št. 10.
M:»x»ll30x», «iaae 5, marca IB08.
Ted^J JKILII
	'V.
u	1
w. . - iS.*' ."'i" ar.	1
	1
	Jp
C	
•--s^j	
	
j v*vf '	g
pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek iu veija s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lota 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drnge izvenavshijefce dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopo.ši'ja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: KoroSka
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserat« in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Naše zadružno deio.
Ma naš popolnoma stvarno pisan uvodni članek pod gornjim naslovom je odgovorila \ „Domovina" z uvodnikom pod istim nasiovom. Naš članek je bil popolnoma objektivno in na podlagi natančnih podatkov, katerih pa \z ozirom na narodne nasprotnike ne maramo objavljati, sestavljen, ter je bil svarilo vsem onim, kateri iz lastnega samoljubja zidajo velikanske palače, katere se niti najmanj ne rentirajo in žrtve, katere na ta način prinašajo denarni zavodi, nikakor ne odgovarjajo koristim, katere ima narod od teh stavb.Ali bi Slovenstvo ne imelo ravno toliko, če ne več haska od Narodnih domov, če bi bili skromnejši? Zakaj ne zahaja kmečko ljudstvo v Narodne dome, katerih namen \vendar ni služiti le onemu malemu številu slovenske inteligence, ki živi v mestih in trgih? Kdor je odkritosrčen prijatelj ljudstva in ne posameznih voditeljev, bo znal najti primeren odgovor na ta vprašanja. Sicelr pa razun člankarja „Domovine" ni na Spod. Štajerskem človeka, kateri bi ne uvidelf koliko stotisočev ljudskega denarja se je zabilo v te večinoma nepraktične stavbe. Saj člani načelstva zavodov-lastnikov teh palač živ® v — večnem strahu.
Dokaz, da so te v mestih in trgih obstoječe posojilnice mešanega ustroja res kapitalistični zavodi, najde člankar „Domovine" pri pregledu računskih zaključkov teh zavodov.
Na ostale točke ne moremo odgovarjati, ker pričajo — milo rečeno — o velikanski nevednosti pisca, ki nima niti najmanjšega pojma o posojilnicah. Da obstoje poleg rajlajznovk še razne vrste drugih posojilnic, da zakon z dne 1. juriija 1889-natanko predpisuje glavne določbe pravil, je temu — vele-odličnemu člankarju, narodno-gospodarskemu strokovnjaku, popolnoma neznano.
Dopisnika najuljudnejše vabimo, da se udeleži prihodnje leto zadružnega tečaja, da si pridobi vsaj osnovne pojme o zadružništvu. Med tem časom p» naj pridno prebira strokovne liste in brošure; upamo, da bo prišel potem do prepričanja, kako velikansko nesmisel je spisal v „Domovini." Da mu ne bodo del alfe rajlajznovke in „rajiajznovpi" preveč preglavice, ga potolažimo s tem, da mu naznanimo, da sfMMinještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ni rajfajznovka, temveč Schultze-Delitzschev-ka, pri kateri se bode vse uradovanje za stranke
i -
vršilo zastonj, pri kateri se bodo deleži k večjemu obrestovali tako visoko kakor hranilne vloge ter s tem izključevali koristolovci, pri kateri pa bodo tudi člani načelstva brezplačno opravljali svoje posle.
Schultze-Delitzschevka je, ako je v pravih rokah, tudi za blagor ljudstva delujoč zavod; potrebna je v večjih mestih, kjer moraj izvrševati tudi bančne posle. Pri sestavi pravil ni sodeloval noben rajfajznovec iz Ljubljane in bo boljše kazalo predlagano subvencijo podeliti piscu članka v „Domovini", da si kupi potrebnih knjig in časnikov za poučevanje zadružništva. Ce bi dobili poklicani zadružni krogi na Dunaju ta uvodnik „Domovine" v roke, bi izgubili razni velezaslužni zadružni strokovnjaki^ ki stoje „Domovini". sila blizu in so ta konfuzen članek, poln same nevednosti, povzročili in ga odobravajo, še tisto — trohico ugleda, ki ga imajo ta^n vsled svojega — odličnega, rodoljubnega,' požrtvovalnega, zadružnega dela.
Ubogi Rajfajzen bi se res v grobu obrnil, če bi mu kedo povedaJ, da se najdejo med ljudmi, ki si upajo pisati uvodne članke o zadružništvu, taki nevedneži, kakor je člankar „Domovine."
Liberalni glasovi o učiteljstvu.
Ker je „Slovenski Gospodar" nekaterekrati okrcal in označil liberalne uč telje, kakor pač zaslužijo in so že zdavna zaslužili, pa se jim j6 prizanašalo, dokler jim ni zrastel divji greben, se zdaj po svojih društvih in listih „zgražajo" („Učit. Tov." št. 6) nad tistima članki, ali da primerno porabimo besede „Učit. Tov." (št. 4) samega, „zacvilili so kot pes, ki se mu stopi na r^p." Da se še lahko nadalje „zgražajo", in sicer nad liberalci in nad — samimi seboj, podajmo jim, kaj ti pravijo o njih.
„Domovina" štev. 60 od leta 1907 piše:k „Da slovenski narod svojega učiteljstva ne upošteva, mu ne pripisuje nobene važnosti, ga dostikrat sovraži, je pač uniljivo. In od tega dandanes opravičenega ljudskega naziranja odvrniti narod je mogoče le, če se iztrebi zlo tam, kjer pravzaprav tiči: zlo tiči v učitefljstvu samem."
Sedaj se pripeti večkrat, da zapustijo ravno nadarjeni učitelji svoj stan in se posvetijo drugemu pokEcu, a splošno se tudi opaža, da stariši ne dajo radi svofih dečkov v učiteljišča in tako primanj-
kuje učiteljev vedno bolj. Naši nadzorniki si pomagajo na ta način, da nastavljajo takozvane pomožne učiteljle. Pri nas se uporabljajo za to le razni dijaki, ki iz kateregakoli' vzroka niso mogli nadaljevati svojih študij (kaj še le Jih končati), in pri tem gg. nadzorniki ne zahtevajo ravno • preveč. Tako je govoril nadučitelj Strmšek sam v Celju dne 8. dec. 1906. Glej „Narodni List" 1906, ištev. 10.
Učitelji nemškutarji: „Izgojeni v znamenju narodne mlačnosti, naravno, tudi narodu niso mogli vcepiti spoštovanja, ljubezni do rodne -grude, do samega sebe. Učiteljiščnik, čeprav porojen med narodom samim,, čeprav v prvi mladosti ni slišal ni besedice nemške, se je kmalu docela odtujil narodnemu duhu.". („Domovina" 1907, štev. 60.) To je, postal je naroden odpadnik. „Nekateri prejemajo celo Judeževe groše od zloglasnega Schulvereina," (Strmšek, „Nar. List" 1906, štev. ,10.) „Koliko jih je, kisa še do danes niso mogli privaditi žitju in bitju naroda, iz katerega so izšli." („Domovina" 1907, štev. 60.) „. . . je opravičen strah, da nam zmanjka v najkrajši dobi učiteljskih moči za narodne šole" fisto-tam), to je, ne bo narodnozaveidnih učiteljev.
Nemškutarsko učiteljstvo je nesposobno otroke učiti in vzgajati: „Nikakor se ni čuditi, če se bojijo nekateri učitelji napisati par slovenskih vrsti« za kak časopis ali za kakšno oblastnijo. S kakšnim veseljem pa naj poučuje tak učitelj slovensko mladino, kako naj jo uči spisja.in kako naj podpira narodno vzgojo! (Besede Strmšekove, „Nar. Lfet*4
1906,	št. 10.) „Slučaji, ko je moral otrok-učenec pomagati učitelju s kakim slovenskim izrazom iz aa-drege — niso redki Žalostno sicer v- pa resnično !* („Domovina" 1907, štev. • 60.) „In tu nam treba ljudi, ki bodo res vredni tega imena — ki bodo pravi učitelji narodovi in ne samo reklama zia tuje blago, za tujo „kulturo" (istotam; to je, ne samo širili nem-škutarstva!).
„Revščina pa zatira navdušenje, ona podkapa značaje in jnori veselje do dela. Taki učitelji ne poučujejo % vnetostjo, oni ne morejo vzgajati značajne mladine in je navduševati za vse dobro, plemenito in lepo, ker česar človek sam nima, ^udi dragim dati ne more." („Nar. List" 1906, št. 10. Zqpetl besed« Strmšeka!)
„Učiteljstvu treba več izobrazbe!" („Domovina"
1907,	štev. 108.) „Isto potrebno čutijo liberalni učitelji sami." (Prim. „Učit. Tov," 1908, štev. 3, 3.)
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubec.
Iz hrvatskega Marko Krajnc.
(Dalje.)
Gospoda! Hvala svetli kroni, da nas je usli-šala I Ljudje smo, imamo srce in dušo. Pravice, nam jo treba, da moremo dihati. Prišli boste daleč naokoli, povsod boste našli velikansko množico beračev, vse to je napravil grajščak Tah. Našli bost« vislic na Število, vse je dal postaviti Tah sebi v peklensko zabavo! Glejte rane na naših telesih, vse te rane nam je vsekal Tahov bič. Ne dopustite, da bi nam začela znova teči kri, ker po krvi postane človek divja zver! To vse ponesite pred kraljevo obličje, on naj pravično sodi, saj je on namestnik božji!
Poštenjak Draškovič je zapisal vse pritožbe besedo za besedo in vse Tahove grehe ter jih poslal kralju.
Zvečer se je župnik Babič iz dna srca zahvalil Grdaku, da se je pred kraljem zavzel za uboge kmeta in s tem rešil bedno ljudstvo toliko solz in krvi.
Oče sveti, prime Grdak starega, častitljivega Župnika za roko, v meni bije hrvaško srce! Bog sam mi daj svojo pomoč v tem svetem boju, da bom mogel kmalu streti glavo temu razbojniku na Sus-jedu! Z Bogom, oče moj!
Piemenitaš odide domov poln svetega navdušenja za svoj ljubi hrvaški narod, starček duhovnik pa vzklikne še enkrat:
Jezus, Odrešenik sveta, reši moje ljudstvo!
iXV,
Tah začne divjati sad tUaačiai.
Bilo je drugega jutra na gradu Susjedu. Po dvorišču so skakali neobrzdani konji, na sredi dvorišča pa je stal Tahov sin Gavro z batlno v roki in pred njim mož s krvavo glavo*
Drago vas bo stal ta udareo; tako delajo razbojniki, ne pa ljudje!, reče mož.
Mladič se zaleti vanj in ga hoče še enkrat z batino, a v pravem času mu jo ustavi čvrsta roka Grdakova,
Ali je tako ravnanje vredno gosposkega človeka", reče mirno. Do krvi raniti človeka, ki izpolnjuje svojo dolžnost! Sram vas bodi!
Kaj se je zgodilo?, vpraša Tah s hripavim glasom, prišedši s Petričevičem in Bošnjakom na dvorišče»
Ta pes, ta zanikrnež, zavpije Gavro, mi je izgnal konje iz hleva!
Prav je storil, reče Grdak, ker je vaš mladi gospod izgnal iz hleva kraljeve konje! Hlapcu sem jaz sem ukazal, naj gre po konje, a vaš sin ga udari, da se mu pocedi kri in da ni bilo mene, morda bi ga bil celo ubil!
Pusti, sinko, te prostake na miru in pojdi v grad, de srdito Tah, potem pa ogovori Grdaka:
Ko že tako pazno čuvate kraljevo posest, bi bilo dobro, da razsipavate malo manj kraljevega blaga med kmečko smet! Vi me boste zopet tožili za-
radi to razbite buče, jaz pa vas zatožim, da kra-dete in brez potrebe trosite kraljevo imetje!
Ce sem razdelil kaj žita, sem ga dal kmetom, ki ste jih vi do golega oplenili. A kar pravite, da kradem, to ,pa je od vas nepošteno!
•Vaša mera je polna, odvrne mirno Tah ia odide, rekši hlapcem, da jih čaka zdaj važen pos«i.
Grdak zapelje ranjenega kraljevega slugo pod streho, Tah pa si da na drugi strani dvorišča privesti ogleduha Simena ter ga vpraša,, ali ima kaj novic. Lopov Simen kajpada pritrdi, češ, pa še koliko, a zato hoče imeti tudi nekaj napitnine.
Tah namigne Petričeviču. Kakor blisk pograbi Petričevič Simena za ramena, podere ga na zemljo ter mu sede na glavo, drug hlapec ga zgrabi za noge, dva pa jameta z mokrimi vrvmi mlatiti po ogle-duhovem hrbtu, da je kričal kakor živinče in stiskal nohte globoko v zemljo.
Okoli petdeset udarcev je dobil Simen in TaK ukaže, da naj nehajo. Simen se vzdigne na kolena; obraz mu je ves moder, oči krvave, in tulil je kar kor ranjena zver.
iTah zarenči vanj, naj pove odkrito, ali je ljubil kastelanko; Simen mu pokima z glavo.
Dalje mu zapove, naj j>ove vse, kar ve o zaroti kmetov. Simen maha z rokami in kima z-giavo v znamenje, da je pripravljen povedati vse; težko dihaje poprosi vode ter se zrušij brez zavesti na tla • dvorišča.
|Tah ukaže, naj mu prinesejo vode in naj ga spravijo h grajskemu ozidju. Ko opravi drug posel, ga bodo izpraševal še dalje in potem hajd ž njim na hruško.
Nato mirno zbeži v stanovanje kastelanikano, ki je že sladko spavala. Zbudil jo in jo začne ie-
„Pravi učitelji, učni umetniki in otroški prijatelji, učitelji polni ljubezni do mladine so redki. Zato so čuje opravičen glas učiteljstva>po večji in glo-bji naobrazbi in strožji izberi naših sodelovalcev" (učitelj Rozina na učiteljskem zborovanju v Ormožu, glej „Učit. Tov. 1908, Štev.-J).
Šolski „uspehi": „Mržnja kmečkega ljudstva napram šoli ne izvira iz ^pomanjkanja smisla za na-obrazbo, ampak iz dejsta, da med sedanjo ljudsko šolo in vsakdanjim življenjem ni prehoda = šola ne vzgaja za življenje . . „ Mnogoteri ne prime /a nobeno knjigo in noben časopis več, saj mu v šolski dobi knjiga ni postala prijateljica in učiteljica za življenje" („Domovina" 1907, štev. 101). „Današnje poučevanje je neko trdo delo, pridobivanja znanja za parado, za prtezentiranje. Žalostno nasprotstvo: Sola, ona otrpnuje zanimanje na pisanih svetovnih objektih (za naravo), zagreni veselje na učenju, pristriga letalnice vzpenjajočemu se razumu = mori duha, vzgaja otrpnelost („Učit. Tov." 1908, štev. 8), Zahvalimo za priznanje, odkod mračnjaštvo in nezavednost ljudstva!
Liberalni učitelji, ali niso to očitanja takšna in še hujša, kakor so bila v „Slovenskem Gospodarju"? In nad temi se niste „zgražali", ampak jih še „pobožno" poslušali ali celo sami pisali!
Politični ogled.
