Svetožrc iu štrcelj, daljo in je nameril polet naravnost k zrakoplovu.
Sadje in voda
Splošno je znano, da n? zdravo piti vodo, ko smo prej jedli sadje, da torej sadje in voda ne spadata skupaj. Vendar trdi marsikdo, da ni tako nevarno, če človek pije vodo, ko je pojedel prej sadje. Pa je v sadju samem toliko vode, da ni prav, če na sadje piješ vodo. Na vsak način je treba počakati nekaj ur, preden smeš na sadje piti vodo.
Če pa človek po zaužitem sadju vendarle pije votlo, moti s tem želodec v njegovem delovanju. Želodčno mišičevje tako oslabi zaradi vode, da zato želodec ne more delovati. Uživanje piva no sadju je pa še bolj nezdravo. Zlasti se je treba varovati mladega piva, ker izzove v želodcu vretje sadja, kar ima hude posledice za človeško zdravje.
Mehke hruške (razne maslenke) lahko povzročijo tudi smrt, če nanje pijemo pivo. Priporočljivo je tole navodilo: če poješ (Ive jabolki ali tri ali pomaranče, je treba počakati najmanj dve uri, preden smeš piti vodo. Vendar je najbolje, če se po sadju sploh zdržimo vode.
Gobovih jedil no smeš shraniti. Celo najboljše gobe se hitro pokvarijo in če Jedila iz gob po-grejemo, nam to jako škoduje. Če imamo toliko gob, da jih je preveč za enkrat, tedaj ostanek posušimo v pečici ali na soncu. Te gobe nato pristavimo z vodo in niso več škodljive.
Povodna pošast
(Zamorska povest.)
Živela je hči mogočnega glavarja in je bila jako hrabra.
V deželi, kjer je ona Živela, Je bilo začarano jezero na povsem pustem kraju. V tem Jezeru je bivala povodna pošast, ki Je slehernega tujca, ki je slučajno zašel v ta del in se je hotel v jezeru kopati, neusmiljeno pograbila in ga zvlekla v svoj brlog.
Deklica, z imenom Untomblna, Je večkrat sll-iala praviti o povodni pošasti in Je vedela za jezero, ki Je v njej ta pošast živela.
Nekoč, ko je že dolgo neprestano deževalo in ko je bila zemlja vsa pod vodo. je dejala Untom-bina svojim staršem, da pojde k povodni pofiastl in jo vpraša, ali more ona ustaviti dež.
Toda njen oče-poglavar ji Je prepovedal to storiti, in mati se je bridko razjokala, saj se je bala, da bi je pošast ne požrla.
In tako je ostala deklica doma. A ko Je bila čez leto dni zemlja Se bolj poplavljena, so Jo starši spet pregovorili, da ni šla k pošasti. Ko je pa še tretje leto padlo toliko dežja, da Je voda prišla prav do obzidja, ki Je obdajalo vas, je nI moglo ničesar več obdržati. Deklica je hotela in morala iti k začaranemu jezeru. Nobena beseda ni več zalegla in prav nič več se ni dala pregovoriti.
Sklicala je skupaj vse deklice iz vasi in Je izmed njih izbrala dve sto deklet, s katerimi je sklenila oditi na pot. Oblekla se Je kot nevesta
in druge deklice so dale nase svoja najlepša oblačila in so se okrasile z najlepšimi okraski. Tako so skupno odšle iz vasi. V sredi je bila Untom-. jai.aa, na vsaki strani pa po sto njenih tovarišic.
Deklice so se smejale in prepevale, ko da bi
vodile nevesto k poroki. Spotoma so srečale trgovce, ki so z velikimi vozovi potovali po deželi. Deklice so jih vprašale, katera je med njimi najlepša.
Ljudje so jih dolgo gledali in izpjaševali in so slednjič dejali, da so vse Jako. jako lepe, vendar da se niti ena ne more primerjati z Untom-bino. »Ker«, so dejali, »je vašega poglavarja hči vitka kot drevo iz gozda in sveža kot mlada trava po dežju.«
Ko so to zaslišale druge deklice, 60 9e razjezile in bile silno užaljene.
Še preden je sonce zašlo, so prišle do začaranega jezera. Brž so se slekle in so poskakale v hladno vodo, da bi se skopale po dolgem potu sredi vročega sonca. Polno veselja so plavale sem in tja in se igrale v vodi.
Toda, ko je zašlo sonce, so si moralo poiskati kraj, kjer bi prenočile. Brž so poskakale iz vode, toda, joj, gorje, nikjer ni bilo njihovih okraskov!
»Joj, prejoj!« so vzkliknile, »glej Untombina, povodna pošast nam je vse pokradla! Kaj bomo zdaj?«
Vse so se jokale In obupavale, samo Untombina je stala mirno na bregu in jih je gledala.
Slednjič |e ena od njih vzkliknila: »Vsega si ti kriva, Untombina. ti si nas pahnila v nesrečo!«
Druga je svetovala, da bi naj pokleknile pred pošastjo ln jo prosile, naj jim vrne nakit. Untombina pa Je dejala:
>Jaz sem hči poglnvarja, pa se ne bom nikoli tako ponižala pred pošastjo!«
Nato se je polna prezira do svojih tovarišic okrenila preč. Druge se niso zmenilo zanjo, pokleknile so in jadikovale:
»Joj, ti gospodarica Jezera, vrni nam našo zlatnino. Sa| nismo me prav nič krive. Le Untom-' bina, poftlavarjeva hči, na9 Je zavedla. Le ona sama je vsega kriva.«
In glojl — Okrasek za okraskom je prllrfal na breg in kot bi trenil, je bilo vseh dve sto deklet spet okrašenih, obrnile so se in pustile Untombino samo in sc vrnilo v svojo vas.
Le Untombina ni dobila ničesar nazaj. Ponosno je stala na bregu in ni zinila ne bele ne črne. Dekleta 60 vpile nanjo: »Untombina, reci, prosi, pa boš vse dobila!«
Untombina pa je dejala:
»Še na misel mi ne pride, da bi prosila pošast milosti! Ne bora pozabila, da sem hči poglavarja!«
Ko je povodna pošast zaslišala te besede, se je priplazila iz vodo do oholega dekleta in jo je požrla.
Vik In krik je završal med dekleti. Kot burja so odhitele v svojo vas.
»Oh,« je tožil očo, »tako sem ji prepovedoval na to pot! Ni me slušalal Toda, čakaj, to bom maščevali Na nogo, vojniki, na noge! Vsi za menoj! Oborožite se s sulicami, meči, loki in strelkami! Maščevanje za mojo hčer!«
Kmalu nalo jo odhitela vsa vojska črnih bojevnikov k začaranemu jezeru. Pošast Je prihrumela iz vode in videč vojsko, je odprla svoje strašansko žrelo in je požrla mnogo vojakov. Njeno telo se je bolj in bolj napihovalo in strašno je bilo videti, kako je one. ki so si hoteli z begom rešiti življenje, preganjala prav do vosi.
Toda slednjič je prišel sam poglavar z ostrim kopjem v roki in jo obstal prod posestjo, ki ge je njeno telo raztezalo miljo daleč.
Stari poglavar Je bil hraber vojščak in jo koj vedel, kje je treba zadeti sovražnika. Najprej je zasadil pošasti meč v grlo. nato pa ji je s sulico prebodel telo. In glej! Tedajci so skočili iz nje njegovi vojščaki še živi in zdravi in slednjič še hrabra Untombina.
Poglavar io je prijel za roko in jo je slovesno odvodel domov k materi, ki je bila toliko solz p0'0"i'i 7n nio.
i Pošast je poginila in jezero, ki je v njem ži-veia, ai bilo več začarano.
Kraljevina Kambodža
vzpon In razpad svojedobno velike samostojne države v Zadnji Indiji
Ob južnem toku Mekonga leži Kambodža, delna država francoske Indokine. Država je po prostoru dosti večja kot je bila prejšnja Jugoslavija, ima pa nekaj manj kakor tri milijone prebivalcev, ki se bavijo s pridelovanjem riža
in r i Kn l/^vs^m \ f-,I	— x .---,' 1X .. ..
in ribolovom. Med prebivalstvom so številčno najmočnejši Kambodžanci, katerih je okoli dva milijona, in ki so potomci starih Khmercev, in-dijsko-mongolske mešanice, sorodne sosednim Siamezora. Četrt milijona je priseljenih Kitajcev. Njihove kolonije so zelo močne ter imajo v rokah skora j vso trgovino. Tudi Anamitov je nekaj v Kambodži.
Kdo in kaj so Khmerci ?
Khmerci so tako po zgodovini kakor tudi po svoji kulturi najbolj zanimiv narod v Zadnji^ Indiji. V 10. stoletju so si bili ustvarili mogočno državo, ki je pol tisočletja obsegala ves južni del Indokine. Podvrgla si je bila tudi Siam in polotok Malako ter je segala na jugu do Yuxnana. Na stotine mogočnih razvalin še danes govori in priča o tej veliki preteklosti. Najpomembnejše je kraljevsko mesto Angkor-Tom in kraljevski tempelj Angkor-Vat.