—	Volitve na Kranjskem. Sijjajna je zmagala na Kranjskem v vseh kmečkih občinah ' Slovenska ljudska stranka, posestrima naše štajerske Kmečke zveze. V vseh volilnih okrajih so prodrli z velikimi večinami njeni kandidati. Za mesta je postavila samo v Idriji svojega kandidata, g. Arkota, kateri je prišel z liberalcem Ganglom v ožjo volitev. V vseh drugih mestih je podpirala Slovenska ljudska stranka neodvisne slovenske kandidate, ki so vstali proti liberalnim kandidatom. Vsled tega se je liberalcem tudi v mestih zelo huda godila, dobili so s svojimi kandidati neznatne večine. Liberalizem umira tudi po mestih in ne bo dolgo, da se bo mu tudi tukaj zapela pogrebna pesem. Izvoljeni so naslednji liberalci: dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Vilfan, Plantan, Lenarčič, Pire, dr. Eger. Iz trgovske zbornice sta izvoljena liberalca dr. Novak in Supančič. Očitanje liberalnih listov, da se je Ljudska stranka zvezala pri volitvah z Nemci, je hudobna laž. Ker ni imela svojih kandidatov, ji tudi ni trebalo iskati nobenih zvez, ampak podpirala je le neodvisne slovenske kandidate. Ti pa so gotovo bolj narodni, kakor liberalci, ki so bili dosedaj s posebno pogodbo v istini zvezani z Nemci.
Volitve na Goriškem. V torek dne 3. marca so se. vršile volitve iz splošne skupine. Na laški strani je zmagala krščansko-socialna/strankaj z ogtrom-nimi večinami. Izid na slovenski strani še nam ni znan, ko to pišemo. Priobčili bodemo iziid med najnovejšimi novicami.
—	Volitve na Češkem so razven nekaterih ožjih volitev dogotovljene. Čeprav si je priborila kato-liško-narodna stranka samo en mandat med Cehi in 2 med Nemci, vendar je število glasov tako narastlo od zajdnjih volitev, da je upati pri prihodnjih volitvah najlepših uspehov. Med Cehi boste najmočnejši stranki češka agrarna z 42 poslanci in mladočeška s 35 poslanci. M!ed Nemci imajo liberalci 18, radi-kalci 14 in agrarci 13 poslancev.
—	Volitve v Galiciji so izpadle za protilibe-ralne stranke dovolj ugodno in bodo imele v deželnem zboru ddločilno večino. Ta izid se pripisuje
spretnemu vodstvu sedanjega poljskega ministra Ab-rahamoviča, ki je boj med sorodnimi krščanskimi strankami znal potom sprav zelo omejiti.
Volitve na Hrvaškem. Hrvati niso hoteli sprejeti mažarskega jezika za svoje železnice, vsled tega so nastale homatije in ban grof Pejačevič je mora! odstopili. Na banski prestol so posadili Ma-žari najprej Rakodczaja, potem baron Raucha, ki bi naj Hrvate spravil k pameti, seveda k taki pameti, kakorŠno so si Mažari želeli. Ban baron Rauch je vodil nove volitve za novi hrvaški sabor. Te volitve pa so jasno pokazale, da se Hrvati ne dajo tako spametovati, kakor bi baron Rauch in Mažari radi. Pri volitvah je bdron Rauch popolnoma pogorel. Le dva njegova pristaša sta bila voljena, s tema pa seveda ne more vladati. Razven teh dveh žalostnih mož je bilo izvoljenih: 22 poslancev čiste stranke prava (Frankovci), 23 pravašev, 19 srbskih samo-stalnih, 10 koalicijašev, 4 liberalci, 2 kmečke str.,
1	socialist, 1 Nemec, 1 divjak, 1 srbski radikalen,
2	Starčevičanca izven stranke. Ni gotovo, ali bodo zopet nove volitve, ali pa bo baron Rauch moral iti in se bo mažarska vlada z večino hrvaškega sabora sporazumela.
— Perzija. Perzijskega šaha ao napadli dne 28. m. m. z bombami, ko se je peljal iz svojega grada v mestu na svoj grad zunaj mesta. Napadalci; so mislili, da. se pelje šah v avtomobilu, zato so vrgli bombo pjod. avtomobil. Ker se je pa kralj peljal v vozu za avtomobilom ni bil ranjen. Pač pa je hudo ranjenih od njegovega spremstva 12 oseb, 9 pa ubitih. Sah se je podal v bSižnjo hišo, od koder se je takoj vrnil v grad nazaj.
Mala politična naznanila.
Dne 26. f e b r.: Včeraj se je vršil v Lincu shod Ljudske stranke za Gornje-Avstrijsko. Stranka šteje 45.000 udov, večinoma kmetov. — Danes je sprejel ruski car vse dumine poslance v posebni av-dijenci. — Črnogorski prestolonaslednik Danilo je obiskal našega cesarja. — Prošnjo za pomiloščenje goljufivega italijanskega -ministra Nasija je podpisalo dosedaj 91 poslancev.
Dne 27. f e b r.: Črnogorski princ Mirko bo baje postal generalni guverner Macedonije. — Italijanski državni zbor je odklonil predlog socialista Bisolatti, da se uvede v državi brfezverska šola, s 347 proti 60 glasovom. t Turčija je odpoklicala svoje vojake od perzijske meje, IS tem je končan spor med obema državama. — V nemški gosposki zbornici se je sprejela poljska razlastitvena postava vsled pritiska vlade. Proti j|e govoril ostro kardinal Kopp.
Dne 28. f e b r.: Na predsednika ljudovlade Argentinije Alcorta je vrgel anarhist bombo. K sreči se bomba ni vžgala. Napadalca in tri njegove tovariše so prijeli. — Amerika se pripravlja na boj z Japonsko. Na otoku Honolulu v Tihem oceanu zgradi veliko bojno pristanišče.
Dne 29, f e b r.: Danes se je posvetoval odsek gosp. zborn. zaradi znižanja sladkornega davka. Gospodom se ni dopad'el paragraf, da se dotični sladkorni tovarnar kaznuje, ki ne zniža cene sladkorja, za kolikor se je znižal davek. —< V Koburgu na Nemškem se je danes vršila poroka bulgarskega kralja Ferdinanda s princesi njo Leonoro Reus-K5-stritz. — Na Portugalskem je izišel kraljev odlok, s katerim se razpišejo državnozborske volitve za dan 5. aprila. — Iz Maroka prihajajo slabe vesti. Mule,j Hafid namerava napasti Od dveh strani Kasablanco.
Dne 1. marca: V Perziji so vrgli bombo na šahovega ljubljenca prefekta Desir Maksusa. Bomba je samo razstrgala več mimoidočih ljudi.
Člani revolucijonarne zveze v Perziji izjavljajo, da ne bodo preje mirovali, dokler šah ne odstopi. — Na Francoskem nameravajo izdati nov zakon, glasom katerega bo razporoka še lažja kakor dosedaj. Nebroj ženskih društev je že ugovarjalo proti temu. — Francoska vlada je sklenila poslati v Maroko Se 5000 mož in odstaviti generala Amtadeja. Na njegovo mesto nameravajo poslati generala Liantey, ki bo imel vsega skupaj 13.000 mož.
Dne 2. marca: Ogrska delegacija uuče sklepati v tem zasedanju o zvišanju plač častnikov m moštva; pravijo, da se morata prej obe vlacfi o tem pogajati. — Car je pomilostil izdajalca Port Ar-turja generala Stossl v enoletni lahki zapor. Pokojnina in redovi mu ostanejo.
D n e 3. m a r c a: 'V proračunskem odseku našega državnega zbora se hočejo združiti zastopniki vseh nemških strank, da bi v narodnih vprašanjih skupno nastopali. — Oddelek avstro-ogrske mornarice je na potovanju v sredozemskem ¡norju ter se je ustavil na otoku , Malta, kjer je bil od Angležev navdušeno sprejet. - Na Dunaju so se pričeli pogovori zastopnikov vseh deželnih odborov, kako se naj ozdravi boleno gospodarstvo raznih dežel. Posvetovanj se udeležuje tudi krščansko-socialni minister dr. Gesman. - v Združenih državah se-veroameriških se je začel boj za mesto predsednika ljudovlade, — Položaj v Maroku je zelo resen.
Razne novice.
*	Duhovne vesti. V Braslovčah je zadela kap tam upokojenega obče priljubljenega č. g. kanonika. Bohinca. Fratres mementote! — Za kaplana v St Ilju i v Slov. gor. je nastavljen č. g. Anton Bolkovič, emer. c, in kr. vojni kurat Sekovske škofije.
*	S šole. Za nadučitelja pri Kunigundi na Pohorju je imenovan šolski vodja v Resniku Matej Žgajner.
*	Iz finančne službe. Prestavljena sta davčni oskrbnik g. Rudolf Ulm iz Judenburga v Konjice, in davčni asistent g. Anton Mravlagj iz Ptuja v Gradec.
*	Petdesetletnico doktorstva je obhajal 1. marca starosta štajerskih Slovencev g. dr. Josip Voš-njak. Bil je dne 1. marca 1858, torej pred 50 leiti, na dunajskem vseučilišču promoViran doktorjem zdravilstva.
*	Volilna reforma in Narodna stranka. Sedaj ležijo pred nami tudi resolucije, ki jih je sklenila Narodna stranka dne 23. febr. na svojih ponekod zelo klavernih shodih. Jasno na.m dokateujejo* da ta, stranka ni ljudska, ni demokratična, ampak zares prava liberalna stranka starih fraz in nazorov. Pravi, da hoče splošno in enako volilno pravico, a v istem času priznava vse stare privilegirane skupine in še hoče novo razredno ločitev našega ljudstva z novo skupino! Naš člankar je v zadnjem listu razvijal načrt volilne reforme, ki je najbližji splošni in enaki volilni pravici in ki bi bil najlažje doseči, ker se naslanja na državnozborsko volilno pravico. ••
*	Slovenci, pozor! Narodna stranka se je s svojim načrtom za nov volilni red približala zelo nemški in socialdemokraški stranki. Nemški stranki, ker mora vendar vedeti, da se obdržijo le zaradi tega vse stare skupine, da ste ohrani neprimerna premoč Nemcev. In Narodna stranka je zadovoljna s starimi skupinami. Socialistom se je približala, ker hoče novo skupino, v kateri ne bode več splošna in enaka volilna pravica za vse volilce, ampak v kateri bodo volili le delavci. Tia skupina bo po
praševati po svileni mošnjici, ki ji jo je on daroval, a njegova gospa Jelena zvezla. Žena prebledi in ne more izustiti niti besedice.
Ti ne veš, kje je, smet ženski! Pa ti jaz po-kažpm!, in potegne mošnjico iz žepa.
Ali je znabiti to? In komu si jo dala? Simenu, ali ne? No, le čakaj! — Petričevič!
Po teh besedah potegne iz žepa škarje in kakor bi mignil, ji odreže lase. Služabniki pridero v sobcr in čulo se je samo divje tuljenje, umerjeni težki udarci in trepetajoč krohot Tahovega glasu.
Kastelanko so vlekli iz sobte in jo privezali na že pripravljenega osla, tako da je bila z obrazom obrnjena proti repu. Gnala sta jo skozi vas dva orožnika, in jo nemilo šibama z brezovkami, tako da se je že držala rana rane.
Kmetje so vse to gledali, zgražali se in si šepetali :
Božle! In to je naša gospoda!
Ogleduh Simen je v nezavesti čul, kaj mu je namenjeno.
Ko je imel Tah s svojimi: slugami opravka s kastelanko, 'in ko je drugi dan odšel, da prinese Simenu vode, se začne ta kakor maček plaziti po trebuhu in se privleče do konjskega hleva.
Kakor da ga je vzdignil sam hudič, zaiezdi mahoma bistrega konja, objame ga za vrat in zdirja navzdol proti odprtim vratom, kjer izgine kar brez sledu.
XVI.
Grdaka preženejo z grada.
Da bi se prikupil kraljevem dvoru, je dajal Tah rad za vojsko denarja, žita in sena, zato pa gnlil in izsesaval podložne kmote kakor pijavka.
Tudi zdaj ni štedil denarja, samo da pridobi na dvoru pri kralju ljudi na svojo stran in da se znebi Grdaka. Tožil je Grdaka, da krade in razsipava kraljevo imetje in njegovi pristaši so res pri dvoru dosegli, da se* naj da večja polovica posestva Tahu v zakup za 2400 goldinarjev.
Na dan svete Marjete pridfeta na Susjed dva mažarska carinarja; obema je Tah odprl svojo blagajno in jima do vrha napolnil mošnje. Poklicala sta Grdaka in zahtevala, naj odda Tahu vse ključe, potem pa ga čisto lepo odpravila z grada.
Grdak odjezdi takoj v Brdovec k župniku Ba-biču,.pri katerem se je ravno mudil Ilija Gregorič. Ko jima Grdak pove, kako sta ga mažarska cin-carja kakor kakega psa odgnala z grada in predala vse posestvo susjedskemu krvoloku, prebledita oba na smrt.
Usmili se nas, Bože!, sklene stari župnik svoje roke.
Vso posest Tahu?, skoči llija na noge.' Srce mi pravi, da bo tekla kri!
|XVII.
„Mera Tahovih hudobij Je polna!"
In zopet je kričal Tah v svojem besu nad podložnimi 'kmeti: Zdaj sem vam jaz gospodar! Živel je na Susjedu čisto osamljen; žena mu je umrla, ka-stelanlca se mu je izneverila, ¿¡novi pa so mu bili na vojski.
Skof Draškovič ga je tožil kralju, tudi Grego-rijanec je pritiskal s svojo tožbo, plemstvo ga je z čelo zapuščati in protin ga je neusmiljeno grizel. A pri vsem tem je udarjal in mlatil po kmetih, da so jim kosti pokale.
Kmet je zanemarjal v svojem obupu plug in motiko, temu se pridruži še suša in toča in glej — nadloga trka na vrata! Mrtvaški zvonec je udarjal po< cele dne in če si vprašal, koga nesejo, so ti odgovorili:
Že tri dni ni jedel ničesar, pa je našel košček trdega kruha in ga hlastno snedel, pa evo ga mrtvega! Danes sta siti samo dve stvari: Tah na Susjedu in črv v grobu!	,
Ljudstvo je glodalo hrastovo skorjo mesto kru-| ha. Samo gospoda Gregorijančeva so se usmilili lač-i nih revie ter jim od časa do časa pošiljali po žup-i niku kruha.
A Tahovi ljudje so to kmalu zvohali; prignali so v vas cel. trop psov, kmetom s silo jemali hrano in jo metali med pse pr<ed očmi od glada ginjajočega j ljudstva.
A, Tah je udaril še z novimi davki, na vsako hišo po dva dukata. Iztirjevali so davek šiloma. Denarja v tej bedi kmet seveda ni imel, odgnali so mo i zato zadnji rep iz hleva.
Prošnja ni pomagala nič; kdor se je upiral, ga je čakala Tahova ječa, najčešče pa vislice; kajti kakor je Tah sam pogosto rekel, njemu jed «ne gre v slast, dokler ne vidi, da se kak kmečki pes stresa na vislicah. Tu ni bilo ne postave, ne pravioe, Tah je bil nesrečnim kmetom postava in pravica!
Obupano i ljudstvo se komaj premaguje in zatajuje, da ne plane nad Taha, dokler še mu ta be-štija grajska ne iztrga srca iz prsi, dokler so jim še pesti dovolj krepke, da bi zamogle poriniti noč v Tahovo srce.
(Dalje prlhodriifl.)
sedanjem stanju političnih strank na Štajerskem so-eialiiemokraška trdnjava. Ce bi Slovenci sprejeli načrt Narodne stranke za svoj vzor, potem gotovo Slovenci ne bodo v deželnem zboru nikdar več od 10 poslancev zastopani. Njih število bo manjše.
*	G. dr. Povalej se kot vestni uradnik briga le za svoj urad in se ne udeležuje več političnega življenja. Vkljub temu ga „Domovina" in „Narodni list" neprenehoma napadata in vlačita po svojih blatnih in obrekovalnih predalih. Tako postopanje proti slovenskemu uradniku je z narodnega stališča stroge obsodbe vredno. Niti Nemci niso tako besni, kakor celjski liberalni, derviši. Laž pa je tudi, da so slovenski poslanci privolili v zadnja sodna imenovanja in s tem ustvarili odkupnino za ustavljanje preiskave proti dr. Povaleju. Tega niti treba ni bilo, ker je preiskava bila že mnogo prej ustavljena, predno se je šlo resno za imenovanja. Celjski libe-raluhi pa naj svoje lažnjive informatorje javno imenujejo, da jim pogledamo v oči. Na dan, ako vas ni strah!
*	Pastirski list našega prem. knezoškofa je celo liberalce okoli „Slov. Naroda" vzdramil. Toda gospodje so lahko popolnoma mirni, kajti naše ljudstvo pač ne bo nikdar poslušalo Malovrhov in pa Spindlerjev, kako je treba slaviti Lurško Mater božjo in izkazovati ljubezen do svetega očeta, ampak ravnalo se bo po besedah svojih vladik. Tega še potrebujemo, da bo nam tak zaostal študent kakor je celjski Spindler predpisoval, t kako nam je Mater božjo slaviti!
*	Nostra res agitur — je bobrfeči napis v torkovi „Domovini", kjer neki „nj" prodaje svojo (politično nevednost in nezrelost. Ta člankar za liberalno „inteligenco" nasvetuje našim državnim poslancem, naj se v proračunskem odseku potegnejo med idrugim tudi za — meščanske šole. Vse lepo, toda liberalna razsvetljenost še niti ne ve, da meščanske šole spadajo pred deželne in ne. pred državne zbore! NSB kaj se Člankarju tudi ne dopade, da naši zastopniki v proračunskem odseku nastopajo in govorijo o kmečkih težnjah, ampak navduševati bi se morali samo za- „višje cilje", za univerzo, za gimnazije, za, uradnike. No, za koga pa boste imeli vse to,'ako ne bo več — slovenskega kmeta?!
*	Sodna imenovanja. Zaradi zadnjih sodnih imenovanj so storili naši poslanci svojo dolžnost, v kolikor je to bilo mogoče pri pomankljivih informacijah, ki jim jih daje ali pravzaprav ne daje slovensko uradništvo. To smo že zadnjič povedali na podlagi poročil iz poslanskih krogov. Nasproti temu pa je dejstvo, ki se ne da izpodbiti,; da Ripblek in Ježovnik nista zaradi zadnjih imenovanj storila niti koraka. Naše uradništvo je večinoma liberalno, in tudi v sodnih dvoranah liberalcem zelo naklonjeno, vkljub temu Roblek in Ježovnik niti z mezincem nista ganila, da bi pomagala svojim prijateljem. Ta brezbrižnost in nemarnost se mora javno pribiti. Naše poslance pa se naj pusti tako dolgo pri miru, dokler se jim odtegujejo vsakoršne informacije!
*	Naši sodniki. Ker se sedaj toliko piše o sod-nijskih imenovanjih, dobivamo iz krogov naših kmečkih pristašev pisma, v katerih se nam (vpisujejo slučaji, kako nastopajo po nekod nekateri slovenski uradniki proti pristašem Slovenske kmečke zveze. Nekateri slučaji so zares vnebovpijoči in mi lahko povemo, da slovenski kmetje kaj takega niso imeli niti od Nemcev prestati. Vsa pisma smo izročili dr. Korošcu, da navede te slučaje tudi v proračunskem odseku.
*	Tudi sami so krivi! Naše sodne uradnfke mislimo! Seveda jih vlada prestavlja na Kranjsko, toda slovenski uradniki ji gredo na roko, ker prosijo za mesta na Kranjskem. Ako bi v njih bilo nekoliko več rodoljubne požrtvovalnosti, bi tega ne storili! Štajerci bi imeli potem celo drugo stališče pri sodnih imenovanjih. Naši ljudje prosijo na Kranjsko, nemška vlada jih z neizrečenim veseljem takoj tudi tje imenuje, na Štajerskem pa ostanejo nemški adjunkti. Ko so sodnijska mesta prazna, takrat pa silijo naši ljudje zopet na Štajersko, najdejo zopet svoje rodoljubno srce, a Nemci tiščijo svoje spodnje-štajerske uradnike na izpraznjena mesta in mi v tem običajno propademo. Druga krivda, pa leži v tem, ker ne informirajo poslancev, ki bi zares lahko pomagali Razmero na ITunaju so se spremenite in ni vsakdo upliven, ki se ga smatra v domovini še za uplivnega.
„Domovina" hoče ustanavljali zadruge za sladko in kislo zelje ter vse posojilnice preosnovati v banke. Radovedni smo, v koliko stoletjih bo to delo izvršila!
*	Zadružno zvezo v Celju že zapuščajo tudi članice na Primorskem. (Radovedni smo, za koliko bo Zadružna zveza letos zvišala letne prispevke, ker je že izgubila toliko članic!
*	Bratci se veselijo. Kakor poročamo med političnimi vestmi, so v Ljubljani zmagali vsled hudega nasilja liberalni kandidatje. 'Te' zmage se jo naša spodnještajerska Narodna stranka, ki pa vedno zatrjuje, da ni liberalna, tako razveselila, da Je poslala, liberalcem v Ljnbljano sledeči brzojav: „Izvrševalni odbor Narodne stranke za Štajersko se veseli z vami zmage narodne misli v kranjskih mestih itn trgih. Na delo med ljudstvo!" Kdo še dvom/i, da Narodna stranka ni sestra kranjske liberalne stranke! ?
*»Naš članek o volilni reformi v zadnji števil- ! ki jo vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozor-
nost. Odkrito se nam priznava,.da je v njem zavzeto , bergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu;
stfl ISČfi naihn i	in napnftn« r1.1	,.„i:i.i	»«•_•._• __ t_____'
stališče najbolj demokratično in narodno. ,Od viele-ugledne strani, ki je o nemških pripravah zelo dobro poučena, smo dobili poročilo, da se v nemških krogih nikakor ne misli na moderno preustrojbo veleposestniške skupine, ampak položaj »z volilno reformo je v krogih nemško-nactonalne stranke, ki ima sedaj večino in vlado v deželnem «boru, ta-le: Nem-ško-nacionalna stranka uvidi, da mora priti, nov volilni ted. Zato pripravlja tozadevni predlog: lz četrte skupine bo vrgla vse volilce, ki volijo že v drugih skupinah, in jo prepustila pri sedanjenyrazmer-ju naših strank — socialdemokratom. Da bodo kon-zervativci glasovali za njen načrt, izločila jim bode na Zgornjem Štajerskem , nekaj industrielnih krajev iz kmečkih občin. In da tudi veleposestniki oddajo svoje glasove za volillno reformo nemškonacionalne stranke, obljubilo se jim je, da se njihova skupina ohrani kakoršna je bila dosedaj
veliki četrtek pri Sv. Mariji v Jarenini v Slov. gor. ricaih, v Konjicah, na Laškem in v Rajhesnburgu.
Mariborski okraj,
m Politični shodi. Poslanec Roškar priredi shod v nedeljo dne 8. sušca pri Sv. Jakobu v Slov. gor. pri g. M. Peklarju popoldne ob 3. uri. — V nedeljo dne 15. sušca se vrši pri Sv. Rupertu v Slov. gor. pri g. Krajncu občni zbor kat. pol. društva za šentlenarški okraj. Spored: Različna poročila, volitev novega odbora, govor poslanca Roškar-ja, Kmfetje, prijatelji Kmečke zveze, in vsi somišljeniki, agitirajte za mnogoštevilen obisk.
V veliko veselje se je tukaj raz-
dr.
m Zg. Kungota.
glasilo, da so je poslanec Kmečke zveze g. dr. Korošec v Zborovalna svoboda. Pretekle dni je poslanec < proračunskem odseku potegnil za železnice Maribor—Zeleni
Benkovič interveniral pri generalni prokuraturi !	--«—«-«»■ —1 >»---—« v«
in justičnem ministrstvu na Dunaju radi čudnih, naravnost nezakonitih in večinoma nedoslednih razsodb sodnikov na Spodnjem Štajerskem. Vsled pritožbe generalne prokurature se bo najvišje sodišče pečalo z vsemi dvomljivimi slučaji, katere naši somišljeniki naznanijo Kmečki zvezi; treba kolikor mogoče točnih poročil. Pred kratkim je bil od najvišjega sodišča oproščen kmet Adam 'Mlfakar iz St. Ruperta nad Laškim, ki je bil obsojen na 20 kron, ker je na znanem Roševem shodu —; nepostavno sklicanem — baje kričal: „Klado mu v glavo!" Tedaj poživljamo somišljenike, naj vsako kršenje zborov aln o svobode naznanijo z vsemi podatki S. K. Z. v Mariboru,, ki bo na to potrebno ukrenila. Radi obsodbe č. g. župnika Kokelj pri ptujski sodniji in radi oprostitve več socijev pri sodniji v Laškem trgu — vsi so bili obtoženi po par. 15. postave o volilni svobodi — vloži se pritožba na generalno pro-kuraturo.
*	Avstrijsko jubilejno romanje v Rim. O priložnosti zlatega mašniškega jubileja Njih Svetosti papeža Pija X. ter bisernega jubileja vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. odrine v torek po Beli nedelji dne 28. aprila 1908 pod vodstvom Nj. ekselence prečastitega g. dr. Fr. Ksav. Nagi, škoia tržaško-koperskega, poseben vlak iz Beljaka v Rim. Romarji obiščejo Padovo, Bolonijo, Loreto in Asisi, ter ostanejo 6 dni v Rimu, kjer jih bodo Njih emi-nenca, kardinal dr. Anton Gruscha, knezo-nadškof dunajski, predstavili Svetemu Očetu. Celotni stroški znašajo: v I. razredu K 378,—, v II. razredu K 259.—, v III. razredu (na železnici v Jtaliji II. razred) K 197.50. V teh cenah je všteta: voznina z železnico tja In nazaj (Beljak—Rim—Beljak), pppolna oskrba (stanovanje in na dan trikrat zadostne hrane) v Padovi, v Boloniji, v Loretu, v Asisih in šest dni v Rimu; prosta vožnja z vozovi ter vodniki. Zglasiti se je treba najkasneje do 25. marca 190S na škofijski odbor v Maribor. Natančnejši sporedi in pojasnjla se dajejo brezplačno v kn. šk. konz. pisarni v Mariboru.
8 Na Dunaju se je vršil 25, tebr. ustanovni shod slovanskega komiteja. Slovanski komite pomeni zvezo vseh slov. akad. društev na Dunaju v svrho medsebojnega spoznavanja po ožji osebni zvezi, kakor predavanjih, ki jih bo prirejal komite; drugi njegov namen pa je olajšati skupne nastope slov. dijakov na Dunaju, v prvi vrsti, kadar se gre za obramlK» naših pravic. Odziv je prav povoljen, ker so |e ustanovnega shoda udeležilo po svojih delegatih 23 slovanskih akademičnih društev. V odboru so zastopane najrfaaličnejše narodnosti: 1 Poljak (predsednik), 1 Ceh, 1 Slovenec, 1 Srbohrvat in 1 Rusin.
*	Nabor konjev. Ker je c. kr. ministrstvo za deželno bran zaukazalo nabor 30 državnih plemenskih kobil in 10 neizvežbanih konjev v vzhodnjih planinskih deželah, vršijo se na Štajerskem sledeči konjski sejmi: v Brežicah v pondeljek dne 9., v Ljutomeru v sredo dne 11. in v Bučečovcih v četrtek ^dne 12. sušca, povsod ob 8. uri zjutraj. Natančnejše posameznosti obsega v uradnem delu „Graš-kega časopisa" z dne 26. svečana 1908 raizglašeno oznanilo c. kr. štajerskega namestništva z dne 23.
svečana 1908, štev. 2 742-1 08. * •
*	Sejmi meseca marca. 1. na Planini, v Cir-kovcah in v Konjicah; sredpostno sredo v Vitanju;
v soboto po sredpostu v Celju; 3. naj Vranskem in	_
v Gornji Ponkvi; 4 v Petrovčah; pond. po sredp. j včasih "govorilo? kako°aTie "na * primer'mbsnica k»iH ned. v Lembergu; 8. na Pdštanju; 10. v St. Jurju ; trolirala, kako se je blagajna revidirala, ali pa za-
Travmk. Pri prihodnjih volitvah bomo vsi volili kandidate Kmečke zveze, ki se po svojih poslancih tako vrlo potegne za naše koristi.
m Žagarji. Iz St. Lovrenca nad Mariborom se nam piše: Ravno smo brali v „Slovenskem Gospodarju", da sedaj zboruje na Dunaju socialno-po-litični odsek, ki se posvetuje o zavarovanju starih in onemoglih. Brali smo tudi, da bode naša vlada sprejela zakon, vsled katerega bodo med drugimi delavci zavarovani tudi drvarji. To je modro in koristno! Daj Bog, da bo se res tako zgodilo! To bode velika dobrota za planinske kraje, kjer ravno drvarji tvorijo veliki del prebivalstva. Pa na jedne naj se ne pozabi, in to so Žagarji. Mogoče, da so ti všteti med drvarje, pa z gotovostjo se to ne more trditi. Žagarji so poleg drvarjev največji pomočniki planinskih posestnikov; Žagarjev je mnogo, so večinoma oženjeni, imajo mnogoštevilno rodovino in si težko služijo kruha; Žagarji imajo zelo odgovorno, težko in nevarno delo, vsled česar tudi enkrat one-morejo, da niso kos, na stare dni opravljati svoje službe in si priskrbeti vsega potrebnega. Zato je nujno potrebno, da se med zavarovane za starost in onemoglost sprejmejo tudi Žagarji. Na vse naše poslance, posebno pa na celi Slovenski klub na I>u-uaju se obračamo Žagarji planinskih in drugih kraljev s prošnjo, da nas ne pozabite, temveč zastavite takoj. vse sile, da se bode nova postava tudi na nas ozirala ter nas sprejela med zavarovance,
Žagarji.
m Tinje. Veselica, katero je ¡priredilo naše bnal-no društvo na pustno nedeljo, je izvrstno uspela.: Predstava obeh iger: „Vaškega skopjuha" in „Fotografa" nam je prav ugajala. Občudovali smo spretnost pohorskih fantov, ki so igrali, kakor bi bili na odru doma. Tudi mešani pevski zbor je kaj lepo po-peval. Slava prirediteljem!