Angkor-Tom — stara prestolnica Khmercev
Angkor-Tom je bilo prestolno mesto stare velike države. Danes so na tem mestu že več sto let mogočne razvaline, ki jih je že začel preraščati pragozd. Francozi so v zadnjih letih do njih izpeljali cesto iz Saigona. Večina mesta je bila iz lesa in danes gnije v podrtinah in
Prhlini. Ohranjena so samo knmenita poslopja, redvsem mestno obzidje, stolpi ob mostiščih, palače in tempelj. Toda tudi ti ostanki so v stalni borbi s pragozdom in njegovim rastlinstvom, ki poganja po zidovju in ga razjeda.
Mestno obzidje je bilo zgrajeno v skoraj pravilnem kvadratu in je bilo široko 3 km. V
S
Kambodžanska kmetska vas na koleh.
mesto je vodilo čez mostove pet cest. Prav sredi mesta stoji še danes dobro ohranjena palača templja »Bavon«. Posvečen je bil Bogu šivi. Trinadstropno poslopje, obdano od galerij, ima mogočne stolpe. Po mnenju arheologov so tempelj zgradili v 13. stoletju. Stolpi kažejo na vse štiri strani ogromno človeško obličje, ki se smehlja še naprej in kljubuje času. Po galerijah se vrsti relief za reliefom z neverjetnim slikarskim bogastvom s scenami iz božanskih pravljic, vojn, poljedelstva, obrti, družinskega in družabnega življenja.
Dobro uro hoda od Anfjkor-Toma, kraljevskega mesta, stoji Angkor-Vat, kraljevski tempelj, odnosno bolje rečeno tempeljsko mesto. Ograjeno je v pravokotniku, je 800 m dolgo in obdano z jarkom, ki je napolnjen z vodo in ves posut z lotosovimi cvetovi. Za sprehod okoli templja potrebuje človek tri četrt ure. Dolge galerije in poslopja se dvigajo od vseh strani v obliki teras proti srednji stavbi, h glavnemu templ ju, ki je posvečen bogu Višni in katerega nadkriljuje pet dobro ohranjenih stolpov, ki so 65 m visoki in se mogočno dvigajo proti nebu iznad pragozda. Vtis, ki ga na človeka napravi v tem miru in zapuščenosti to izumrlo mesto bogov, je mogočen. Človek naravnost strmi ob klasični čistosti oblik, ki so prodrle s pohodi Aleksandra Velikega iz Grčije celo v to daljno deželo. Ta indijski partenon pomeni višek in zadnji razmah prelepe khmerske umetnosti. Vse, kar je bilo ustvarjenega pozneje, je samo nazadovanje. Poznejša in sedanja kultura v Siamu in Kambodži je samo še medel odblesk sijaja in razkošja ter bogastva stare khmerske kulture.
Razpad mogočne države
Okoli 1. 1600 je pričela ta lepa in mogočna država razpadati. Večkrat so jo napadli Tajci in
Mestno uro je uhradel
Kakor zveni čudno ta novica, je pa le resnična. Idilično norveško mestece Geiringer je vrgla iz prijetnega sna ugotovitev, da je nekdo ponoči ukradel veliko mestno uro, na katero 60 bih vsi tako ponosni, ker je V6ake četrt ure napovedovala čas s svojim lepim kovina6tim glasom. Lahko si mislimo razburjenje meščanov. Branjevci in branjevke in mlado ter staro je razpravljalo samo o tem neza-sliašnem dogodku. Mestni očetje so si belili glavo in ugibali kje naj bi iskali zločinca, ki je mestu prizadejal toliko nesrečo in žalost. Po nekaj dneh iskanja prepredenega tatu, je me6tni župan od veselja poskočil, ko je med jutranjo pošto, ki jo je našel že pripravljeno na svoji mizi, odprl tudi pismo uglednega meščana in bogatega trgovca. Ve6el je stopal po sobi in kar požiral vsebino pisma. V njem je pa omenjeni ugledni trgovec obvestil župana, da je on ukradel mestno uro. Storil je pa to radi tega, ker stanuje v neposredni bližini mestne palače in ga je ura s svojim napovedovanjem časa tako motila, da skoraj nikdar ni mogel spati. Zato je zbolel tudi na živčevju. In si je hotel pomagati sam, ko mu zdravniki niso vedeli dati zdravila. Ponoči, ko je bilo mesto in njegovi meščani pogreznjeno v globoko spanje, je neopazno odstranil mestno uro in jo skril na svojem podstrešju, županu pa izjavlja, da je pripravljen preskrbeti na lastne stroške še večjo in lepšo uro, ki bo imela svetlikajoče se kazalce in številke. Zupan je takoj 6klica! 6ejo občinskega odbora, ki je resno vzel v pretres trgovčev predlog in ga po vsestranski razpravi tudi sprejel. Mesto je potem lahko zopet živelo v miru m zadovoljstvu.
Siamci. Zasedli so jo in izropali. Angkor-Tom it, Angkor-Vat. cvetoči mesti svojevrstne in viso-kostoječe kulture, so opustošili ter ju niso nikdar več obnovili. Mesto je pričela zaraščati džungla. Leta 1850 ju je odkril neki francoski misijonar. Pred njim so ju pa bili že opazili 250 let prej neki španski potniki. Leta 1863 je o njiju objavil več člankov francoski naravoslovec Mauhot in je na ta način prvič seznanil Evropo s tem prelepim kotičkom daljnega sveta in visoke kulture.
Od mogočnega khmerskega cesarstva je potem, ko so vanjo vdrli od juga in zahoda še
Anamiti, ostala samo že majhna kraljevina Kambodža, ki se pa zaradi vedno hujšega pritiska tudi ni mogla dolgo obdržati kot popolnoma neodvisna in samostojna država ter je leta 1863 moral zadnji res še samostojni kralj skleniti s Francozi varnostno pogodbo, s katero je ta državica prišla pod francoski vpliv in nekaj let potem tudi pod francoski protektorat. Leta 1907 je moral Siam na francoski pritisk vrniti v 18. stoletju odvzeti pokrajini Batam-bnng in Siemreap i razvalinami Angkor. Tega Siam nikdar ni mogel prav preboleti in je. čakal na prvo ugodno priliko, da bi se ju zopet polastil, fo se mu je posrečilo šele lansko leto po francoskem porazu na zahodnem bojišču. V smislu določil tokijskega sporazuma je Francija od obeh omenjenih pokrajin obdržala samo razvaline mesta Angkor, ki ga je v zadnjem letu tudi obnovila.
Navade, slabosti in raztresenost velikih ljudi
Napoleon je kar na veliko ženil svoje ljudi — Schiller je pisal svoje balade ob čebričku z vodo, v katero je pomakal svoje noge, itd.
Raztresenost gotovih ljudi in stanov Je znana. Predvsem se drže ti očitki profesorjev. Če napraviš kako neumnost, če kaj pozabiš, pa dobiš pod nos: »Raztresen, pozabijiv si kakor profesor.« Profesor pozabi na vse. Pozabi dežnik, pozabi na juho, ki jo ima pred sabo na mizi, fiozabi na zvezke, knjige. Profesor. Tako sodijo ljudje o njih. Večkrat čisto neupravičeno, ker je znano, da je neprimerno več žensk in drugih ljudi pozabilo svoje dežnike v vosu cestne železnice, ali na trgu, vagonu ali pa kje drugje. Raztresenost nastopa pri vseh ljudeh, ki se predajo vsega mislim o stvareh, ki so zanje važnejše in ki imajo stalno pred očmi samo dotične predmete.
Za velikega fizika Newtona pripovedujejo, da da se je pri delu tako poglobil v svoj predmet, da je ob neki priliki pograbil prst svoje male nečakinje in ga potisnil v odprtino svoje pipe in z njim brskal po pepelu. Zdrznil se je šele potem, ko je dete bolestno zajokalo, ker si je v žerjavici opeklo prst. Romanopisel Emile Zola je pri pisanju romanov pozabil na ves svet okoli sebe in tudi nikdar ni čul zavijanja svojega psa, ki je hotel priti na prosto. Diderot je vedno pozabil na uro, za katero je naročil kočijo ter je moral vedno plačevati kočijažu več ur čakanja.
Kronike poročajo tudi o nekaterih nerazumljivih navadah velikih in slavnih ljudi. Tako na primer filozof Schopenhauer ni hotel plačati nobenega računa, če je bilo na njem njegovo ime napisano z dvema »p«. — Stendahl, katerega pravo ime je Henry Beyle, v trgovini ali pri obrtniku ni nikdar puščal svojega pravega imena, temveč so po več dni morali po mestu iskati nekega Bey-leja. Stendhal tega gotovo ni delal zaradi tega, ker ne bi bil hotel plačati računov, temveč iz neke nerazumljive navade. — Napoleon Je bil svojedobno gotovo največji posrednik za sklepanje zakonov. V tem pogledu je prekosil vse znamenite pariške salone. Najprej je oženil odnosno omožil svoje sorodnike in sorodnice, posredoval je pa za sklenitev zakonov tudi čisto neznanih ljudi. Tako je oženil več svojih generalov in dvorjanikov. Če kateri ni pristal na njegovo posredovanje, je poiskal drugega kandidata ter zahteval, da mora biti poroka čimprej, samo da je lahko bogato ob-
Napoleon — ženitbeni posrednik.
daroval ženina in neposlužnežu pokazal, kako močno se je prevaril. Prvič je bil Napoleon posrednik pri možitvi hčerke vratarja v hiši, v kateri je stanoval še kot poročnik. Za sklepanje raznih zakonov je posredoval še z otoka Sv. Helene. Pa tudi v svoji oporoki je izrazil željo, da bi se naj tedanji istrski vojvoda oženil s hčerko njegove znanke madame Duroc.
Jean Jacques Roussean zavzema v galeriji čudakov prav tako lepo mesto. Kot 18-letni fant je potoval z nekim svojim prijateljem po svetu ter je hotel postati bogat od prodaje neke majhne igračke, kar se mu pa ni posrečilo., ter je vso pot stradal. Zato je moral večkrat nastopati tudi kot učitelj, urar, cirkuški čarobnjak, sluga, dozdevni diplomat, samo da bi živel na tuje stroške. Končno se mu je vedno bolj mračil um ter je trdil, da ga visoke glave preganjajo in da se celo kralji dogovarjajo, kako bi ga spravili na drugi svet.
Od manije preganjanja je trpelo mnogo velikih ljudi. Mozart se je na pr. stalno bal, da ga bodo zastrupili; Luther se je v zaporu v Wartburgu bal, da ga bodo napadli; Schopenhauer se je prav , tako bal, da ga bodo zastrupili. Pri tem je bil silno praznoveren. Strindberg in Zola sta imela to bolezen, da sta neprestano računala s številkami hiš, ki sta jih videla, ali pa kočij, s katerimi sta se vozila. — Schiller je moral imeti pri pisanju balad in drugih svojih del vedno pri sebi posodo s hladno vodo, v katero je pomakal svoje noge. Dejal je, da mu hladna voda pospešuje živahnost misli. — Milton je navadno ležal na di-vnu, tako da mu je glava visela. Trdil je, da mu pri takšni legi najprej pride,jo dobre in lepe misli. — Mark Twain je najrajši pisal v postelji — D'Annunzio je pii pisanju svojih del imel na nogah pisane nogavice, od katerih je bila vsaka drugačne barve. — Arhimed je potem, ko je iznašel zakon o specifični teži, skočil s kadi, v kateri se je kopal, in zdivjal nag na ulico ter vpil, da je iznašel specifična težino.
Za Goetheja pravijo, da je bil od vseh velikih in slavnih ljudi najn»"»vnejši. Vsaj opazili niso nobenih posebnosti.
Schiller piše svoje balade...
Debelo knjigo bi pa človek lahko napisal o zadržanju velikih in slavnih ljudi napram ostalim »malim in navadnim« ljudem. Nekateri 60 bili oholi, domišljavi, da jih skoraj ni bilo mogoče prenašati. Na primer Tasso, Krištof Kolumb, lord Byron, Lenau, Nietzsche, Turgenjev, D'Annunzio, medtem ko so bili Schumann, Dostojevski in Go-golj neverjetno skromni ih z malim zadovoljni.
Kako se vse imenuje Lvov?
Vojna poročila zadnjih let so pogosto omenjala Lvov. Toda to mesto ni znano samo kot važna vojaška točka, temveč tudi kot mesto, ki ima vse polno imen. Med mesti z več imeni, ima Lvov gotovo prvenstvo. Svoječasno se je imenoval: Lwoto, Lwiw, Lwihrad, Lwihorod, Ilwiw. Nemci so ga imenovali: Lemborg, Lemberg, Lemburg, Lowenburg. Latinska imena za to mesto so naslednja: Lemburga, Lamburga, Leontopolis, Leo-topolis, Leone, Livovia, Leojx>lyia. Grki so ga v XIII. stoletju imenovali Litbor ali Litbarda. Cari-grajskim, jeruzalemskim in aleksandrijskim patriarhom je bil znan pod imenom Leovios ali pa Leontopolis. Turške knjige ga imenujejo lili, Ilbo, Ilibot, Ilibo ali Ilbadir. Armenci Ilof. Poljaki sami so ga imenovali Lwow, Hrvati in Srbi Lavov, Slovenci pa Lvov,
Govorjena pisma
V Južni Ameriki so iznašli nov način dopisovanja, ne več z navadnim pisanim, temveč govorjenim pismom. Prva si je dopisovala na ta način s svojimi sorodniki neka bolnica, ki je izgubila obe roki. Pred njo so postavili majhen aparat »phonopostat«, ki je vtisnil vse njene izgovorjene besede na majhno gramofonsko ploščo, katero so potem poslali proti plačilu navadne poštnine njenim sorodnikom. »Phonopostak je majhna naprava z močnim sprejemnim aparatom in mikrofonom in ga lahko nosiš v roki. Aparat so iznašli v Argentiniji in so ga prvič pokazali na lanskoletnem pošt. kongresu v Buenos Airesu.
Govorjeno pismo lahko pošlješ v vsako državo, ki je članica Mednarodne poštne zveze. Dva takšna sprejemna aparata ima glavna pošta argentinske prestolnice, po en aparat pa vsaka postranska pošta. Samo v enem mesecu je glavna pošta v Buenos Airesu sprejela 3377 takšnih »govorjenih« pisem.
Doba križank.
»Tonček, imenuj mi eno reko v Grčiji?« »Gospod učitelj, s kolikimi črkami?«
Irski pregovori za življenje
Kdor ne orje doma, ta ne bo oral tudi v tujini.
Prijateljevo oko je dobro ogledalo
Kdor samega sebe premaguje, premaguje sovražnika.
Kdor ne beži, pred tem beže in se ga ogibajo drugi.
*
Prepirati se je boljše, kakor pa ostati osamljen. *
Noč je dober angel Vsa bitja spravi domov. •
Tri nežne stvari so, ki vzdržujejo 6vet: Nežni curek mleka iz kravjega vimena, nežno žitno stebelce v zemlji in nežna nit v ženski roki.
Pasja pečenka
Zakonski par van Holten se je dalje časa mudil na ekspedicijskem potovanju po Afriki, kjer je proučeval etnografske probleme enega dela tega kontinenta Potem, ko je svoje delo dobro pravil, se je vračal v Evropo ter se je spuščal z velikim čolnom po Kongu. Ko sta tako priplula do neke vasi. so ju domačini sprejeli zelo gostoljubno ter ju naprosili, da naj ostaneta pri njih nekaj časa v gosteh. Zakonskemu paru se je mudilo domov ter sta zato pristala, da bosta ostala pri domačinih samo na kosilu.
Zgodaj zjutraj sta oba zapustila svoj čoln. V njem sta pustila za čuvarja samo svojega psa. Dopoldne sta prebila v okolici, opoldne sta pa res prišla na kosilo k domačinom. Ti so ju znova prisrčno pozdravili, nato jima pa postregli s pečenko neke divjačine, ki je nista še nikdar jedla. Obema je prav dobro teknila, ker je bila pripravl jena na čisto nov način. Po kosilu sta se zakonca van Holten vrnila k svojemu čolnu, v katerem pa nista več našla svojega psa. Po vrvi, na kateri je bil privezan, je izgledalo, da se je žival sama izmuznila in pobegnila. Oba sta jo že hotela iti iskat, ko so se zopet k njima vrnili domačini in jima prinesli v dur kožo ubite divjačine. Oba zakonca sta bila nemalo presenečena, ko sta v koži te divjačine spoznala kožo svojega psa, ki so ga divjaki ubili in pripravili za pojedino.
Gospa van Holten od tega časa v Afriki ni več nikdar mogla jesti mesa.
Doto odpravljajo
je
»Kje?« bo vsakdo vprašal. V Ameriki, kjer delovni odbor nekega vseučilišča na podlagi odgovorov na svoja številna poizvedovanja ugotovil, da igra dota v najrazličnejših ljudskih plasteh neprimerno manjšo vlogo, kakor pa na pr. pred 20 leti. Od 100 mladoporočenih parov, jih je 80 izjavilo, da žena pri poroki ni več dobila tiste oprave kakor prej. Pogosto so možje smatrali doto tudi za nemoderno. Nekateri so celo izjavili, da smatrajo prevzem dote za žalitev. »Če bova z ženo hotela kaj imeti, potem je v meni dovolj moža, da bom to premoženje preskrbel.« Tako so odgovarjali nekateri na postavljena vprašanja. Izjeme so pa seveda v podporah, ki so jih starši dajali in jih še dajejo svojim otrokom za vodstvo in spopolnitev kakšnega podjetja.
Dvatisoč oči
V velikih tovarnah in drugih obratih se kljub vsem varnostnim odredbam dogajajo še vedno velike nesreče, ki zahtevajo vid tega ali onega delavca. V Ameriki so izračunali, da se vsako leto samo v Ameriki v raznih obratih poškoduje nad 2000 oči. Izguba teh oči pomeni tudi izgubo 50 milijonov dolarjev. Pri tem pa seveda ni vračunana škoda, ki so jo utrpeli nesrečni delavci, ki so izgubili oči in si ne morejo več tako služiti vsakdanji kruh, kakor prej. Ta škoda je neprimerno višja in jo cenijo na 200 milijonov dolarjev. Pa tudi to še ni vse, ker je treba prišteti še vsako leto najmanj 300.000 primerov manjših očesnih poškodb, zaradi katerih morajo delavci ostati v zdravniški negi po nekaj dni. te izgube presegajo še večje vsote.