• m Laporje. Dne 1. marca je odtfor izobražen vajinega društva izvolil predsednikom č g. Alojzija Sagaj, tajnikom , Janeza Mastinšek, knjižničarjem
Simona Savernik, blagajničarjem Ji. Košič. Simon Savernikv vrli mladenič nas je navduševal za ustanovitev mladeniške zveze, ;kar se bo v Laporju gotovo kmalu zgodilo. Le po 'tej poti naprej! Živijo la-porski mladeniči!
m Kočno. Pretečeni teden se je poročil Janez Erker. Sedaj pa še ni minul teden po poroki, mu je ,pa žena zblaznela in so jo v bolnišnico odpeljali.
m Sv. Beuedikt v Slovj gor. Dovoljenje za prodajo smodnika je dobila Skrlecova trgovina pri sv. Cirilu in Metodu. S tem bode marsikomu ustreženo, ker si prihrani daljno pot v Maribor ali Radgono. Podeljena mu je bila tudi koncesija! za gostilniško obrt.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Predzadnji „Star jerc" je pohrustal po svoji navadi zopet osem duhovnikov po imenu, in več drugih še splošno. Mi, teh sicer osebno ne poznamo, pač pa vemo, da najslabši niso ti, v katere se zadirat ptujski lažnjivi klukec. Polovico lista je napolnjenega z inserati, druga polovica pa laže črez duhovnike, in še se najdejo bac-ki, da ga berejo z veseljem. Med drugimi tudi vle-čo črez svoje škrbaste zobe naše frančiškane, katere cela fara ljubi z otroško ljubeznijo, le par naših Stajerčijancev jih sovraži in bi jih radi v žlici vode utopili, ko bi mogli. Zato si v „Štajercu" hladijo svojo jezo. To vse pa je toliko« kot kadar Sucov pes laja proti polni luni. Stajerčevemu dopisniku pa svetujemo, da bi tudi giftni kroti naznanil, kar se je
ob Taboru za živino, v Kapelah pri Brežicah', v Sp. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; sv. Gregorja dan v St. Jurj<i ob juž žel.; 15. v Z dol ah v soseski Pleterje; 16. Pekel pri Poljčanah; sv. Jeiderte dan v Cmureku, Podčetrtku, na Rečici, v Frankolovem za živino, v Trbovljah in v Svičini; poriddljek pok^aterni nerVJlji v postu Iv Poljčanah; ;48. na Črni Gori in v Vidmu; dan po sv, Jožefu pri sv. Barbari, v St. Jerneju na Tiinskem in pri sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta tlan v Rogatcu in pri sv. Jederti; 20. v Šmarju pri Jelšah; 21. v Perno-vu blizu Žalca in na Žigerskem Vrhu pri Sevnici; sv. Ruperta dan v Spodnji KOstrivnici; 4. in 6. soboto v ¡posltu v i Slov.,Gradcuna tiho soboto v Pod-sredi; Mar. Drv. 7 žalosti v Bistrici^ Arnovžu in Ormožu;'dan po Mariji Dev. 7 žalosti v Straši; dan po Mar. oznan. na Teharjih invDobovi; pondeljek pred cvetno ned. v Artičah: cvetni pondeljek v Marn-
kaj se je nekje vreča moke zarubila, in še dosti takšnih zanimivosti imamo pri nas. A ti, dopisnik, se spomni pregovora: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.	K.

Ptujski okraj.
p Ptuj. Vaš list je proti dr. Floju vse preveč prizanesljiv, vsled tega ga ljudstvo tudi ne more spoznati. Zakaj n. pr. niste prinesli novice, katero so z veseljem in ponosom "rvaznanili slovenski liberalni listis da sei je dr. Ploj udeležil na Dunaju slavnosti liberalnega društva „Slovenije", na kateri se je slavil najslavnejši slovenski luteran Primož Trubar. Nn, Dunaju slavi dr. Ploj luterane, tukaj v okraji pa lazi okoli katoliških kmetov.
p Ptujske novice. Prt knjigotržcu Blanke.tu na i Ptuju je že zopet nek delavec odpadel: črkostavec ' Adoli \VeIzmiiller. Ljudje se začudeni1 vprašujejo, kako , da je ravno v tej hiši toliko odpadnikov? Pa saj vemo, da se v imenovani tiskarni tiska jpodli, protivierski in izdajalski „Stajerc." — Ustrelila se je dne 29. febr. na Ptuju Psaula Bindlechner, soproga postajenačelnika v Stiibingu pri Gradcu. — Velik dirindaj je bil na Ptuju pretežen® dni, ko je vsak Ptujčan govoril samo o tatinskih in roparskih napadih. Res je, da je bila gospa Govveditsch okra-(lena, a druge govorice so ali pretirane ali i!z trte izvite. Pokazalo pa se je med drugim tudi, da je ptujska mestna \policija tako izvrstna, da niti enemu uzmoviču ni mogla priti na sled, dasiravno so tatovi delovali na mnogih krajih v Ptuju. Sedaj se govori, da je bila cela stvar le pr odpustu a šala, a okradeni se lepo zahvaljujejo za take šale! — „Stajerc" molči kakor grob, dasiravno je imel že zopiet pripravljen „brzojav iz Ptuja", ki bi naj vsem zvestim ba^kom naznanil, da je g. Klemenčič, učitelj na Ptujski gori, katerega sta tožila Linhart, oziroma Slavvitscli, obsojen. A zgodilo se je nasprotno. G. Klemenčič je bil pri sodnijski obravnavi dne 27. febr. radi nastopa na štajerčijanskem shodu oproščen. Nekateri pravijo, da jo žandarski varovanec Slavvitscli padel skorov omedlevico!
p Rogoznica pri Ptuju. Nek čevljar A. A. iz naše občine bil je prek! kratkim cel teden pri uglednem slovenskem gospodu duhovniku na Koroškem na takozvanem „ftorežu". Mi proti temu nič nimamo, pa imenovani čevljar je hud liberalec, ki ne more več od Zadravčevega voza, odkar se je dal lani ob dr-žavnozborskih volitvah \ preči. V sredi posta se namerava ta tudi h g. Zadravcu v Središče podati na enako veselico, in nam bo potem gotovo povedal razliko o „i urezih". Svetujemo ti v premislek, da imaš tvoje posestvo od katoliških ljudi, in da se tudi od nas prieživljaš, toraj pusti trobijenje v liberalni rog i
p Občinska volitev. Pred kratkim časom izvolili so si vrli Mezgovčani same uaornei krščanske narodnjake v objčinski odbor; a ta je dne 24. februarja t. 1. enoglasno izbral g. Jožefa Cizrl občinskim predstojnikom te izborne občine. Gftosp. Cizrlu, kateri Je tudi načelnik krajnega šolskega sveta v Domovi, iskreno čestitamo k tej izvolitvi, želeč mu, da,bi vpletel k mnogim zaslugam obilo drugih ter ostal dični župan prelepji1 občini mezgjovski do zadnjega vzdih-Ijeja!
p Sv. Lovrenc, v Slov. gor. Tudi pri nas še živi pet Radeckijevih veteranov in sioer: Franc Kuri, rojen leta 1826, ki se je leta 1849 udeležil bitke pri Novari in leta 1859 pri Milanu Mihael Hrga, rojen leta 1827, se je udeležil vojske pri Milanu; Franc Segula, rojen leta 1828, se je udeležil vojske pri Milanu; Vilčnik Jurij, rojen leta 1827, se je udeležil vojske ravno tam; Franc Cizerl, rojen leta 1829, je bil takrat na Ogrskem in se bojeval proti Košutu. Želimo, da bi jih ljubi Bog ohranil mnoga leta pri zdravju.
p V Cirkovcah je umrla 24. svečana Barbara Pernat po dolgi ih mučni bolezni.. Bodi ji žemljica lahka!
p Rogaška Slatina. Izvedli smo, da je opomba, da si propadli kandidat Drofenig ni prc(v nobenih zaslug pridobil za zadnjo podporo v rogjaškem okraju, silno razburila velikega gospoda, da je kar pobijal piskerce od jeze, in da je bil- precejšni vihar v njegovi hiši.
p Sv. Križ • tik , Slatine. Na reidni letni občni zbor kat. politčnega društva za rogaški okraj dne 27. febr. je prišlo nad 68 udov in prijateljev društva. Dasi delavnik, vendar tako častno število najboljših mož! „Stajerc" skrij se s svojimi šnopsarji in babami, ki jih za prihodnjo nedeljo vabiš na shod na Slatino, takrat, ko je tr-eba zadostiti) (3. ^ožji in 2. cerkveni zapovedi! Zapomniti si hočemo dobro vsakega, ki bo šel poslušat teh „štajercijanskih" prismo-dij! Ali poglejmo si naš zadnji shod „Katol. političnega društva"! Predsednik vse srčno pozdravi in da besedo g. drž. poslancu Fr. Pišeku. Ta vrU krščanski kmet z bistro glavo in plemenitim ; srcem je govoril blizu dve uri. Najprej je izredno pohvalil našega Brž. poslanca g. dr. Korošca, potem je razpravljal o cenitvi posestev 1. 1909, nato o agrarni banki, o vojaški postavi in o raznem zavarovanju, zlasti o splošnem starostnem. Tudi je na več vprašanj takoj jasno odgovoril. Sploh je govoril tako priprosto, rm-ločno in tudi včasi šaljivo, da bi ga celi dan poslušali Ob sklepu so mu zbrana kmet j o hvaležno zaklicali krepki živio. Nato so se enoglasno vsprejele resolucije: neomajeno zaupanje „Slovtenskemu klubu" in dr. Korošcu, zahteva po pravični cenitvi posestev, agrarni fcianki in splošnem zavarovanju. Ko se je izvolil nov odbor, razun enega vsi prejšnji odborniki, in je predsednik razložil lanske državne volitve, se je sklenil občni zbor z mogočnim „živio" na letošnja jubilarja, papeža Pija X. in cesarja Francfa Jožefa T. G. predsednik, na tako zanimive shode nas le še večkrat povabite!
Tiftitomerski okrai.
1 Sv. Križ na Murskem polju. O shodu Narodne stranke v Bučečovcih piše „Narodni List", da se je pametnemu in razsodnemu nastopu pristašev Narodne stranke zahvaliti, da se je shod vršil dostojno. Tako torej, ali dopisnik ne ve, da si na vsa-
kem javnem shodu udeleženci lahko z večino glasov predsednika izvolijo, katerega, hočejo inieti, in ta dobi z izvolitvijo postavno pravico in lahko shod vodi kakor sam hoče, in ako tudi naznanjenemu govorniku besede ne bi dal, kdo bi ga moral siliti; če bi se pristaši Narodne stranke ne bi udali naši zahtevi glede predsednika, bi shoda niti ne bilo. Daljfe piše omenjeni list, da je g. Lesrtičar s svojim temeljitim in duhovitim govorom naredil globok utis, da so ga hvalili celo nasprotniki. To je resnica, govornik je govoril nepristransko in razlagal kričeče razmere, kako z našim denarjem \ deželnem zboru gospodarijo. Tudi resolucije, katere je nekaj popravil, bi mi ' z veseljem sprejeli, ako bli ne bile skovane ravno od nam kmetom sovražne Narodne stranke. Da je pa govornik govoril tako nepristransko, to pa je drug vzrok. Mi smo ga imeli na vajetih, kajti ako bi samo zinil žaljivo besedo proti K. Z. ali proti veri, bi se mu beseda takoj odvzela. Na tisti globok utis mimogrede lahko omenimo, da fantje našega bralnega društva pri naših veselicah s kakim dobro naučenim govorom ali s kako ulogo pri igri tudi takšen utis na poslušalce naredijo. Ti gospodje govorniki Narodu© stranke, kateri so bili na vse strani razposlani, so se gotovo za te govori dolgo pripravljali, in za to imeli skupne vaje. Saj so govorili vsi na vseh shodih jednako, Dalje je „Narodni List" pisal, da je ta shod pokazal vso duševnq zaostalost in onemoglost zvezarjev, Res je pokazal vso onemoglost pa ne zvezarjev, ampak strankarjev. To lahko sodimo že na pogled teh ljudi, in kakor so nam tudi gg. dr. Kreft, Crnjavič, Lebar itd, povedali. Potem še gžozijo, da hočejo s svojimi shodi pri nas nadaljevati. No, pa če res imate vkljub takemu porazu še več korajže, pa le se pripravljajte za drugega, pa z;i drugega bi vam svetovali, da .priredite zaupifi shod, kjer vas bo kakih 30 ali 10, in takrat vas ne bo' nikdo motil, lahko sprejemate resolucije, kakor sami hočete, kajti za javni shod je vprašanje, ali bodo vaši govorniki pri njem dobili besedo ali ne. ker sedaj po teh dopisih vas zopet bolj poznamo. Nekaj tudi po tem, kako ste s surovimi medklici takrat vpili, ko so g. kaplan začeli govoriti. Vsak škric sme govoriti po shodih, kar hoč£, le duhovnik bi ne smel. Prihodnjič bi se vam znalo »vendar le tako goditi, kakor se-je svoje dnij godilo z Bračkom. Naš dopisnik'^o v zadnji številki „Slov. Gospodarja" poročal, da bo še veliko vode po Muri poteklo, pre-dno lahko računite z nami. Sedaj pa, ker (se že bolj poznamo, pa smemo z vso odločnostjo trditi, da bode Mura pred tekla od Razkerža proti Radgoni, prodno bode Narodna stranka imela na Murskem polju kakšen upliv.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Dne 26. t. m. bila sta poročena v tukajšnjji župni cerkvi g. Peter Cimerman h Grab in gdč. Marija Jureš iz Loga-rovec. Mladima poročencema mnogo veselih in srečnih let! Ob tej priliki se je nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 5 kron 77 vin.
i Stara in Nova vas. Zadnja številka „Nar. Lista" zdihuje, kako žalostna je prikazen za Mursko polje, o kateri „Slov. Gospodar" pravi, da je vrlo katoliško, ker so se fantje iz Stare vasi in Bun-čan stepli in enega ubili. Res je to žalosten čin, katerega nikdo ne odobrava., pa na opazko „Narodnega Lista'- moramo vendar odgovoriti, da se je to zgodilo 1. oktobra 1906, torej od tega poldrugo leto, in sedaj pride „Nar. List" s to novico na dan, kakor bi se sedaj zgodilo in hoče s tem celo Mursko polje onečastiti, češ, poglejte jih, morilce.
1 Logarovci. V št. 8 „Narodnega Lista" z dne 20. februarja t, 1. hoče meni nekdo neko hvalo izrekati. Ker bi bilo pod mojo častjo, se dati hvafliti potom tega lista, zato odklanjam javno vsako zahvalo v „Narodnem Listu". Logarovci, dne L. marca 1908. Franc Stuhec.
1 Gornja Radgona. Dne 24. svečana se je poročil mladenič Jakob Kovačič s pridno deklico Iv. Cmerekar iz Veržeja. Pri tej priliki se je nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 4* K 17 vin. Bog plati!
K Gornja Radgona. Kmet. bralno društvo je priredilo na pustno nedeljo, 1. t. m. zimsko veselico. Uprizorila 'se je štiridejanska igra: „Djivji lovtec". Besedo k igri je govoril g. Jožef Zemljič. V jedrnatih besedah nam je podal na kratko vsebino težke igre. Vsi diletantje so izborno predstavljali; ženske vloge so bile v prav dobrih rokah.. Po vsakem dejanju ijte mnogohrojno občinstvo v znak priznanja burno ploskajo. Vijdelo se je. da društvo razpolaga z izvrstnimi močmi. Največ zaslug K a lep uspeh igre gre pač g. Fran-cu Horvat. Zal, da nas v kratkem zapusti ter se preseli v Maribor. V njem izgubi društvo požrtvovalnega predsednika in spretnega reši-serja. Društvu ostane v častnem in hvaležnem spominu !