Ali veš...
—	da sega zgodovina vojaškega pozdravljanja tja v XVI. stoletje nazaj? Nenapisana vojaška pravila tedanjih dni prvič govore o »čisto vojaškem pozdravljanju«.
—	da pri človeškem potenju izhlapeva voda iz 2,250.000 znojnic na kožni površini treh kvadratnih metrov?
—	da mora brivec pri britju odstraniti nič več kot 12.000 kocin, ki zrastejo vsak dan za okoli 0.4 do 0.6 mm?
—	da so v Nemčiji v srednjem veku prepirljive sosede polovili in jih na več mestih zaprli v »sramotilne ovratnike« ter jih tako prisilili, da so morale po več ur mirno stati in si gledati v obraz?
Smuči v torbici. Na Švedskem so izdelali zložljive smuči, ki jih lahko spraviš v torbico.
V malih oglasih »el|a pil tskaolo službe vsaka beseda L (L30, pri leoltovanlsklh oglasih I« beseda po L t«—t pri Tieb ostalih malih oglasih pa |a besed« po L 0.60. Davek «• račnoa posebe). — MaU oglata I« treba plačati takol pri naročilo.
B Sl&ašfog"!
Dobe:
Gospodinjo
Bprejmemo k družini treli oseb. Ponudbe v upravo j»Slov.« pod št. 11006.
Skladiščnika
B prakso, do 35 let starega, Išče špedicijslco pod-Betje v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod gifro »Pošten« št. 11.098.
(b
* Inteligentne moči
irilade, sposobne voditi ln nadzorovati delo pri nakladanju In skladanju vagonov, z vsaj delnim znanjem Italijanskega jezika, Išče začasno špedicija Itanzlnger, Ljubljana.
t Služkinjo
pridno kmečko dekle, takoj sprejmem. Oglasiti se osebno ali pismeno pri Francu Grad, Zg. Kašelj št. 19, p. D. M. v Polju.
B Službe B
Jitclo:
2 postrežnici
za dopoldanske ure, razen nedelje, Iščeta službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11.118.	(a
Uradnik
vese Italijanščine, nemščine, francoščine, hrvaščine ter deloma angleščine, lšSe zaposlitev. Naslov v upr. «S1.< pod št. 11163.
t Postrežnico
ea čez dan, pridno ln zanesljivo, išče krščanska družina. Nastop službe takoj. Start trg 17/11. (b
Pomožno kuharico
takoj sprejmem. Ljubljana, Trnovski pristan 20.
! Kmečko dekle
vajeno hišnih in vrtnih del, sprejmem, želeti je tudi, da zna nekaj kuhati! Zglasi naj se pri Ivanu Blzovičar, vrtnarstvo, Ljubljanat Kolezlj-ska ulica 16.	(b
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem s 1. oktobrom. — Vprašati: Vodovodna ce-eta 5/1., za Bežigradom.
(b
Služkinjo
Vajeno kuhanja, sprejmem s 15. septembrom. Devinska 9, Trnovo, (b
prvovrstno, sprejme salon Julčl Klopčič, Resljeva cesta 8.	(b
Sprejmem takoj
Hobro šteparico In več čevljar, pomočnikov ter vajenca. — Jože Bitenc, ,Tyrševa 37/b, Poštni dom.
(b
Krojaškega pomočnika
Hobro izvežbanega za velike komade ln damsko, sprejme takoj Sežan, kro-jaštvo, Cerknica.
Postrežnico
sposobno vseh hišnih del, sprejmem. Slomškova 15, I. nadstr., desno.
Služkinjo
80 letno, z znanjem kuhanja, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod iSt. 11196.
Dekle z dežele
sprejmem za gospodinjska dela. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št 11171.
Damsko kolo
e balon gumami, skoraj novo, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.0S6.
Več kvalitetnih koles
prodam. Godect Celovška cesta 107.
Italijanska kolesa
Legnano ln druge znam ko, ženska in moška, ter dirkalna, prodaja ugodno Triglav, Resljeva o. 16.
Kolo za dečka
starega od 5 let naprej malo rabljeno, prodam. • Na ogled v trgovini pri 2amorcut Sv. Petra c, 24.
Dekle
19 letno, išče kakršno koli zaposlitev v mestnem ali podeželskem gospodinjstvu ali kot varuhinja otrok. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Potrebna« št. 11159.
19 let star fant
z malo maturo, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »SI.« pod 11182.
Vsega gospodinj, dela
tudi samostojne kuhe zmožna in voljna, sprejmem kakršno koli službo. Pisarna, Sv Petra nasip št. 17, priti.
išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Gorenjka« 11169.
Oddalo:
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in vsemi prl-tiklinaml oddam dosmrtno za 50.000 lir. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »50.000« št. 11151.
J&telc:
Enosobno stanovanje
v Ljubljani išče solidna stranka brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten« št 11.074.
jSESSST
Kupujem
vse vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica ftt. 4. teleton 84-26.
Sveže gobe in lisičke
za vlaganje kupuje večje količine trgovina Cuček, Sv. Petra cesta 13.
Dvosobno stanovanje
po možnosti s iščem v mestu žlnt tramvaja ali z oktobrom, upravi »Slov,« »Zdravnik« št.
kopalnico, ali v bliža takoj Naslov v pod šifro 11.121.
'(o
Stanovanje
eno- ali dvosobno, Iščem v Ljubljani. Plačam za več mesecev naprej. — Hojan, Gestrlnova 5-III.
Lepo stanovanje
dve ali tri sobe, komfortno, v centru ali v vili -iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Komfortno« št. 11158.
Stanovanje
eno- ali dvosobno iščem v mestu ali na deželi. Plačam za šest mesecev naprej. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11176.
Klavirsko harmoniko
lepo, troglasno, z registrom, 41 tipk s 96 basi, prodam. Cena 3000.— lir. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.087.	(g
Krmilni oves
zdrav, večjo količino kupimo. Ponudbe z vzorci poslati tovarni za klej v Ljubljani, Smartinska cesta 50.	(k
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah In mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovac.
Vse vrste cunj
šiviljske ln krojaške odrezke kupujem po najvišjih cenah. - Hrenova ulica št. 8.
Brizgalne
za protiletalsko zaščito v 3 velikostih po makslml-ranlh cenah (preizkušene ln odobrene po gosp. gasilskem inšpektorju) dobavlja Ilerštč & Co„ LJubljana, Cesta 29. oktobra 5t 13. Telefon 37-54.
Kupim
bolj lahki voz (zaprav-ljlvček) ln štedilnik, tudi zamenjam za drva ali krompir. Predalič Prane, Zg. Slivnica 5, p. Smarje-Sap.	(k
Zephir peč
srednje veliko in dobro ohranjeno, kupi Martin Krevel, Novo mesto. (k
Suhe gobe
kupujem po najvišji dnevni ceni. — R. VIšnjevec, trgovec, Florljanska 37.
(k
Knjige
Harmoniko
polhromatlčno, prodam za 350 lir. Krekov trg št. 10, dvorišče (dopoldne od 9
do 10 In osi a do E jsopol-dne)M	kf
različne, ln cele knjižnice kupimo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Tudi tuje« št. 11.131.	(k
Suhe gobe
jurčke ln lisičke — kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča).
Kupim
Gregor: »Weltgeschlehte des Teaters«. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Nujno« št. 11195.
Suhe gobe
divji kostanj, želod
kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann
Sv. Petra nasip 27 Telefon 29-15.

Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro tn točno Obrnite se nas
Rudolf Zore
Gledališka ulica štev. 13 Telefon 38-10.
Prodam
pisarniško bančno opravo, 1 železno vrv 25 mm, ca. 100 m, 1 tovarniško piščalko na paro, 1 železno utež, ca. 25 kg, ter razna rabljena vrata in okna v dobrem stanju. Naslov v upr. »SI.« pod št. 11.030.
Parcela za stavbišče
na ljubljanskem polju, ob Smartlnski cesti, v Izmeri 8595 m", se proda. • Poizve so v Zavetišču sv Jožefa v LJubljani.
Novo hišo z vrtom
prodam za 105.000 Ur. Hipoteka 18.000 Ur se lahko prevzame. - Prodam posebno stavbno parcelo 750 m' po 25 lir. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Periferija Ljubljane« št. 11175.
Bflvto-motorB
Naprodaj
Adler Junlor štlrlsedežen, DKW avto dvosedežen, motoclkla AJS 600 ccm ln ZUndapp 200 ccm. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
(f
Mlin z žago
v Metliki, s pripadajočim posestvom vred, ugodno naprodaj lz proste roko. Vse informacije daje Meščanska skupnost v Met liki. (p
Zamenjam
zemljišče za hišo, polje, gozd, poslopje v ravnini pri postaji, potrebnih 50 tisoč. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dolenjska« št. 11.084.	(p
Temen plašč
za srednjeveliko osebo, prodam. Poljanska 21.
Elektromotor
13 ks., 380 v., takoj prodam. Ogled v Krlževniški ul. 11/1.
Zložljivo posteljo
s tridelno blazino in posteljnino prodam. Naslov v upr. »Slov.« št. 11.120.
Chianti vino
prvovrstno rdeče ln belo oddaja po ugodni ceni Niklsbacher, Tyrševa 36.