1 Iz gornje radgonskega okraja. Javno vprašanje na g. Al. Koller-ja, župana občine Hrastje-Mota. Bivši okrajni odbor Vam je v svoji zadnji od-borovi seji dne 11. septembra 1907 dovolil subvencije za vzdrževanje obč. cest v znesku 60 kron. Pri isti seji bili ste kakor to kaže sejni tzapisnik, kot okrajni odbornik — i Vi navzoči.. Že drugi dan 12. septembra 1907 bili ste zopet v Gor. Radgoni in tam vzdignili navedenih 60 kron, Vi kot župan. Med prejemki občinskega računa iza leto 1907 pa vendar te svote ne najdemo nikjer navedene. Torej izpričajte se! Našo oblasti in *"mero(tajne faktorje pa nujno prosimo, da v tem slučaju uganko hitro ki odločno razrešijo.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 16. t. ni. jo tukajšnje bralno društvo imelo svfrij redni oljčni «bor. Po poročilih činovnikov se je volil odbor za l. 1908. Izvoljeni so gg.: Jernej Košar na Janini predsednikom; kaplan Fr. Ozvatič, podpredsednikom: kaplan Fr. Stuhec, tajnikom; Janez Košar, obrtnik v Vidmu, knjižničarjem: organist Val. Kocbek, blagajnikom; župan Radoslav Nemec iz Dragotinee ter Am. Jaušovec iz Selišč odbornikom; župan .Jurij Bm-rnen ter cerkv. ključar Jakob Košar sta pa pregle-dovalca računov. Nekomu se je račilo, okrcati nas v „Domovini". Trdi, da je „Čitalnica" srečno prijadrala v roke nazadnjakov in priznanih sovražnikov odkrite besede ter nestrankarske izobrazbe. Kako. ti „nasadil jajci" preprečujejo vsako izobrazbo in vsak napredek, naj pokažejo sledeče številke in dejstva. 1. Knjig se je pitečitalo leta 1907.: 1034. Lepo nazadovanje!
V	društvenem časopisju je proti koncu lanskega leta res nastopila mala kriza vsled ustavitve „Slov. G.-in „N. D." Toda vkljub temu je bilo vedno dovolj istih jm razpolago. „Domovino" smo res odstavili. Saj Če M njo obdržali, zakaj potem ne Iti imeli .„Nar. Lista'-, „Našega Lista", „Slov. Naroda"? „Domovino" smo držali do zadnjega, ko so jo druga braHm društva že zdavnaj izbaenila, Sicer si na natf dopisnik zdaj ogleda časniški oddelek „Čitalnice", ki je opremijen praktično, kakor menda jnalokje na kmetih, in ko imamo: 3 „Slovence", .3 „Gospodarje" (0 jih pa dobivajo občine), 2 „N. Doma". 2 „Kmetovalca", l„Ob-činsko Upravo", 1 „Mir", 3 „Domoljube", 1 „Čebelarja", 1 „Zadrugo", 1 „Dom in Svet". 1 „Zarjo". 1 „Bogoljub", 3 „Glasnike", 1 ..Vrtec", 3 „Cvetje . . ." Samo nazadnjaštvo! Da krščanska „Čitalnica" ne bo imela liberalnih časopisov.je jasno! 2. „Knjigi niste naročili"! Res ne. ker smo dobljeni denar drugod potrebovali! A če jih nismo naročili, smo jih pa zato več izprosili. In to so dosegle „nazadnjaške roke"! Knjižnica šteje sedaj okolu 600 izvodov. Kaj je v teh knjigah, o tem se dopisnik lahko sam prepriča, če ¡»ogleda, na steni „začasni seznamek knjig"! Videl bo, da se skrbi za vsestransko izobrazbo! O nalzadnjaštvu pričajo tudi računske. številke: dohodkov je bilo leta 1907 940 kron 63 vin., stroškov pa 1074 kron 45 vin. Tak denarni promet menda doseže fmalokatero bralno društvo. Da je pri tolikem delu in tolikem gospodarstvu v društvu mogoč kak po-manjkljaj, je umljivo; toda pomaaijkljaj (pri našem-društvu ne pomeni sploh nič, ker je potrebno vsoto založil ejden odbornik. Sicer so pa sedaj glavna dela dokončana, in bo to leto mogoče ne-le poravnati pomanjkljaj, ampak še spraviti precejšen prebitek. Ce.pa dopisnik vpraša, kam bi spravili tristokron-ski dobiček od ljudske veselice z dne 4. avgusta 1907, ne moremo, ga 'drugače zadovoljiti, kakor da mu svetujemo, naj si dobro ogleda računske knjige. Videl bo, da se na račun bralnega društva nihče ni okoriščal, najmanj pa oni. katerim dopisnik „Domovine" hoče metati polena pod npge! — „Ha„ že vemo ! kmalo po isti slavnosti so imeli „devičarji" banket. Menda je takrat tisti dobiček namakal žejna grla?" Tako ,.,D."! In če bi tudi! Pri tistem banketu so bili navzoči sotrudniki bralnega društva, ki so žrtvovali v prospeh istega društva svoj prosti čas ter moči za uk in vaje:- vdeležile so se ga osebe, ki dejanski podpirajo bralno društvo. Sicer pa isti banket društva ne stane ne vinarja. Vprašamo dopisnika, kaj je on storil aa bralno društvo? Kaj je pripomogel h gledališkemu prostoru, s katerim se društvo lahko ponaša čeprav ni eleganten? Koliko knjig je žrtvoval za društveno knjižnico? Koliko je storil, da se uvede Časniška čitalnical?! Takšno je „nazal-njaštvo" sedanjih odbornikov, takšno /njih1 delo za splošno izobrazbo! G. dopisnik, grajati je lahko, a pridite delat! A predno začnete, boste pač na podlagi teh istinitih podatkov morali priznati, da je zelo neumna in neosnovana trditev, da „klerikalizem pomeni nazadovanje"! „Narodni List" in „Domovina" sta se osmelila napasti g. dr, Korošca zaradi shoda „mladeniške zveze" na Štefanovo. Na. to'odgovarjamo:
V	hvaležno priznanje zaslug dr. Korošca za bralno društvo, v protest zoper domnevanje, da bi bilo bralno društvo solidarno z nasprotniki; dr. Korošca, v dokaz, da je velika večtina njegovih ožjih rojakov zanj, je prav isti občni zbor g. lir. Korošca imenoval častnim članom bralnega društva !
Kapela (pri R,a>lgoni. Poročil se je g. Jakob Mir, zid. mojster v Račkem vrhu, z gdč. Al. Fras. Bilo srečno mlademu rodoljubnemu paru njuno življenje !
1 Ljutomer. Frane Jožefova Šola v Ljutomeru priredi t nedeljo 8. t. m. ob 6. nri zvečer v restavraciji g. I. Kukovca vprid >.:bofat šolski mladini tombolo.
Slovenjgraski okraj.
s Staritrg tik SI.Gradca. Predstava Ane 23. febr. se je prav dobro obnesla. Čeravno jei bilo ta dan v bližnji okolici polno veselje, bilo je vjMidar veliko občinstva. Pokazalo se je i zopet, kako visoko čislajo vsi milositljivega g. kanonika in dekana v Starero-trgu, kojemu na čast se je vršila veselica. Igralo se je vse prav lepo. Vsi so igrali svoje uloge prav točno in natančno, tako da je odmeval vedno smeh po lepih prostorih. Tudi v Pamečaji se je igralo a istim uspehlom. Le tako naprej!
s Šoštanj. Ker obrtniška posojilnica ne more začeti z delovanjem, zato zabavlja njen oče Volk po časnikih in se zaganja v vsakega, ki mu nI
Miíuda je že pozabil razne nagrade, podeljene v obliki posojil, za agitacijo in hoče zopet nove zaslužiti ! Vprašamo Volka, koliko mu je plačala „Süd-marka'! ?
Šmartno ob Paki. Tukajšno „Pevsko društvo" je íudi i letos, kakor že sploh običujno, priredilo na pustno nedeljo veselico, katera se je vkljub temu, da je v isti vasi priredil neki krčmar konkurenčno veselico, obnesla jako dobro. .Nimamo namena nikogar napadati, ampak povdarjamo, da lojalno to ni, da se isti dan in v isti vasi priredi veselica, kjer jo je imelo ppvsko društvo. Ko se je p,ned časom zgodilo slučajno, da je tukajšna požarna brarnba in pevsko društvo napovedalo veselico na en dan. je pevsko društvo drage volje prdložilo veselico na ljubo požarni brambi, Dotičnemu krčmarj'u, ki je hotel pevskemu društvu konkurirati, je pač menda lojalnost zadnja in . nasprotovanje prva reč. Pevsko društvo je pa sedaj lahko razvidelo, lido je njegov pri-jatel iu kdo njegov nasprotnik in mu svetujemo, naj si to dobro zaj>iljfcži in po tem tudi ura\p,a svtoje delovanje. So pač ljudje različnega- okusa! Nekateri se poleg ciganov bolje zabavajo kakor pri slovenski pesmi. Pa še pravijo, da so narodnjaki!
s Belevode. V romarski cerkvi Sv. Križa pri Bsdihvd'lah se začnejo zopet Idne 12. sušca t. j. na dan sv. Gregorija romarski shlodi. Vršili se b)Ddo po navadnem redu prejšnih let ter kon'čii{i dne 25. novembra t. j. na sopraznik sv. Katarine.
s Št. Vid nad Valdekom. Pretekli teden se je vršila pri nas redka slavnost. Poročena sta bila dva velika posestnika. Feliks Pustinek z Amalijo Krajnc in Jožef Meh z Rozalijo Herloh. Vsi, ženina in nevesti so iz starodavnih vrlo znanih rodovin tukajšnje župnije. Od teh dobivajo že dl nekdaj uboščeki potrebno pomoč, hiša božja pa obilno podporo. V teh odličnih krščanskih hišah se čitajo: Mohorske knjige, Bogoljub, Naš Dom in Slov. Gospodar. yS tem je mnogo < povedano. Bog daj obilne sreče novo-poročenejem!
s Belevode. Dne 12. sušca ima družba za olepšanje romarske cerkve Sv. Križa pri Belihvodali ob ll.dop. v župnišču Sv. Križa svoj redni občni zbor.
Konjiški okraj.
k Kat. polit, društvo v Konjicah bo imelo dne 22. marca ob 3. popoldne (v navaldnih prostorih svoj letni občni zbor. K obilni udeležbi se prijazno vabi.
k Konjice. Dne 29. svečana se je vršila pri nas redka slovesnost. Štefan Kovač, p. d. Spodnji Planine, in njegova žena Marija rojena Ajtič sta obhajala diamantno poroko. Leta 1848 dne 28. sveč. sta bila kot mlada zaročenca stopila pred oltar ter si obljubila zakonsko zvestobo, in sedaj sta to obljubo ponovila. Ob tej priliki so velečastiti gospod dekan imeli ganljiv nagovor, po sv. maši pa so srečna zakonca ljubeznjivo pogostili. Nevesta je imela jopo rn pas, ženin pa je nosil trak še od prve poroke. Diamantna poročenca je počastil s svojo .navzočnostjo tudi gospod okrajni glavar z gospo soprogo. Bog ohrani vrli, obče spoštovani zakonski par še mnogp let.
Celjski okraj.
e Celje. Dne 1. marca se je ustanovil v Celju telovadni odsek ondotnega, izobraževalnega društva. Ustanovni občni zbor je bil jako dobro obiskan in pristop k odseku je oglasilo veliko število članov. Za obstanek tega telovadnega odseka so dani vsi pogoji. Pozdrave v imenu kranjskih telovadcev jo prinesel zboru iz Ljubljane br. Fr. Puc, tajnik Zveze telovadnih odsekov, ki je tudi govoril o pomenu in namenu telovadbe in telovadne organizacije. Novemu telovadnemu odseku v Celju kličemo krepek telovadski: Na zdar!
c Celje. Heil dr. Kukovec! Ravno ko danes dne 2. febr. ob uri na pošti pri predalu pišem, stoji general dr. Kukovec pri brzojavni predaji in govori z uradnico samo v blaženem nemškem jeziku, čeprav zna dotična gospodična prav dobro tudi slovenski. Saj je že stranki, ki je pristopila za dr. Kukovcem. na slovensko prošnjo ustregla. Dr. Ku-kovoo pa bo še pred Velika nočjo naredil kakih dvajset zborovanj, kjer bo ljudi z bobnečim glasom navduševal, naj v uradih govorijo le slovenski. Takrat mu moramo narediti ovacije ter navdušeno klicati: Heil dr. Kukovec!
o Celje. Kje ste, celjski denuncijanti? Kje ste, možakarji ? Da, sedaj ste se oddahnili, kaj neti Sedaj, ko sto onega izmed naših dijakov denuncirali, misleč: sedaj smo ga za vedno ukrotili. Dobro! Do-sedaj nismo nobenega imena izdali, denuncirali, a sedaj nas vi silite v to, ko ste enega izmed naših izdali javnosti. Toda še vam zanaSamo. A da ne bosto mislili, da mi ničesar ne vemo, vprašamo vas, aH veste, kako je bilo v nedeljo dne 23. svečana? To nedelio so vaši celo noč nekje tamburali ter s« s« v pondeljek pripeljali zdelani v Celje. Znani so nam po imenu! O, da, liberalci lepo vzgajate mladino, lepo, da, nad vse vzorno! Le takp naprej! Potem se pa naj napredni dijaki zahvalijo vam narodnim strankarjem za vse posledice.	v
c Savlnska dolina. Liberalno slovensko uči-telfstvo je potnoštevilno pri Narodni stranki. Rilo
bi torej pričakovati, da bo narodnost najprej širilo med svojimi tovariši. A vedno še imamo tako veliko število neinškutarskik učiteljev po Spodnjem Štajerskem! Ali nič ne delajo, ali se delo nič ne pozna?! Baviti pa se bomo morali enkrat tudi s strahopet-nostjo liberalnih učiteljev zaradi narodno vzgoje. Zakaj sili toliko ljudi v nemškutarijo? Ker v ljudski šoli od našega liberalnega učiteljstva ne dobijo narodne vzgoje. Po gostilnah, kjer se gre z obrekovanjem in lažmi proti Kmečki zvezi in katoliški stvari, tam so vročekrvni petelini, v šoli pa se ti junaki pri narodni vzgoji potuhnejo pred vladnimi nadzorniki. Naše ljudstvo mora spoznati brezmejno neznačajnost liberalnega učiteljstva, potem bo jih tudi znalo ceniti. Brez strahu razkrinkajmo te laži-narodnjake, to bo v korist dobri stvari m, s tem tudi vrlemu, značajnemu, katoliško mislečemu učitelj-stvu, ki,je sedaj še v manjšini pri nas.
o. Savinska dolina. Nedavno so imeli liberalci svoj shod v Žalcu. Slavnostni govor je imel gosp. Franc Roblek. Govoril pa je tudi neki nam neznani koncipijent. Zborovalcev ni bilo veliko, Videl sem večinoma liberalne Žalčane. Le nekaj tujcev spm naštel. Ko vprašam enega: Kako si pa ti sem prišel? je rekel: Neki gospod so nam priskrbeli dva sodčka pive, zato da smo prišli. Aha, sem si mislil, tako je ta. reč. Tako bobnajo liberalci ljudi na( shode. To je napredek, kaj ne? Vam, dragi mož;je in mladeniči, pa dam bratovski nasvet: Ne prodajte se za šnops in vino v sužnost nevernim liberalcem. Ce pridno delate črez teden, si bddete v nedeljo lahko sami kapljico dobrega vina za okrepčavo kupili. Liberalci \iaj rajši muhe lovijo na lim, n? pa može .'in mladeniče na šnaps in „freibir".
o Teharjet Zadnji teden smo šli po nevesto na Dobrno. Hitro smo spoznali narodno Dobrno in sicer po tem, da je bralno društvo svojemu nekdanje- \ mu udu na čast izobesilo slovensko zastavo. To je ; nam vsem dqpadlo, da so zvečer prišli neki — po | obnašanju soditi — nemčurski lačenpergarji, in zahtevali denar in Bog ve kaj vse. Videli smo že prodajati neveste, a na tako neolikan način še ne. Sedaj pa damo slovenskim Dobrnčanom prav, i da s vso silo zatirajo nemčursko stranko. Proč s takimi ljudmi, ki delajo nečast celi občini! Narodnim Dobrnčanom pa čast!