Otroški voziček
nov, globok, ugodno prodam. Opekarska e. št. 38, Ljubljana.	(1
Krompir, drva, jabolka
(jesenska) ima v zalogi Kmetijska družba. Novi trg 3.	(1
Otroški vozički
nanovo dospeli. Dobo se po najnižjih cenah v veliki izberi pri tvrdkl: »Tehnik« Banjal, Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
Pralnica
obstoječa lz 4 likalnih strojev, 1 kalandra, 1 centrifuge, 1 kompresorja, 2 kotlov, 1 soda za škro-benje, s transmlsljaml in ležajl, se ugodna proda. Informacije na telefon št. 26-89.
Parna žaga
odlično urejena, večjega obrata, naprodaj ali zamenjam za posestvo ali večjo hišo. Ljubljana, Trnovski pristan 20.
Kislo zelje in repo
dostavlja vsako množino po najnižji ceni Homan, Sv. Petra cesta 81, telefon št. 35-39.
■■■■■■■■■■■ama
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Manjše kmečko posestvo
vzame v najem upokoje nee z družino. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Obstoj« št. 11.112. (p
Parcela
naprodaj. Ižanska c. 24 (P
Hišo ali stavbišče
ob glavni cesti, blizu sre dlšča, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod 11.132 (P
2 poljski kovačnici
v zelo dobrem stanju — prodam v Metelkovi ul. 4
Njivo ali parcelo
za obdelovanje, vzamem v najem. Ponudbe v upr, »Slov.« pod »Ljubljana št. 11172.
NAPRODAJ:
VILE : -Enonadstropna vila, 900 m« vrta, 361.000 lir, Rožni dolini komfortna štlristanovanjska, 3500 m! vrta, 495.000 Ur, v centru enonadstropna komfortna 520.000 lir. STANOVANJSKE HIŠE V centru, trlnadstropna, nova 540.000 Ur; v Siškl šeststanovanjska, donos na 860.000 Ur; v Siškl štlristanovanjska kom fortna 320.000 Ur; trgovska hiša, dvonadstropna, v centru, 1,330.000 Ur trgovska hiša na periferl ji 100.000 Ur: enonadatr, v centru 300.000 Ur,
PARCELE Na Kodeljevem po 65, za Bežigradom 133—152, Kolezljl 76, Rožna dolina 48, 76 in 190 lir, Šiška center 120, 152 lir, ob Re mizi 150 Ur.
ZEMLJIŠČE ZA INDUSTRIJO: 10.000 m' za 380.000 Ur, 18-000 m1 za 684.000 lir. Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11, telefon 35-64.
Kupimo
stare osebne ln tovorne avtomobile. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 <Fi-govec), levo dvorišče,-
Bencin
sa ne dobi več, zato si pustite Vaš osebni ali to vornl avto predelati na pogon z ogljem tn se potem lahko vozite brez nadaljnjega. To predelavo Vam izvrši najboljše Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Flgovec), levo dvorišče.
Na pogon z ogljem
sta naprodaj malt tovorni In osebni avto. Oba kot v novem stanju. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Flgovec), levo dvorišče.
Šestsedežni avto
na pogon s plinom, po cena naprodaj. Na ogled Goriška 3.
1 Žitti&H j
Mlade zajce
(hlevčke) prodam. Berd nlk Albin, Podsmreka 25 Dobrova pri Ljubljani.
Kdor je primoran
oddati srednjeveliko mla do, dobro kravo mlekar! co za zakol, jo lahko za menja proti primernemu doplačilu za dobro rejeno kravo za mesarja. Vinko PlevCak, Rakovnlška ul št. 3, Ljubljana.	(j
Prudam
hlev, prašičke in krmo zanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.099. (j
itnrrrnj
Učenko
za pletlljstvo sprejmem. Vldrlh, GUnce, Campova it. 6.	(v
Vajenca
lz Ljubljane alt bližnjo okolice, sprejme kroja-Stvo Ivan Mrak, LJubljana, Selenburgova ul. 6.
(v
Vajenko
sprejme krojačlca. Sv. Petra cesta 49, LJubljana.
MHSM
Nižješolko
sprejmem v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slov.« 11.053.
BlcirtlteB
Vdova
50 letna, preprosta, brez premoženja, s pohištvom. Išče moža. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Miren dom« št. 11.127.	(2
Vdovec
drž. upok., poroči dobrosrčno gospodinjo, ki bi nadomeščala mater 2 malima otrokoma. Starost nad 35 let. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 11.137.
<2
Dijaka nižješolca
sprejmem v vso oskrbo k sinu šestošolcu. Naslov v upr. »Slov.« št. 11116.
(D
Mlajšo dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo. Cena zmerna tn pomoč pri učenju. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11160.
Pohiftvo
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Poceni prodam
tri pisalne mize, udobne, skoraj nove, mizo lz tr dega lesa, pisalni pult ln tri stole. - Babnik Jože, mizar, Celovška c. 41.
Ovca
se s paše na gostilniškem vrtu na Rožniku nI vrnila, ker se je najbrž zatekla. Pošten najditelj jo naj privede gostilničarju Obersnelu na Rožniku, obenem obvesti Podreko, Cesta v Rožno dolino 20-1 proti nagradi.
Prodam
velike člnčila in bele or-Jake-zajce in angora. — Tržaška 84,
Hišo
na prometnem kraju v Ljubljani, po možnosti z lokalom, kupim za 160.000 lir. Rfsne ponudbe v upr. »Slov « pod »Hiša« 11174.

i
S. A. Disfilleria
iojuore Strega
jfio piu cuttica t hota htaua Ualiana di tic^Ml,
foisiautfa U% ha{4twU{*& UaUiaHslea
D I T T A ALBERTI — BENEVENTO
Pravi filatelisti
znamke ne lepijo I Edina ln polno vredna znamka je brez prllepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete JOL, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljani., Stritarjeva 5.
Lep trgovski inventar
stelaže, pulti, stojala, ogledalo itd., poceni pro-d -m. Naslov v upr. »SI.« pod št. 11161,
B ChUrocI
Osebo
ki Je pomotoma odnesla cumiran svetlo sivi dežni plašč na Kureščku v nedeljo zvečer 7. t. m., prosim, naj ml ga vrne ali pismeno sporoči, kje se plašč nahaja na naslov: Elza Ogrinc, Breg 14-11., LJubljana.
Reven dijak
o?mošolec, z znanjem ItaJ lljanščlne. Išče družino, ki bi ga vzela za Inštruktorja za hrano ln stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vso predmete« št. 11.095. (u
Osmošolec
klasične gimnazije Iščo stanovanje ln hrano za Inštrukcijo. Naslov v upr. »Slov.« št. 11.129. (o
»Negnila
proti gnilobi krompirja Itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja 18.50 Ur. Trgovci znaten popusti Inž. Prežel j. Ljubi Janaj Wolfova 8. tel. 34-73.
Novi naslovi
Frančiškanska nI. 3.
Telefon 45-13.
»Servis biro«
nudi r^zne osebne usluge, izvršuje vse posle ln pota, preskrbi potrebne listine, prepisuje, prevaja, razmnožuje In izvrši vsa pisarniška dela. Sestavlja vloge ln prošnje v raznih jezilcih. Vse Izvrši solidno, zanesljivo in diskretno. Zahtevajte Informacije ln obračajte se osebno, pismeno ali te-lefonično na postrežno pisarno »ServlB Biro« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29-11. telefon 21-09j
Delavnico na dvorišču
Iščem za mirno obrt. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tapetnik« št. 11166j
lisami
Filatelisti pozor!
Najugodneje kupite in vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Pozor pred falzifikati!
Ne pozabite, da po želji ugotovi pristnost okupacijskih znamk sodno zapriseženi izvedenec Jule Bar, ln to v trgovini Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva ulica 6.
Filatelisti!
Redne hrvatske novitete 15 •/• nad nomlnalo, evropske novitete najceneje, Jol albume, album Slovenije, nudi Fllatelija Modrijan, Miklošičeva c. 34. Tel. 20-37.
B som ■
Oddalo:
Sostanovalca ]
sprejmem, Frlškovec il.' 1
prikladnih tudi za urade, je na razpolago v strogem centru Ljubljane. Istotam na rapolago 2 dvosobni stanovanji. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Center«,,
ISTITUT0 FACCHETTI - TREVIGLI0
(presso Milano)
Al glovanl Sloveni. per i crcscenti rapportl com-merciali con 1'Italia, i oggi di grande utilita la conoscenza della Lingua Italiana. L'lstituto Fac-chatti 6 1'unico ln Italia specializzato per Corsi rapidi di Lingna italiana, di lingne Moderne e di materle cominerciali per glovani di Lingua stranlera. Diplomi. Sports. Chledere progranimi.
Za mlade Slovence je danes radi naraščanja stikov z Italijo zelo koristno znanje italijanščine. Igtitnto Facchetti ie edinstven zavod v Italiji, specializiran t hitrih tečajih italijanščine, modernih jezikov In trgovinskih predmetov za mladino tujih jezikov. Diplome. Šport. Zahtevajte programe.
8TANE LE 0 LTK • OBSEGAL HO OEZ 2VO STKANI • OBLIKA POLOVICA STItANI „SLOVENCA"l . NAROČITE GA T AKO JI
B o g o« I • ▼ Kocijrteki:	17
RIM
Starček gre čez ulico. Ko sem ga vprašal, kje je Poria San Pancrazio, je obstal jx>d zidom in rekel: »Ne vem dobro Prišel sem samo obiskat sina. On me je privedel sem, kajti sam bi ne našel. V zavetišču stanujem, kakor vidite sem že zelo star.«
Kakor naučeno lekcijo ponavlja te besede. Stopa zelo varno in oprezno, smeje se mi in govori sam zase: »Porta San Pancrazio! Da, da. Nekoč sem bil z očetom tam, pomnim. Toda človek s časom vse pozabi.«
Pogledal je za trenutek na vojake, ki so sedeli na vrhu trdnjavskih vrat, pogledal na ulico, polno ljudi, nasmehnil se je in dodal: »Eno 6tvar pa še pomnim. Dva sva se tedaj vračala zelo pozno zvečer: moj oče in jaz. Tukaj pri teh vratih sva srečala mater, bila je zelo vesela in nasmejana, imela je na sebi modro krilo in na vratu obešene ko-ralde.«
Starček je mrmral ta 6pomin predse, se smejal vase, pioslovil in šel svojo pot. Dve ženski sta se zaustavili pred Porta San Pancrazio. To so ta trd-njavska vrata, pred katerimi se ustavljajo konji prelepe Olimpije s Trastevere z zlatom, ki ga je ukradla, in z dvema lakajema na kozlu, mi pravi pripovedka.
Ena teh dveh žensk, ki stojita pri Porta San Pancrazio, drži dojenčka na rokah.
»Neka starka me je peljala k vdovcu,« je rekla, »da bi se z mano oženil. Pa se noče in celo za tega otroka, ki ga ima z mano, noče dajati denarja. Potem me je peljala k drugemu, ki je boljši, toda ubog, in se tudi ne more poročiti.« Tako sedaj govorita o tretjem moškem, ki bi prišel v fioštev za poroko. Kakor je videti, je starejša ženska po poklicu posredovalka za možitve in skrbi, da jih čimveč pripelje v zakonski jarem, pa naj bo že tako
Rim — Pogled na Vatikan in cerkev sv. Petro.
starega drevesa, ki ga vezeta cement in železo pred razpadom, je na tablici napisano, da je tukaj nekoč imel navado posedati neki davni pesnik. Njegovo ime pa je kljub temu malo poznano in nerazumljivo za ljudi, ki 6e pridejo sprehajat na Janikul. Dve deklici sta sedli f>od drevo in jxk1 tablico in si pravita svoje skrivnosti.
Stopnice vodijo navzdol, pofem na levo. Za hip vidimo odtod že kupolo bazilike sv. Petra, potem nekoliko nadstropij visok zid, ki ograja vatikansko državo, nakar se zopet začenja mesto Rim. Med blokom temnih hiš vodi pot do Porta Spirito, gre na Via de Pinitinziari, kjer je še ostanek prole-tarskega dela mesta, odkoder se razširi na široko ulico, ki je nastala jx> razrušenju tukajšnjih starih ulic.
Pred nami v daljavi stoji bazilika.
IV.
Sveti Peter že neha biti cerkev proletarskega predmestja. Vedno bolj prazno je okrog njega. Zdaj se mi ne zdi več tako velik ter me ne zadivlja več tako z razmerji največje cerkve na svetu. Ljudje si skozi njegovo dvorišče krajšajo pot na drugo stran. Hodijo pod polkrogi treh vrst stebrov, ki obkrožajo trg pred cerkvijo, stopajo hitro na drugo stran, ne da bi dajali pose<bno pozornost cerkvi, kakor se ob poti na Janikul tudi niso ozrli na Garibaldija ali na Rim sploh.
»Hitreje!« pravi ženska s težkim košem na ramah. Štiri druge ženske s koši gredo za njo še hitreje.
»Hitreje, hitreje!« in hite čez trg, da bi prišle naprej na drugo stran, kjer bi oddale tovor še pred prihodom avtomobilov z zelenjavo.
ali tako. Starka je na poti srečavala vse jx>lno znancev in govorila z enim in drugim, dočim je mlajša imela vtis, kakor da gre na prodaj, ter je na vseh oglil) čakala svojo jKisredovateljico.
Prejjrosti ljudje hodijo po terasi na vrh grička. Gredo mimo spomenika Garibaldija. Ne pogledajo,, nanj. Tudi ne na Rim. To jim je že vsakdanja vsakdanjost. Toda Rim je videti tu, kakor le od rekdo kje, ves obdan od daljnih gora, je videti kakor ko-losalna vas v dolini, kakor privid iz sna ali mesto, ki so ga odgrebli iz puščave. Pri balu6tradi stoje le prodajalci razglednic s pogledi na Rim, j>otem fotograf, nekoliko kočijažev-izvoščkov, nekaj dečkov, izmed katerih je nekdo spoznal med zelenimi kupolami lejK) kupolo Panteona in rekel:
»Tam okrog Panteona sem nekoč stanoval.«
Terasa se razprostira f>o vsem griču. V ostanek
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave o) 15-30, 17-33 In 19-30, ob nedei;ah In prazivldh ob 10-30_'
NaWe(Hi umetniki filmskeira platna Armando Ealconi. Laura Solnri, Manrizio D'Ancora in Donlzettileve nesmrtne melodije v velefilmu
DOM PASQUALE
Predstave ob ne de 1 j a h In praznikih ob 1(1, 1,1.30, 15 30, 17.30 in 1.0.30
KINO MATICA - TEL. 22-<1
ALIDA VALIjI in CARLO LO M H A R DI v raz-koSnem ljubavnem filmn
Prva, IcS fo srečaš
Spletke in lmba»ne intrico na bivšem francoskem krnlievem dvoru KINO S I. O G A - T E L. 87-30
Monumentnlno filmsko delo no rom. T. Grossija
Marco Viseontl
OdlomU \7. tnlin8'vene kniipe o sredn!em veku. Carlo Ninchi, Mariella Lotti, Roherto Vlila in dr.
KINO UNION - TE L. 22-21
Visoka nesem o resnični ljubezni in življenskl odpovedi v filinu nenozabne lepote
Sestra Marija
Aleksander Sved — Camlla Horn — Javor Pal LUIS TRENKER v filmu o lepotah via. planin
Planine kličejo
Predstave ob 2. ob pol 5 in 7 KINO KODELJEVO - TEL. 41-64
Razno
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb- j niče. entel. ažur, predtisk j izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila |
Matek & Mike!
Ljubljana. Frandlkanska ulici
nasproti hotela Union
»Viški mlin«
(prej Mesesnel) na Viču pri Ljubljani, je prenovljen ln prevzema vsako, tudi najmanjšo množino žita ln koruze v mletev. - Izdeluje tudi kašo ln ješprenj.	r
Kolesarji!
Vaše kolo bo zopet novo, Ce Vam ga lakira tvrdka Leopold šušteršič, Ljubljana, Frankopanska cesta 21 v svoji moderni električni peči.
ifudska
posojilnita v Jjubiittni
zadruga z neomejenim jamstvom ^_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
Posojilnica je bila nasproti hotela Union ustanovljena 1.1895
--j-- sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih
▼	najugodneje obrestuje, daje posojila na
vknjižbo in proti poroštvu.
Medic-evo
znamke »MERAKL« za barvanje bombaža, volne, polvolne, svile, polsvile in platna
dobite zopet povsod!
Izdeluje tovarna
Medič-Zankl
Ljubljana, Resljeva cesta 1
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
ZAHVALA. Vsem, ki so nas ob težki izgubi naše nad vse ljubljene
Tončke SpoSonakove
tolažili, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in venccv, se tem jx>tom najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni zastopniku ravn. drž. žel. g. Francu Podbregarju, nač^ prom. odd., kakor tudi šefu postaje Ljubljana g. Sedeju in šefu skladišča g. Grudnu, vsem stanovskim tovarišicam in tovarišem navnateljstva in gl. kol. Ljubljana, pevcem za prekrasne žalostinke, gosp. Peternelu za ganljiv govor pri odprtem grobu, častiti duhovščini, kakor tudi vsem ostalim udeležencem, ki so jo spremili na zadnji poti. — še prav posebej se pa zahvaljujemo družini Sokovi za njihovo tako požrtvovalno nego in ljubezen, ki so jo izkazali ob času njene kratke bolezni.
Maša zadušnica bo v torek, dne 16. septembra, ob pol 7 v cerkvi sv. Petra.	žalujoči ostali.
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega dragega očeta, gospoda
Franca Pintarja
posestnika
na njegovi zadnji po.i, za mnoge ustne in pismene izraze sožalja in za [»oklonjeno cvetje, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, 14. septembra 1941.
Žalujoče rodbine: Pintar, Maselj, ravnatelj, in prof. Južničeva.
Vsemogočni je poklical našo dobro, srčno ljubljeno mamo
Cecilijo Žabjek
roj. Svetek
Pogreb Jh> v nedeljo 14. t. m. ob pol 4 pop. z Zal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 13. septembra 1941.
Globoko žalujoči.