c Št. Pavel pri Preboldu. V poudeljek smo pokopali vrlega moža, spoštovanega posestnika Flor. Vurkelc, očeta vlč. g. župnika dobjanskega. Rajni je bil mož stare korenine, skrben oče, kakor jih je dandanes malo, pravi steber vere In narodnosti. „Slov. Gosp." je bil naročnik že od začetka. Kljub visoki starosti — dosegel je 75 let — se je še živo zanimal za vse javne zadeve. Kako je bil skromni mož priljubljen, je pričal pogreb. Vsa domača vas ga je spremila h grobu. Blag mu spomin!
c Dobrna. Dne 23. febr. je občinski odbor sklepal o računu za leto 1907,. Kako modro da gospodari slovenska večina, vidi se iz lepega prebitka blizu 900 K vkljub velikim izdatkom, ki so bili lansko leto potrebni za občinske ceste, in vkljub temu, da sc se znižale občinske doklade., Vsa občina je hvaležna slovenskim odbornikom, da se je s popravilom občinskih cest enkrat resno začelo. Da nem-ško-napredna stranka — tako jo je imenoval žandar Streinigg iz Celja — nima veselja do gospodarskega dela, kjer ga ne razume, spozna vsak iz tega, da eden izmed nemško-uaprednih generalov, g. mliade-niČ Gol, pred katerim ležijo mladi in stari, brkasti in mlečozobi Štajerčijanci na svojih trebuhih, ne pride nikdar k občinskim sejam,
o Na Dobrni nekdo podpisuje načelnika kraj-nega šolskega sveta na opominskih listih zaradi šolskih zamud. Kdo je to, povemo prihodnjič.
c Petrovče. J)ne 25. februarja je tukajšnje bralno društvo priredilo zjutraj po sv. mašah v občinski pisarni zelo zanimiv poučni sliod. Vodil ga i je predsednik društva, vrli župan Koren. Udeležilo se je i^oda posebno veliko deklet, članic dekliške zveze, mnogo žen, mož in mlaideničev. V obširnem govoru je zbranim župnik GomlUšek razložil. veliki pomen , izobrazbe za mladeniče in dekleta ter vzpodbujal navzočo mladino, naj v mladeniški in dekliški zvezi krepko nadaljuje že pred dvema letoma pričeto izobraževalno delo. Voditeljica dekliške zveze Dreo Marija je v zbranih besedah vzpodbujala tovarišice k delu po geslu: z Bogom in Marijo za slov. domovino, ter obljubljala, da se dekleta hočejo raviiati po pomenljivih naukih govornikovih. Isto je v krepkih besedah povdarjal voditelj mladeniške zveze. Shod je trajal dve uri in bo gotovo obrodil obilo sadov v prid, Živahnejšemu delovanju mlajdeniške in dekliške zveze našega bralnega društva za katoliško-narod-ni naprefdek v naši prijazni vasi.
c Petrovče. Resnici na ljubo moramo povdar-ja/ti, da se je naša hranilnica in posojilnica ustanovila več tednov prej, nego liberalna. Liberalno protir posojilnico je ustanovil ter z vsemi mogočimi sredstvi pritiskal na Fridriha velezaslužni, nestrankarski ravnatelj Franjo JoSt. Ko se je naša posojilnica ustanovila, je na polna usta govoril Jošt, da ni potrebna, da mora zmrzniti, sam pa je s strastno naglico deJal za proti-posojilnico pod okriljem Narodne stranke. Prej ni bila niti jedna potrebna, sedaj pa celo dve, kaj ne, g. Jošt?
o Ljubno. Veselo-žalosten dogodek smo obhajali dne 25. febr. na Ljubnem. Žalosten, ker se je vlegla k zadnjemu počitku liberalna „pašniška zadruga", — in vesel dan, ker se je ustanovila mla-
da, toda liadepolna pašniška zadruga. Gotovi gospodje iz Gornjegrada. so ustanovili pred nedavnim časom tu pašniško zadrugo. Bilo je to mrtvorojeno, politično dete. Mrtvorojeno, ker so imeli pašniško zadrugo brez pašnikov; politično, ker, so mislili pod lepim imenom loviti naše poštene kmete na svoje ii-mance! Toda, ne boš, Jaka! Vse učiteljstvo iz sosednih župnij s sodnijskim priveskom vkup jo samo obsedelo na limancali. Nekaj dobrega je pa le na celi stvari. Gospodje so namreč lepo pokazali svojo toliko hvalisano ljubezen do kmeta. Kmetje, ki so pristospili k liberalni pašniški zadrugi, s« morali vplačati takoj po 4 K udnine. Ali bi zdaj, ko se ta zadrug» preneha, ne bilo pošteno, dati kmetom ves «lenar nazaj? A naši liberalci ne delajo zastonj. Kakor se sliši, ohranijo si po 2 K od vsakega kmeta za svoj trud. Torej nič zastonj! Kje je torej, libe-ralčki, vaša ljubezen in skrb za kmeta? Danes, 25. febr., pa se je ustanovila od naše strani nova pašniška zadruga za Ljubno, ki ima pašnike že zagotovljene. Udeležba je bila ogromna,, zanimanje živahno. Vsa čast kmetom, ki so spoznali, kje so njihovi prijatelji in pokazali hrbet sladkoprijaznim liberalcem. Dotičnim naprednim gospodom pa svetujemo, da poskrbijo najprej vsak za svoje majajoče se gospodarstvo in potem šele naj hodijo reševat našega kmeta. Sicer ,pa bodite zagotovljeni, da vam bomo gledali še bolj na prste!
c Umrl je v št. Juriju ob juž. žel. veleposestnik g. Franc Praunseis, 70 let star. N. ,v. m. p.!
c Kat. slov. pol. izobr. društvo za šmarski okraj ima v sredo dne 11. marca ob 9. uri pred-polldne v hotelu Habjanovem v Šmarju pri Jelšah svoj letni občni zbor. O silno važnih in nujntfi tir-jatvaii kmečkega stanu bo obširno poročal "¡državni poslanec Pišek. Pristaši S. K. Z. iz celega okraja, potrudite se ta dan v Šmarje v velikem številu, da bo zastopana. sleherna občina. Male zamude časa naj ne bode nikomur žal, ko se gre za prevažne koristi kmečkega stanu in slov. naroda.
c Šmarje.. Zadnji shod Nar. stranke je* bil po-melljiv v j tem, da je bila ogromna večina udeležencev pristašev S. K. Z. in je zato predsednik shoda župan Ferlinc poklical v predsedstvo pristaša S. K. Z.. A. .'Copfa, nadalje vsled tega govorniki niso smeli rabiti imena „narodna stranka" in» se je na resolucijah povsod zbrisalo ime „narodna stranka". Udeleženci S. K. Z. so zavrgli resolucijo za nerazdeljen poduk in je bila sptrejeta resolucija za poldnevni poduk in da se zato skrajšajo počitnice za en mesec. • Sicer pa se je sihod mirno izvršil in se je v narodnih vprašanjih pokazala lepa edinost.
c Mestinje. ¡V tukajšni gostilni g. A. Smeha („cigajnervirt") bosta v nedeljo dne 8. marca ob %2. uri popoldne prodajala na posebnem, shodu štajerči-jansko modrost urednik „Štajerca", Linhart, in propadli kandidat Drofenik, sedaj baje štajerčijanski kandidat za potovalnega učitelja pri štajerski kmetijski družbi.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Mladeoiška zvetea našega izobraževalnega društva je X nedeljo, 1. marca v tretjič priredila predstavo igre „Egiptovski Jožef". Ploleg domačinov so nas počastili sosedje od vseh strani; poselbno nas je razveselil mešani pevski zbor od Sv. Križa, • ki je pod vodstvom" organista Ročnjika krasno prepeval pred igro, med igro in po igri. Mladenič Andrlič Jožef je lepo(pred-našal prolog igri, mladenič Kovačič Franc pa je kaj spretno nastopil kot govprnik in je navtiušfcoo govoril o dvojnem. riamenu mladeniškega izobraževalnega dela). Povdarjal je: naimen našega dela je naša lastna sreča in sreča in napredek naše slovelnske domovine na katoliško-narodni podlagi. Občinstvo je burno pritrjevalo lepim besedam mladega govornika, kakor tudi nasilednjega deklamovtalca. mladeniča Jožefa Vehovar. ki je z mladeniškeim ognjem predna-šal pesem ..Dedova knjiga". Po tem jako primernem uvodu se je pričela predstava. Tokrat pa so mladeniči res vsi izvrstno pogodili svoje uloge, da jih je občinstvo kar občudovalo. Veliko so tudi pripomogle krasne egiptovske obleke im čeden nov oder. V resnici dovršeno je igral Jožef (.Jan. JUrgefci), ki ima najtežjo ulogo. Delal bi čast tudi kakemu večjemu, odru. Dobro je pogodil Jakob starčka (Andrlič Jurij), nad • vse ljubezniv pa je bil mali Benjamin (Vehovar Jožef). Kaj živahno so nastopali bratje Dan (Strašek Franc), Gad (Zabav Alojzij), Ruben (Verk Fr.), Simeon (Škorc Jurij) in Juda (Andrlič Janez); prav tako madjanski kupci (Ogrizek Ciril, Kostanj-šek Jan. in Jagodič Andr.), ki so kupili Jožefa. Veličasten je bil prizor, ko je veliki točaj (Orač Simon) pripeljal Jožefa iz ječe pred Faraiona (Jagodič Andrej) in je ta s kraljevskim dostojanstvom poslušal razlaganje Jožefovo ter povzdignil Jožefa v svojega namestnika. Služabnik Jusuf (Debelak Konrad) je kaj spretno izvrševal svojo službo v strah bratom, ki so prišli po žito. Vse je ganil prizor, ko Je Juda prosil za Benjamina, v katerega vreči se jo našla srebrna kupa in se Jožef da snovati i- se vsi bratje najdejo skupaj v svoje preveliko veselje. Vsi udeleženci so bili nad vse zadovoljni s to mla-deniško slavnostjo, seveda tudi mladenič;.-prireditelji, ki zaslužijo za svoj prvi| junaški nastop vse priznan-:e. Po (pravici je povdarjal župnik Gom Išek v sklepni besedi, da taka izobrazba, taka zabava gotovo laži srca mladeničev in srca posluš '¡cev. Nad 400 udeležencev pri treh predstavah pa jasno priča, da jo naše izobraževalno društvo ubralo pravo pot in
si < prijdobilo obče spoštovanje ter so bila natolcevanja liberalnih časnikov brez vsake podlage. Vrlo društvo, krepko naprej po zjačrtani poti!
o Laški okrajni zastop. Volitve v okrajni za-stop So Imajo kmalu vršiti. Katoliško politično društvo I in pa okrajni odbori Slovenske kmečke zveze maj bi storili potrebne korake, da se vsaj v kmečkih občinah izvolijo pravi slovenski katoliški kmetje, ne pa taka mešanica kot sedaj.
o Iz laškega okraja. Narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da podpira le narodne gostilne in trgovine, a žal, da se v tem oziru mno go greši.- Prava narodna gostilna v Laškem trgu je med drugim tudi pivnica delniške pivovarne, katero ima v najem g. organist Franc Drolc. Svoji k svojim 1
c Bralno društvo na Dobrni ima v nedeljo, dne 8. febr. svoj redni občni abor z običajnim sporedom. Govor o gospodarskih rečeh.
• Loka pri Zidanemu mostu. V nedeljo 8. sušca po večernicah bo v gobi slov. kat. izobraževalnega društva predavanje o zgodovini loške župnije.
jemo vsaki slovenski hiši, naj naroči to izvrstno knjigo. Dobi se v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru.
§ Občinska uprava priobčuje sedaj pregled določb na polju ljudskega šolstva. List toplo priporočamo!
Brežiški okra.j.
b Šmarje pri Sevnici. Shod, ki se je vršil v nedeljo dne 1. t. m., se je izvrstno, obn|psel. /Prostorna soba v hiši g. Seniee jo bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Prvi je govoril državni poslanec g. Gostinčar. S svojiim obširnim govorom navdušil je vse navzoče, in vsakemu stavku sledil je gromovit živio. Hvalai g. GtostinČarju za njegov krasen in toli podučljiv govor. Na to je govoril državni poslanec dr. Benkovič. Ne moremo vsega opisovati, kako velik utis je napravil njegov govor na ljudstv o. V^i so mu burno ploskali, ko je i končal svoj izboren govor. Veseli nas, da sta nas posetila oba gospoda poslanca, kajti njima se imamo zahvaliti, da se je prvi shod v Šmarju tako dobro ob.uesel.
b Halikamen. Pri nas se je vršilo prošli mesec pod milim nebom posvetovanje v zadevi zanemarjenih občinskih eeet Modrovalo in govorilo se je mnogo. Bog daj, da bi kaj zdalo! Vsa čast vrlemu obč. predstojnika I. Šerbecul Le pognmno in neustrašeno naprej!
b Novo društvo. V Podčetrtku se je ustanovilo „Kat. slov. izobraževalno društvo". Dne 1. sušca 11. je bil ustanovni občni zbor, ki se je prav dobro obnese!. Izvoljeni odbor se je takoj konstituiral in je v dobrih rokah, da smemo zanesljivo pričakovati uspešnega delovanja.
b Poročil se Je 29. svečana gospod Fra»nc Delakbrda, veleposestnik, gostilničar in . trgovec v St. Janžu na Vinski gori, z gospodično Pepoo Ro-bek-ovo iz Sv. Petra pod Sv. gorami. BiHo srečno!
Iz drugih slovanskih dežel.
t Iz Gradca. Slov. kršč. del. društvo „Domovina'1 je imek) preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Matija vKuk-raan, predsednik, Ivan Baje, podpredsednik, Ivan Kocjafn, tajnik, Jos. Stancar, namestnik, Jurij Novak, blagajnik, RoškariČ Karol, namestnik. Stelan FMeršek, gospodar, Veneelj Stegne, knjižničar, Ivan Kosi in Franc Marčič, odbornika, Jhrij Vehovar in Anton Breznik, revizorja. Tudi v minulem letu je društvo delovalo po svojih močeh. Po letu so se vršili skupni izleti v lepo okolico graško, društvo je priredilo več veselic in (zabavnih ■ večerov, po zimi pa je preskrbelo ; ob nedeljah aa rednp, predavanja. Opozarjamo vse one, ki prihajajo iz slovenskih krajev v i Gradec, da se pridružijo „DiomovLni", ki i» edino slovensko delavsko društvo v Gradcu.
t Poskušen samomor. Dne 28. m. m. zvečer se je ustrelil prostak Oskar Wolfgruber pri q. kr. pešpolku št. 47, 6' stotnije v Gorici. Njegov oče je v Gradcu imovit vrtnar. V vojaka je bil potrjen pretočeno leto. Kroglja, katero si je namenil v srce, je prodrla le gornji konec pljuč. Kakor se je že poprej in tudi sedaj izrazil, je vzrok tega dejanja strogo postopanje podčastnikov. Na nogah btoljan se je bo-lanim javil, a ga je polkovni zdravnik ovrgel, in sedaj so še več od njega zahtevali.. Ker se ni mpgel lahko učiti, so mu velike kazni nalagali; vse to ga je pripravilo, da je obupal ter sklenil sam sebi življenje vzeti. Svoje nepremišljeno dejanje obžaluje v vojaški bolnišnici v Gorici.
Najnovejše novice.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru izplačuje in sprejema denar vedno le v uraa-nih dnevih, to je v sredo, četrtek in soboto, izvzem-ši praznike, in sicer od t), do 12. ure predpoldne^ Navadne vloge se obrestujejo po 4%. Na vloge proti trimesečni odpovedi se daje 4)4% obresti. Ako se take vloge odpovedo in se potem tekom 14 dni ne vzdignejo, se obrestujejo zanaprej le po 4%. Obrestovanje vlog se začne 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve in traja do 1., oziroma 15. pred dnevom dvignenja. Obresti se prištevajo 1. januarja in 1. julija glavnici. Obrestno mero določa načielstvo, ki mora tozadevne sklepe javno razglasiti vsaj v pisarni. Zneski do 1000 K se brez odpovedi izplačujejo vsak uradni dan. Pri zneskih od 1000 K do 2000 K ima načeljstvo pravico tirjati 14dnevno, pri zneskih od 2000 K do 10.000 K enomesečno, in pri zneskih nad 10.000 K dvamesečno odpoved. Posojila se dajejo le članom in sicer na , vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4%%; na, vknjižbo sploh po 5%; na vknjižbo in poroštvo po 554% in na osebni kredit po 6%. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa niktdar ne presegajo 8 K. Prošnje se sprejemajo vsak dan v «pisarni v navadnih urah in se brezplačno rešujejo. Posojilnična pisarna in blagajna je v Mariboru na Grajskem .trgu štev. 3 v hiši gostilne „Pri črnem orlu" (Schwarzen Adler).
Ožja volitev na Kranjskem. V idrijskem mestnem okraju bo zmagal liberalni kandidat Gangl, ker so se liberalci zvezali s socialdemokrati. Nič novega, saj so se tudi naši liberaldi zvezali proti dr. Benkoviču s socialdemokrati. *
Volitve na Goriškem. Kandidatje S. L. S. i dr. Brecelj, Fon in Pavletič pridejo v pondeljek v ožjo volitev z liberalnimi kandidati dr, Franko, Krizniö in Strekelj. Pri prvi volitvi so dobili naši največ glasov, toda ne hadpolovične večine.
Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in kate-hetov je dne 4. t. m. na shodu vi Celju enoglasno sklenila svojo razdružitev.
Mariborsko porotno sodišče. V 'Mariboru se prično porotne obravnave 9. t. m. In sicer v sledečem redu: 9. marca Simon Blažič in Franc Soršak, uboj; 10. marca: Stefan Celofiga, uboj; 11. marlca: Franc Krivec in Ivan Letonija, uboj; 'Fr. Sattler, težko telesno poškodovanje; 12. marcai: Konrad Ve-račnig, tatvina; 13. marca: 'Alojzij i Finžgar, Ignac Mart nič in Karol Wesjak, uradno poneverjenje in goljufija.
Sprememba krajevnih imen. Notranje ministrstvo je dovolilo, da se imenuje občina Koračice (pol. okraj Ptuj) Sv. Tomaž in občina Cerkevnjak (pol. okraj Maribor) Sv. Anton v Slov. gorÄ
Sv. Urban pri Ptuju. Poštnega. sela dobi pošta pri Sv. Urbanu pri Ptuju, kateri bo /trikrat na teden obhodil sledeče . vasi: Dolič, Janžfeviški vrh, Juvance, Deštinci, Svetinci, Ločička vas, Trnovci, Ločički vrh, Vintarovci, Strmec, Drstele, Drsteniški vrh, Gajovci, Jiršovci, Placerje in Janšovci. Poštni nabiralniki so v vaseh: Gornji V«lovlek, Destinci, Ločička vas, Ločički vrh, Vintarovci, Jiršovci, Drsteniški vrh in Janšovci.
Celje. .Umrla je dne 2., t. m. na kapi zadeta, soproga lesnega trgovca gospa Tepei.
Ožja volitev na Kranjskem., V Idriji je izvoljen lijberalni kandidat Gangl.	•
Ustnica uredništva.
Sv. Ema: Ker nam je Vaš« ime neznano, vprašali smo za svet našega zaupnika. — Iz radgonske okolice: Bi se Krivo razumelo t — Danes došle dopise nismo mogli sprejeti.
Književnost
§ Družbiue bukvice za, dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi in tudi za druge pobožne žene. Spisal Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžup-uik. XIII. natis. 1908. Ni boljšega molitvenika za dekleta, kakor so'„Družbine bukvice". Novi natis je v vsakem oziru popravljen,. Tudi oblika je zelo prikup-Ijiva. Ker knjiga obsega 583 stranil, je cena zelo nizka. V platno vezane veljajo Dekliške bukvice 3 K, vezane v usnje in zlato obrezo 4 K. Naročijo se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
§ Venec pobožnih molitev iii| svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo. Spifcal Lavrencij Herg. Osmi pomnoženi natis. Ta knjiga ima dva dela: molitvenik in pesmarico. Dobi se oboje skupaj vezano za 3 K 50 v, pa tudi vsak del zase vezan po 2 K. Molitvenik ima toliko lepih molitev in naukov, pesmarica pa blizu 600 tako lepih pesmi, da svetu-
Trat
Lino
Loterijske številke.
Dne 29. februarja 1808. 41 59 72 12 18 82
66 66
29 74
Drobtinice.
d Kmet, ki podeduje en milijon. V vasi Lih «a Hrvatskem živi kmet po imenu Tomič. Imel je brata, ki se je že (pred mnogimi leti izselil v Južno Ameriko, ne da bi kedaj o sebi kaj sporočil v staro domovino. Te dni je došel Tomiču od strani avstro-ogrskega konzulata dopis, s katerim se mu naznanja, da-, je njegov brat v Ameriki umrl ter določil njegia za svojega dediča. Vrednost premičnin in ne-primičnin, ki so bile last poko^liega brata, znaša eden milijon kron.
d Zakaj Je propadel Sternberg? Sternberg je (propadel1 na Češkem, ker je bilo na 70 glasovnicah njegovo ime pisano s k na koncu ne z g. Vsled tega je komisija vseh te!h 70 glasovnic zavrgla $n Sternberg je radi *ega ostal za dva glasova v manj-
šini. (Zato, volivci, pazite, da t$odete pisali natančne imena!,
d Izvrsten sodnik. V Toledu s« je policijski sodnik Janez Austin obsodil za nekaj čpsa v prisilno delavnico, se dal ukleniti in s patrulnim vozom odpeljati v ječo. To je storil vsled tega, k»r je le na ta način sodniku mogoče spoznati, položa| kaznjencev. V prisilni delavnici bode ostal par tednov, za katero dobo si je vzel, dopust. V prisilni delavnici, kjer 1 ga ne poznajo, bode moral zaedno s kaznjenci delatij in opravljat» vsa dela, kakor njegovi 'začasni tovariši. Ko bode spoznal življenje kaznjencev, bode naravno prišel zopet nazaj na svoje mesto in upati je, da bode znal drugače soditi, nego sodijo njegovi tovariši, kateri so sodniki, ne da bi bili kdaj v ječi ali prisilni delavnici.
d Slovaške razmere. Predpreteklo nedelo se je vršila v černovski cerkvi na Slovaškem popoldanska služba božja. Cerkev je sicer uradno za-tvorjena, ali to ni oviralo tistih, ki iščejo priliko, da morejo preganjati slovaško ljudstvo. V cerkev so bili povabljeni narodni odpadniki iz cele okohce, daina-žarsko pojejo in molijo. A v Hlinkovo cerkev je prišlo tudi mnogo zavednega slovaškega ljudstva, ki je pelo slovaško. Zavedni ljudje so takoj spoznali, da se gre samo za navadno provokacijo v cerkvi in da se izognejo preganjanju, feo tiho odšli iz cierkve. Zunaj cerkve pa so jih že čakali orožniki in so Jih surovo razganjali. Takoj v pondeljek so orožniki cel dogodek „preiskovali" ter so ovadili oblastim mnoge černovske občane, ker so baje v cerkvi s slovaškim petjem in molitvijo izzivali in s svojim odhodom iz cerkve ščuvali zoper mažarsko narodnost.
d Drobne vesti. Minoli teden je umrlo v Budimpešti 30 ljudi na Influenci. — Vihar je uničil v Ameriki mesto Detroit. — Od poštnih pošiljatev in denarnih nakaznic, katere ljudje ne vzdignejo in katere Napadejo potem pošti» je imela svetovna pošta leta 1906 in 1907 blizu 30 milijonov dobička. -'.Na Pruskem je leta 1906 izstopilo 12.000 oseb iz protestantsko vere, ki so večinoma postali katoliki. — V Košicah so pri podiranju palače grofa Forgah; našli za pet milijonov vrednostnih papirjev. — Anarhisti v Nju Jorku so nameravali z bombami razstreliti borzo. Policija je pravočasno zvedela za napad in ga preprečila. — V Londonu je okrog 50 tisoč lju-dij bolanih na influenci. Zbolelo je tudi več ministrov. Na Angleškem so imeli dne 22. m. m* strahovit vihar, ki je podiral hiše in izruval drevesa, v bližini mesta Donega! je oelo vrgel vlak i« Ura. Ranjenih je mnogo oseb. — Pri Ardningu na Zg. Štajerskem je zdrkrfil vlak iz tira in se skotal črez 8 metrov visok nasip. Kurjač je mrtev, 18 oseb je hudo ranjenih. Voda je izpodjedla tir in je povzročila nesrečo. — V Brightonu na Anglej&kem sta se rodila dvojčka, ki sta na hrbtu skupaj zrušena. Oba sta krepkega zdravja.
d Novi sluga vpraša gospoda, <:qsnu si maže gjavo s pomado. „Da si ohranim lase, ki mi hočejo izpadati." — Drugi Idan je bil lonček pomade do suhega izpraznjen. Na gospodovo začudenje se sluga odreže: . „Namazal sem Vaš stari kožuh, ker mn izpadajo dlake,"
d S palmo v rokah. Luteranski pastor Utfe v. Kodanju na Danskem piše v en tamošnji tednik za naš čas prav značilno: Protestanfizem je glede čudežev v sejdanjem času tega mnenja: pred 2000 leti pravi, da so bili čudeži potretmi, da pa niso več sedaj, ko bi bil en sam resničen čudež več vreden kakor sto cerkev in deset milijonov spodbudnih protestantskih časopisov. Pešanje luteranstva se posebno lepo vidi v tem mučnem položaju. Vedno povdarjajo protestanti, da je možno z vero vse doseči, tudi največja čuda, in vendar niso vstanu pokazati niti enega samega čudeža sedaj, ko čutijo bridko potrebo čudežev, saj ni dandanes le en sam neveren Tomaž na svetu, ampak jih je na milijone. Ne, v tem pogledu stoji katoliška cerkev zmagoslavno p/ed nami s palmo v rokah. Ona ima svojega sv. Januarja v Neaplju in svojo sveto Devico v Lurdu in prej se bo naše protestantsko ljudstvo povrnilo v Rim, ki jasno kaže, da „ni še oslabela Gospodova roka", ¿rakor pa da bi je zamogel naš brezversko-verski protesUnti-zem obuditi k veri.
d Pet minut kralj. Naši bralci se gotovo Se spominjajo napada na kraljevo rodbino v Lizboni. Portugalski kralj Karol je bil takoj smrtno zadet, med tem ko je še živel nekoliko minut prestolonaslednik Luiz Filip, četudi v nezavesti. Premeteni načrt, celo kraljevsko rodbino uničiti in ustvariti ugoden položaj za nasilen prevrat, se je ponesrečil, kajti princ Manuel je postal portugalski kralj Manuel • II. Vprašanje je, ali je bil prestolonaslednik v onih minutah, v katerih je preživel svojega očeta, portugalski kralj ali ne. Da bi se bilo glede tega, na jasnem, se je obrnilo uredništvo „Leipziger Neueste Nachrichten" na profesorja državnega prava na tipski univerzi tajnega svetnika Bindinga s prošnjo, naj to prouči. Ta je odgovoril, da ni dvoma, da bi ne bil prestolonaslednik postal kralj v zadnjih trenutkih svojega življenja. Državno pravo, tudi portugalsko, določa, da postane prestolonaslednik takoj kralj, ko se izprazni prestol. Zato ni potreba nobeno razglasitve ali kake izjave, kot se dostikrat misli. Od trenutka, ko je kralj zadnjikrat dihnil, je bil Luiz Filip portugalski kralj. Žalostna usoda mladega princa. I:i je bil vzgojen za svoj prihodnji stan, postane Še večja, ftko se pomisli, da je pač
postal kralj in da se vsled strašnega zavratnega umora ni niti trenutek zavedel svojega kraljevanja. Tako je bila njegova usoda v ostrem nasprotju z bratovo, ki ni bil nikdar določen za kralja. — K poročilu o pogrebnih slavnostih v Lizboni bi se lahko dostavilo, da se je zgodilo prvikrat v zgodovini, da sta se dva vladarja iste države, ki sta sledila v vladanju drug drugemu, pokopala isti dan.
d Roparski dogodek. <Z Mateszalke na Ogrskem se poroča z dne 11. t. m.: Te dni je prišel v gozdarsko hišo, ko je bila mlatda gozdarjev» hči sama doma, nek tujec z vrečo na rami ter prosil deklico za prenočišče. Ko mu je deklica to odrekla, jo je prosil, da sme pustiti vrečo v stanovanju, kar je ona dovolila. Komaj se je tujec oddaljil, zapazi deklica, da se v vreči nekaj giblje. Hitro zagrabi na steni visečo puško in odda z njo «n strel v vrečo. Tajcoj so prihiteli drugi ljudje in ko so prišli tudi orožniki, so vrečo odprli, iz katero je zlezel težko ranjen mož, ki je kmalu nato umrl. Pri, mrtvecu so našli signalno piščalko. Ko je dal en orožnik znamenje z njo, so takoj planili iz bližnjega gozda trije roparji, ki so takoj jeli streljati. Orožniki so s streli odgovorili ter vse tri težko ranili. Vsi trije se bore s smrtjo.
H

183
k rednemu občnemu zboru
„Hranilnice in posojilnice"
pri Sv. Jurju eb Ščavnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil v nedeljo dne 15. inarca 1908 ob pol-štirih popoldne v zadružni pisarni s sledečim vsporedom: 1. Poročilo nače-stva.— 2. Odobrenje računskega zaključka pro 1907. — Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze in okrepi vsled tistega. — 4. Slučajnosti. Načelstvo.
173
■ ■ se
na
redni občni zbor
■ a
in

Iznčena šivilja želi vstopiti v slu- ¡ ž bo, kjer l>i šivala, in tudi druga dela opravljala. Naslov: „SiviJja", pošta Sv. Trojica v Slov. gor. poste-restante.	179
Čvrsta vdofa z otrokom, izobražena, 35 let stara, veleposestniea z različnimi obrti v lepem kraju celjskega okraja, se želi zopet omo-ziti z gospodarsko izobraženim, 35 do 5n let, z primerno vsaj 20.000 gld. Ilfsničnp ponudbe se prosi na gospa P. Celje. Gaberje 104.1.4.
177
Proda se mala zidfuia, z opeko krita hiša, lepi razgled, 3 gobe, 1 kuhinja, 2 kleti, dile, vrt za zelenjavo in sadonosnik okoli SO dreves in brajda, posestvo meri 738 kv. mt. Na tem je prevžitek ene osebe ima 1 sobo. 1 klet, 1 del vrta in 3 drevesa in lastno oskrbo. Cena 480 gld. 200 gld. se lahko na obroke po 60 ?ld. na leto plačuje, ostalo takoj. Pripravno za vsakega rokodelca, ker je poleg svetla delavnica. Več se izve pri Ivan Vrečko, čevlj. mojster. Podčetrtek, Štajersko.	181
Vabilo	k
rednemu občnemu zboru
za deveto upravno leto
6	I
Trgovci!
Prodajo se še skoro nova dvojna vrata, 5 velikih izložbenih oken vse z železnimi rolo in dvojnimi brušenimi šipami ter ene steklene sobne vrata, zelo po ceni. Vse natančneje se zve v trg.