Dolarske hijene
V tem ča6u se Palmer toliko strezni, da zopet lahko jasno misli. Zaveda se, da se še ni izognil nevarnostim svoje težke vloge in da najhujše šele pride. Saj ne pozna vseh neznatnih Grillovih navad! Vse to ga muči še naprej, tudi jjotem, ko mu ob železnih vratih zvesti Charley s solzami v očeh čestita k doseženemu uspehu.
»2e dobro, dobro!« pravi Palmer, ko gresta skupaj skozi vrtiček proti veži. »Pripravi mi whi-sky in sodavico na pisalni mizi... Spal bi rad, pa vem, da ne bom mogel.«
»Brezpogojno se morate odpočiti in umiriti, gospod Grill!» ga opozarja skrbni Charley.
»Že mogoče... Lahko kar greš!«
Charley mu v veži vzame klobuk iz rok in sleče plašč. Nato pa pristavi: »Pričakuje vas tudi neko mlado dekle!«	>
Palmer prisluhne. Za zlomka, kdo bi to utegnil biti?
»Kako se piše?«
»Ne vem, še nikdar nisem videl tega dekleta. Trdi pa, da mora nujno govoriti z vami. Ze debelo uro čaka v malem salonu na vas!«
VIII. POGLAVJE Ellen Counter obračuna
Palmer gre ves truden skozi vežo. Premalo je spal, zbilo ga je to razburjenje na borzi, še najbolj pa se mu pozna whisky, ki ga je pospravil zadnjo noč. V salonu najde skromno napravljeno plavolaso dekle. Nikdar ga še ni videl v življenju. Ko vstopi, se dekle dvigne in pokloni.
»Prosim?« vpraša Palmer nekoliko negotovo.
Tedaj stopi dekle jezno proti njemu, rdečica ji oblije iice, drobni roki pa stisne v pesti. Iz njenih modrih oči se bliska jeza, le njen glas je jokav.
»Sram bi vas lahko bilo. gospod Grill! Nisem si mogla misliti, da ste tako nesramni in podli!«
Začuden odkima Palmer z glavo. »Ne razumem f>opolnoma, kaj bi...«
Na tihem si misli: Sam Bog ve, kaj je napravil Grill temu dekletu, čigar imena niti ne poznam.
»Tako, ne razumete!« zaničljivo ponovi dekle. »Seveda, tako mogočen gospod, kot ste vi, se pač ne spominja navadne strojepiske. Kaj pa je tako dekle! Vsakdo jo lahko pohodi, kdo se bo razburjal nad tem. Saj končno ni šlo za prihranke uboge strojepiske, ampak za milijone, ki so jih imeli ljudje, katerim mošnja ni nikdar dovolj polna!«
Palmer res ne ve, kaj naj bi dejal. Z najmanjšo besedo bi se utegnil izdati. Jasno mu je, da je pravi Grill to dekle poznal. Pozorno opazuje njeno razburjeno lice, njene modre, jezne oči."Pri tem ga obide prijetna toplota, posebno, ko se zave kako čudovite oči ima, kako odkrito in prostodušno gleda.
»Kaj si res upate trditi, da me niti ne poznate, da me niste še nikdar videli in še nikdar govorili z menoj!« vzklikne razburjena obiskovalka.
Palmer se nehote nasmehne ko vidi, da so se njene modre oči orosile. Prav prijazno odvrne:
»Kaj, če bi res trdil, da vas ne poznam, in da nisem še nikdar govoril z vami! Kaj bi bilo potem?«
Njegova obiskovalka zapazi, da jo gleda pri tem čudno zvedavo. Tega ne more razumeti.
»Potem vam povem, da se pišem Ellen Counter, da sem strojepiska v družbi Grill in da sem bila včeraj pri vas v vaši pisarni, ker sem Vas vprašala, ali naj delnice Grillove družbe obdržim ali prodam!«
»Ah tako! Ze res. Saj ste bili tukaj!« hoče ugibati neprevidni Palmer in se čudi, ker ga dekle presenečeno pogleda.
»Ne tukaj... Tam v trgovski palači! Sram vas je lahko, gospod Grill, ker se delate, kakor da bi se ničesar ne spominjali!«
»In jaz sem vam seveda rekel,« hiti Palmer in skuša preiti nevarno točko, »da prodajte delnice k
»Seveda ste to rekli. Posebej sem prosila za dovoljenje, da sem smela iti iz pisarne. Obiskala
sem znanega mi borznega mešetarja v VVallstreetu. Delnice sem kupila, ko so imele tečaj 83... Včeraj pa jih je moi borzni mešetar prodal po tečaju 35. Skoraj dve tretjini svojih prihrankov sem izgubila ... in ...«
Palmer jo prekine z roko, stopi k vratom, ki vodijo v sosednjo sobo, in povabi Ellen Counter v delovno sobo.
»Prosim, gospodična Counter, sedite, prosim!« Tudi sam se vsede prav nasproti Ellen. Ne zaveda se, da nehote poskuša, da bi raztegnil ta razgovor z dekletom, ki mu je izredno všeč.
»Silno sem jezna na vas,« pravi Ellen Counter, ki hoče s tem poudariti, da se ji naj ne približa.
»Poglejte, gospodična Counter,« pravi Palmer tiho, »včeraj vam nisem smel povedati nič drugega, saj bi sicer spravil v nevarnost vse svoje načrte!«
»Dovolj žalostno je, če ne morete svojim nastavi jencem niti zaupati, gospod G rili I«
»Za zlomka,« si misli Palmer, »ta je pa dobra!« Njena odkrita poštenost in pogum mu ugajala.
»Saj veste vendar sami, kako to gre, gospodična Counter I Le prehitro uide komu neprevidna besedica, ki podre vse!«
Nasmeje se ji in jo pogleda v oči. »Škoda, ki ste jo doživeli, gospodična Counter, se da vendar nadomestiti 1«
Palmer se moti, če misli, da jo je s tem že potolažil. Zdi se, da ni prišla toliko zaradi tega, ker ji je hudo, da je izgubila večino prihrankov, kakor za to, da mu pove v obraz, kako podlo je ravnal.
»Saj nisem samo jaz prizadeta! Koliko drugih je pri tej borzni bitki izgubilo vse svoje prihranke. Mnogi bodo zaradi tega brez sredstev, tako da jim ne bo ostalo drugega, kakor cesta... In vse to samo zato. ker ste bili tako lakomni in ste hoteli imeti še več. kot že imatel«
Presenečeni Palmer prisluhne. »Jaz sem hotel še več? Kako pridete na to misel?«
»Ah, vse skupaj je vendar prebrisana prevara. Niti stari Rackley, niti Pacifiški trust nimata s tem nobene zveze. Celo igro ste lepo dogovorili s Harleyem Mortonom ... Hoteli ste, da bi delnice družbe Grill in delnice rudnikov bakra v Colo-radu izgubile vrednost... Da bi jih potem lahko prav poceni kupili!«
Palmer kar obstane. Še na misel mu ni prišlo, da bi kdo mogel vso borzno špekulacijo tolmačiti tudi na ta način.
»Hm, vi me imate torej za brezvestnega goljufal«
»Jasno!« vzklikne ogorčena Ellen, katero še bolj pogreje to, da se Grill vsemu temu celo smeje! Sram naj bi ga bilo!
»Pa vas ni prav nič strah, da bi zaradi tega leteli iz službe. Mislim namreč, da je vendar precej nenavadno, če pride strojepiska k svojemu šefu, pa ga ozmerja z goljufom!«
»Nisem taka, kot so drugi, ki molče in pomagajo goljufati, samo zato, da ostanejo v službi.«
»Koga pa mislite s temi «drugimi»?«
»Vse!« izbruhne ogorčena Ellen. »Vse ravnatelje, vse vod je oddelkov in... in še vse tiste, ki spadajo zraven!«
Ker se Palmer le smeje njeni izjavi, plane Ellen razkačena s stola in pohiti k vratom. Ze je Palmer pri njej in jo povede mirno nazaj k stolu.
»Trenutek še, prosim, gospodična Ellen...«
»Gospodična Counter, prosim!« popravi Ellen odločno.
»Torej... gospodična Ellen...« Palmer se ji smeje in ji ljubeznjivo pokima. Vse težko in grenko zadnjih ur je pozabljeno. Zdi se mu, da je; tudi njega obšla odkrita poštenost, ki zveni iz njenih besed in ki veje iz njenega mišljenja. Vsa umazanija zadnjih dni se je nekam daleč umaknila. Kar dobro mu dene, da ima poleg sebe človeka, kateremu je poštenost več kot prazna beseda. Prav zaradi tega zopet uživa zmago nad zmago, ki si jo je priboril nad starim Rackleyem.
»Najprej me morate poslušati, gospodična Ellen, in če potem ...«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenW
<b tj. hi
SCOVEHEC
* Odredba Visokega Komisarijata o ukrepih za zaščito javne varnosti
H gornji odredbi Je objavil Slovenec naslednji komentar:
Znano nam je, kaj je Visoki Komisar v Ducejevem imenu v teku obstanka Ljubljanske pokrajine pri vsaki oriliki govoril. Naglašal je, da hoče Italija avtoritativno in pravično izvrševati postave, ki je Duce z njimi ustanovil Ljubljansko pokrajino. Poudarial je, da hoče Italija ohraniti v teh krajih red in mir. Take izjave je Visoki Komisar dajal pred člani sosveta, naglašal jih je takrat, ko je obiskal ljubljanski občinski svet. naglašal, kadarkoli je prišla k niemu kaka deputacija, isto je izjavljal, kadar se je mudil zunaj na deželi, ko je obiskal doslej nad 40 slovenskih občin, prav tako pa, ko je obiskoval razna industrijska podjetja, kjer se je seznanjal s stanjem našega delavstva.
Pri vseh teh in podobnih prilikah je Visoki Komisar povedal, da Italija od prebivalstva teh krajev ne zahteva prav nič drugega kakor zgolj to, da drži besedo popolne lojalnosti, katera je bila dana zmagovitemu narodu. To besedo so takoj spočetka bili dali najbolj vidni ljudje teh krajev. To je zelo malo, kar zdaj Italija zahteva od prebivalstva, zlasti še, če pomislimo, kako se Italija za to pokrajino zdaj briga ter ji daje take zakone in uredbe, ki dokazujejo njeno popolno pravičnost. Seveda pa ne smemo pozabiti, kar je Visoki Komisar svojim gorenjim izjavam vedno znova pristavljal, da prebivalstvo te velikodušnosti nikakor ne sme zamenjati s slabotnostjo. Kdor bi kaj takega mislil, se bo moral kmalu prepričati, da se je kruto motil.
Dolgo časa so v Ljubljanski pokrajini bile razmere docela lojalne, kar je moral priznati vsakdo, kdor je prišel sem. Toda razni elementi, ki se njihovi vojaiki porazi na bojišču vsak dan in vedno bolj večajo, so začeli tudi tukaj vihteti svojo zastavo nemira in nereda. Tem ljudem je neljub red in mir, ki je doslej vladal med prebivalstvom te dežele. Neljubo jim je bilo, da so prebividci te pokrajine tako mirno lahko izvrševali svoje poklicne dolžnosti ter s svojim mirnim delom dajali podlago svojemu blagostanju.
Da delavnim slovenskim ljudem zagotovi varnost, da bodo še naprej mogli delati za svojo boljšo prihodnost v okviru Velike Italije, je Visoki Komisar izdal gorenjo naredbo, katera je v soboto 13. t. m. stopila v veljavo.
Ta naredba je bila potrebna, ker je treba ohraniti mirno življenje v tej pokrajini, kakršno je bilo doslej. Mirni slovenski ljudje se s to naredbo, ki je bila izdana tudi njim v korist, nimajo nič bati, saj ta naredba z večjim poudarkom zagotavlja delavnim in lojalnim prebivalcem mir in blagostanje. Naredbe ni treba še posebej razlagati. V tej zvezi lahko še dodamo, da bivši jugoslovanski zakoni v tem oziru tudi še za naprej veljajo, zato je ta naredba dovolj jasna vsakomur, ki je dobre volje. Državljani, ki so doslej bili mirni in lojalni ter so že doslej ubogali postave, bodo taki tudi poslej. Njim določila te naredbe ne veljajo. Pač pa veljajo določila te naredbe tisti peščici ljudi, ki velika večina prebivalstva njihovo delovanje že doslej obsoja. To so ljudje, ki bi radi vse rebivalstvo te pokrajine, katero je doslej v miru živelo na svoji zemlji, atero je ob svojih ognjiščih bilo zavarovano vsakega nasilja in nereda, zdaj vrgli v nesrečo in zmedo.
Ti prevratni ljudje bi radi iz žrtev svojih rojakov kovali svoj prevratni kapital. Zoper nje je izdana ta stroga naredba zato, da bodo prebivalci te pokrajine na svojih domovih s svojimi družinami lahko še naprej mirno živeli in delali.
'nh f. ht
Naročnin« meeačno	^^mg^^ ^^ ^^ ^ ^^^^^^^	^^ _ Abbonamentl: Mete
13 Lir, sa Inorem-	^^ ^^^^^ ^^^ ^^^T ^	^^^ ^ ^^^^^^ 12 Ure; Eitero, me-
(tvo 30 Lir — ne-	^^^^^ ^^M ^ ^^M W	M ^^M ^ te 20 Lire, Edizione
deljtka Udaji c«-	^^^^^^ ^^M M	M ^^M anno 34
lolatno 34 Lir, za	^^^^ ^M ^ W	g^^^M m Estero
inozemstvo 50 Ur.	^ ^^	M
Ljubljana	^ ^^ _	# _ ^ 10.650 per abbo-
10.660 >. naročnino	^^^^ i^MH^P ^^^^	^ ^^^^^ namenti- per
in 10.349 u inssrat«,	|e inserzioni.
Podrainioai	Isfca|a vsak dan i|atra| raaea pontdalfka ln dneva po prazniku.	Filiale:
Noto macto.	5 Uredništvo I. .prava. Kopitarja 6, L|nbl|ana. =	Novo mesto
Izključna pooblaičenka za oglaievanje italijanskega in tujega g Redazlon«, AmmlnlatraaloMi Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana isvora: Unione Pubblicitl Italiana & A, Milano.	|	Talafoa 4001—4005.	|	ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Odredba Visokega Komisarijata o ukrepih za zaščito javne varnosti
H gornji odredbi le objavil Slovenec naslednji komentar:
Znano nam je, kaj je Visoki Komisar v Ducejevem imenu v teku obstanka Ljubljanske pokrajine pri vsaki priliki govoril. Naglašal je, da hoče Italija avtoritativno in pravično izvrševati' postave, ki je Duce z njimi ustanovil Ljubljansko pokrajino. Poudarjal je, da hoče Italija ohraniti v teh krajih red in mir. Take izjave je Visoki Komisar dajal pred člani sosveta, naglašal jih je takrat, ko je obiskal ljubljanski občinski svet, naglašal, kadarkoli je prišla k njemu kaka deputacija, isto je izjavljal, kadar se je mudil zunaj na deželi, ko je obiskal doslej nad 40 slovenskih občin, prav tako pa, ko je obiskoval razna industrijska podjetja, kjer se je seznanjal s stanjem našega delavstva.
Pri vseh teh in podobnih prilikah je Visoki Komisar povedal, da Italija od prebivalstva teh krajev ne zahteva prav nič drugega kakor zgolj to, da drži besedo popolne lojalnosti, katera je bila dana zmagovitemu narodu. To besedo so takoj spočetka bili dali najbolj vidni ljudje teh krajev. To je zelo malo, kar zdaj Italija zahteva od prebivalstva, zlasti še, če pomislimo, kako se Italija za to pokrajino zdaj briga ter ji daje take zakone in uredbe, ki dokazujejo njeno popolno pravičnost. Seveda pa ne smemo pozabiti, kar je Visoki Komisar svojim gornjim izjavam vedno znova pristavljal, da prebivalstvo te velikodušnosti nikakor ne sme zamenjati s slabotnostjo. Kdor bi kaj takega mislil, se bo moral kmalu prepričati, da se je kruto motil.
Dolgo časa so v Ljubljanski pokrajini bile razmere docela lojalne, kar je moral priznati vsakdo, kdor je prišel sem. Toda razni elementi, ki se njihovi vojaški porazi na bojišču vsak dan in vedno bolj večajo, so začeli tudi tukaj vihteti svojo zastavo nemira in nereda. Tem ljudem je neljub red in mir, ki je doslej vladal med prebivalstvom te dežele. Neljubo jim je bilo, da so prebivalci te pokrajine tako mirno lahko izvrševali svoje poklicne dolžnosti ter s svojim mirnim delom dajali podlago svojemu blagostanju.
Da delavnim slovenskim ljudem zagotovi varnost, da bodo še naprej mogli delati za svojo boljšo prihodnost v okviru Velike Italije, je Visoki Komisar izdal gornjo naredbo, katera je v soboto 13. t. m. stopila v veljavo.
Ta naredba je bila potrebna, ker je treba ohraniti mirno življenje v tej pokrajini, kakršno je bilo doslej. Mirni slovenski ljudje se s to naredbo, ki je bila izdana tudi njim v korist, nimajo nič bati, saj ta naredba z večjim poudarkom zagotavlja delavnim in lojalnim prebivalcem mir in blagostanje. Naredbe ni treba še posebej razlagati. V tej zvezi lahko še dodamo, da bivši jugoslovanski zakoni v tem oziru tudi še za naprej veljajo, zato je ta naredba dovolj jasna vsakomur, ki je dobre volje. Državljani, ki so doslej bili mirni in lojalni ter so že doslej ubogali postave, bodo taki tudi poslej. Njim določila te naredbe ne veljajo. Pač pa veljajo določila te naredbe tisti peščici ljudi, ki velika večina prebivalstva njihovo delovanje že doslej obsoja. To so ljudje, ki bi radi vse prebivalstvo te pokrajine, katero je doslej v miru živelo na svoji zemlji, katero je ob svojih ognjiščih bilo zavarovano vsakega nasilja in nereda, zdaj vrgli v nesrečo in zmedo.
Ti prevratni ljudje bi radi iz žrtev svojih rojakov kovali svoj prevratni kapital. Zoper nje je izdana ta stroga naredba zato, da bodo prebivalci te pokrajine na svojih domovih s svojimi družinami lahko še naprej mirno živeli ter delali.