R. Stermecki,
123 (i) Celje. ******* ***
Mala hiša, vili podobna z velikim vrtom se po ceni proda. 1500 K
se izplača, ostalo lahko ostane. Magdalenagnsse št. 14. Maribor.
145 8-1
Dobra gostilna tik Rini. toplic se da v najem; pa tudi proda se ja-ko lepo malo posestvo. Se iZTe pri A. Pinter v SI. Bistrici, l^g 2-1
Na prodaj sta dva studenca, kjer teče kisela voda; kdor hoče kupiti naj se oglasi uprav.	149 3-1
Deset Postnih Pesmi
za mešan zbor, zložil in priredil Ign. Hladnik op. 54. Cena 1 K 60 vin. T kat. bukv. in Schvrentnerju v Ljubljani in pri skladatelja v N«-vem mestu.	129 3-1
v Šf. IIju v Slov. gor.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode vršil v nedeljo dne 15 marca 1908 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
IDne-van.! red.:
1. Poročilo in odobrenje računskega zaključka za upravno leto 1907. — 2. Sprememba zadružnih pravil. — 3. Volitev enega računskega pregledovalca. — 4. Slučajni predlogi. _____________m "	Načelstvo.
Za spomladanski čas!
ponudi celemu slov. bistriškemu okraju, pravo štajersko zanesljivo deteljno seme, lueerno, travno seme, posebni oves za seme, kakor razne vrste drugih semen.
Tomaževo žlindro, za travnike, fosfor kisli prašek za živino in svinje, vsake vrste železa, šine, osi, lopate, krampe, vile, motke za vinograde itd.
AI«Jz Pinter,
157 4—1	trgovee v Slov. Bistrici.
tâ
8
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster MARIBOR, samo SchiJIei-strasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe ia vsa drags stavbi nska dela iz kamna, žrli, spomenike itd.
Z&loja Ugotovljenih nagrobnih spo-456	men! kov.
W&šT Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo.
Takoj sprejmem dobro izurjenega kovaškega pomočnika in enega vajenca. Mihael Ložar, Dragomelj, Domžale (Kranjsko).	166
v ličah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil dne 23. marca ob poldeveti uri dopoldne v uradni posojilniški sobi.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. — Eventuelna izvolitev rai. pregledovalca in njih namestnika. — 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	173	Načelstvo.
162
Javna zahvala,
Podpisanim pogorelcem v Cirkovcih je dne 24. januarja t. 1. požar uničil zraven poslopij tudi krmo in razne premičnine, koje smo imeli zavarovane pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov" v Ljubljani.
Imenovana zavarovalnica je takoj na poročilo o požaru Škodo cenila in izpličala v našo popolno zadovoljnosl Zn točnost in knlantnost katero je v naši župniji v teku enega leta že v tretjič pokazala se imenovani zavarovalnici toplo zahvaljnjemo, ter vsakomur, kdor kaj zavarovati želi tisto najtopleje priporočamo.
Cirkovce, dne 18. februarja 1908.	163
Ivan Hedved, Ana Krošl, Ivan Kaiser, Ant. Goliad, priča.
od dobrih rodbin, zdravje, srednja starost. Piača po do-govom. Ponudbe so naj pošiljajo g. F. Kmetič, Gradec — Br.ckmanngasse 11 j. III. ____) 76
Na prodaj različnega hrastovega
drevja za vsakovrstno porabo Cena se zve pri Francu Predanič, Zve-ruijak. Brežice.	174
Služkinjo
sprejme takoj rodbina, ki biva sedaj v večjem mestu ter se preseli spomladi na imenitno grajščino. Pogoji: znanje lfpe slovenščine, izkušnje v gospodinjstvu, priporočila
Vabilo.
na
občni
* Posojilnice v Framu»
reg zadr. z neom. zav.
ki v bode vršil v Četrtek, dne 12. marca 1908 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni s «hdečitn sporedom: 1 P« rodno načelstva. — 2. Potrditev računskega zaključka pro 1»*08 — 3 Poročilo nadzorov«. - 4 Sklepanje o porabi čist-ga dobička — 6. Volitev načelstva in uadiorstva. — fl Razni predlogi.	17$	Int.»,T»
®	zajamčeno pristno vino le iz
h	ormoškega okraja, raznih let-	a
g	nikov, ima veliko milOŽlILO	J
e	po nizkih cenah na prodaj	b
Kletar, društvo v Ormožu
Posojilnica y Makoîah #
vabi
na redni obeni zbor,
ki se bode vršil v posojilniških prostorih
^mr v četrtek 12. marca
ob dveh popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnatelj-tva. — 2. Poročdo nadzorn.štta. — 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — b. Sprememba §§ 18. in 31. zadružnih pravil. — 6. Predlogi. ii8 2-1	Načelstvo.
hm, kmetice m Mleta!
V moji iekarailSti prak» . katere fsvrfnjem ie 6ea 2' k . posreiilo se mi j« .znajti rtaj'i>r>i)*> sredstvo ssa rast Us, t. j.
Kapiior ii 1!.
Isti deluje, da postanejo laoi gosti, dolgi in odslranjuja p?-bij*} (luskine) na glavi Cen« (firsrko na vaako poŠto) je s «dan I jiaAiii 8 K 10 T, dva !on<"!«a 5 K. Treba da si vsaka obiski j i&roči Prosim, da se attoii .*a»c Od mene pod naslovom: P, Jnilčiri, lekarnar, Pakrae, Sia-vijnija Denar se pofilje naprej si; i £>ož*"(i»> oo^efcians «.-■t
Slnžha orgaaisia in cerkovnika
se odda s 1. aprilom 1.1. pri Šmi-klavžu bi. Slov. Gradca. — Dohodki: vpisana bernja in posestvo za 2—3 govedi. Cerkv. predstoj- ! ništro Šmiklavi p. Slov. Gradec. | 114 2-1 :
Hiša pri šoli in cerkvi Sv. Jožefa se proda z dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojem in po nizki ceni. Več pove upravništvo tega lista. 127 3-1
Vila s 6 stanovanji in malo trgovino, govejimi in svinjskimi hlevi, nekaj polja in sadovniak se proda za 12.000 K. Hiša "nese 805 K na leto. Novavas štv. 44 pri Mariboru.	139 3-1 >
Nekdo išče stanovanja s hrano za dva fanta. Ponudbe na npram.
„SI. Gosp.';	168
Proda se stavbeni prostor, 5 minut od južnega kolodvora Mavibor, pripraven za stavbo vil in letnih hiš. Naslov pri upravn. 167
Proda se posestvo na Hajdini pri Tnnišah z eno hišo, kuhinjo, 1 goveji hlev, 3 svinjski hlevi. 1 klet, 1 skedenj, vse leseno, krog hiše sadno drevje, dva orala zemlje. Cena 2200 K. Oglasiti se je pri , posestni ci, ki stanuje pri Jožef« i Breznik, Iianiia št. 1. Ptuj. 16$
Posestvo, obstoječe iz hiše, go-j spodarekeita poslopja, štiri stano-. j vanja, njiva za stavbinski prostor j pripravna, se proda. Novaves št. 5. Maribor.	164
' Išče se 10.000 do 20.000 ameriške podlage riparia portalis in nekaj i solonis. Prodajalec naj piše na i „Kmetijsko podružnico" Studenica i via Poljčane.	165
i Lep travnik se proda, približne ; Z oral, raste dobra sladka krma, ; leži tik državno ceste na zelo ugod-i nem prostoru, ki bi se lahko ra-j bil kot stavbinski prostor in je ' kakih 5 minnt od želez, postaje. Gospa Hel. Fras. Hoče - Slivnica.
112
Kot nčenka z dobrim šolskim spričevalom želim vstopiti v trgovin« i mešanega blaga. Naslov pri uprav.
170
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
(r»*lelrev««a zadrug« k neam^Jen« z«ves«),
= 3-la,T7-nI trgr štev. 5, X. nadstropje. =
Hranilne vloge se sprejemajo od v-akega in se obrestujejo s 4x/n9/0 i obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in se obeotu-jejo potem enako glavnici. Rehtn: H vek piaca zadruga sama.
Hranilne knjižice se reiuiz rajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5*/# 5 V/. ,n na osebni kredit proti 6°/# obrestovanju. Nadalje se iz posluje denar na zastavo vrtdosinh papirjev, zla In ne, srebrmne itd. Dolgove pri drug h denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejem jo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12 ure dopoldne in od 3. do 6. are popoldne.	m (k. L)
iščem izurjeno lepega vedenja natakarico zmožno tudi nemškega jezika, vstop takoj na račun. P.Walter, gos. Narodni Dom. Sp. Dravograd.	183
Na prodaj so tri hiše, tik Celja,
eno malo kmečko posestvo, en mlin v istem okraju na stalni vodi brez konkurence, v lepem kraju, se da v najem. Natančneje: Iva« Karba, Celje, Gaberje 104. 184
Majer ali oženjen hlapec se sprejme takoj na eno posestev; kateri s« že del j časa. pri živinoreji, imajo prednost. 1'lačilni pogoji in drug« se izve osebno. Franc Kramberger, Gočova, St. Lenart v Slov. gor. __________142 S i
6	jaški pomočnik in nčeneo s«
sprejmeta pri g. Majerju Simon. Koroška nI. št. 102. Maribor. ___ ____ i-l
L"pa hiša z velikim vrtom, hlevi, delavnico itd. blizn juž. kolodv. v Mariboru, se proda ali p» menja z manjšim posestvom. Vpraša se: Maribor, Mahlgasse 11. _ _ 166
Novo zidana hiša z 2 sobama, 9
kleti, hlev za živino in svinje, vsa v prav dobrrai stanu poleg krama je veliko brajd katere dobro Bolijo, pet minnt od bruna je lay sadonosaik in pašnik poton p« stape na vode za hajdovo kašo ker bh pozimi precaj zusluii. k
s»vu »padata dv« veliki njivi,"_
vinogrud in sadonosnik, vsega ¿kap
7	anlov i« vse v dobrem itui ia
sa zavoljo bolehsosti posestaika p«
eeai proda. Vač «e izve pri 0. TV
mažii, gentil. v Zgor. Hačah.
_____m m
Krejaštl ičsneo sa sprejme prf
L Roba rt W reza i k, krojad, M«ri-
r. Tri«ster«traase B.	lili
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovat^ Eotorjev ia «Irsjav
Martbttr, Pvtffgaaa« 9,
Ker postaj» beccin ytá»o dražji, ao najboljši za industrijo i» poljedelstvo
BohseS-mofcrji
pW katerih stane ens fcrajsks mc8 za eno aro l */» do 2 */» íinarj*. Ti motoiji se l«ške ogledajo v takn pri meoi.
Karol Sinko
76	saatopnlJs CJitueysa Bohaol-motcrjuf
Pesor!
Citaj!
Peserl
Posestvo ki Meri lOoralor obstoječe iz gozda, njiv in travnikoT, blizu okr. ceste pri Št. Jurju ob j. ž. je na prodaj. Več so izve pri Martin Trbotc, Goričiea St. Jur ob j. ž.	144 8-1
Pridem in /Test cerkovnik, tudi rokodclec, išče službe. Naslor ▼ upravništvu.	143 4-1
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju ia nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedoeežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspoh siguren. Cena je za 18 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroda naravnost od:
Pm Jus*3šiča,
«66	lekarnarja v Pakiacu it. 201. (Slavonij*.
i
PERUTNINARJI1
Palma ozdravi zanesljivo Tsako peruato žival. Pokazalo se je v minolem letu kot izvrstno sredstvo proti zavratici (difteriji), kugi in proti marsikaterim drugim nevarnim boleznim. Palma je tudi ozdravila sleherno perutnino, ki je trpela na črevesnem vnetju in nahodu, na katerima bi bila sicer poginila vsa zalega. Palma je obvarovala vsako perutnino boleznij, Oskrbite si „Palme" z navodilom za 1 K znamk (po nakaznici 6 Tin. več) poštnine prosto. Manjša naročila se ne izvrše. Pod 4 K se ne pošilja na povzetje. I. E. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Zo-lijin trg 3.	159 (1)
koti
Jr^tiuj, Poštna raSio« in MARIBOR, Kaserngasse št. 13
priporoma spoštovanim kmeto-rakera keMo In najbcljis krizfialxien, pri katerih j »mM za dobro in trpežno delo. Vowravfcl vwaSte,® vreé© e®ns© Isa hitre. Kapijea stari baber, «ink ia mealag po aajboljíi ees!.
Mizaraica, dobroidoča, z motorno gonilno močjo se proda. Poleg se tudi lahko ima prodajo pohištva. Kje poTe uprav.	13G 3-2
Oskrbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru pri Mariboru išče vini-čarja s 3 delavnimi močmi. 160
Sprejme ss na en se. poštenih sta-rišev t trgoTino mešanega blaga I. Traun, Ptujska gora pri Ptuju.
120 3-2
Posestvo, jako lepo, z okolu 29 oralov rodovitne zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 5 minut od farne eerkTe, tik glavne ceste na jako prijaznem kraju, se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. PosestTo obstoji iz velikega, jako lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiT, lep sa-donosnik in nekaj vinograda. Natančneje se izTe pri Josipu Ser-nec-n, km. sin. Spodnja St. Kun-gota, Gradiška. pošta Pesnica.
134 3-2
Novoziiana hiša se poceai preda
pri St. Jožefu na Studencih. Ua-slov pove uprav.	154 2-1
Iiepo posestvo r Gotorijah pri Žalcu t SaT. dolini se proda iz proste roke, obsoji iz 3 njiT, 2 traraikoT in gozda, popolnoma noTe enonadstropne hiše s gospodarskim poslopjem, n0T0 hmeljsk« sušilnico, kozolcem, svinjaki itd. . Hiša stoji Da najlepšem solnčnem ■ kraju ob okr. oesti in ima spredaj j lep sadonosni in zelenjadui Trt. | Cena in drugi pogoji se izvejo v i župniščn v Gotovljah. 141 8-1
• G e stiki sprejme šivilja v Mari-| boru, Schiilestrasse 6. II. 147
T.rtnl cepiči.
i 20.000 laškega rizlicga in I 7000 silvana, natančno sor-! tirani, s popolnoma zdravimi | očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenbargu Sp. Štajersko.	83 (1)
Štampllje
iz kavčuka, modele za predtiskarijo, izdelu je po ceui Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16.
Jjuuuau uiumimuu ÍH PSOjMi "C
razpisnje
SlllŽil II
Prošnje se naj vpošljejo do 20. marca t. 1. na iiaiafotvo.
liiitlovlk Kuharic,
trgovec t Ormožu,
priporoča veliko zalogo manufakturnega in ijsecerifikega blaga. — Cene nizke, postrežba točna!	se 19—»
Vhod: Webergasse 3.
fm
Ui
Papir kancelijski ia pismeni, v vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoča
¡osfič
v Celju. 789 (i)
Posestvo 10 oral, zidana hiša s prešo, vinograd z amerikanskim trsjem zasajen in lep sadoTnjak. Oddaljeno je pol ure od cerkve. Matija Has, Spodnji Dol šteT. 95. St. Jakob SIot. gor. 126 3-2
Oddaja stavbe
novega enonadstropnega šolskega poslopja v Konjicah okolica s 6 učnimi sobami, telovadnico, nad učiteljevo steaov sinje in drugimi prostori se razpise v potu ofertor ¿0 15. marca t. 1. Stavba se bode oddala le enemu gk vsema podjetniku. Stavbeni opera« je razpoložen na ogled pri šolskem vodstvu v Konjicah okolica. Krajni šolski svet v Konjicah okolica, dne 11. februarja 1908.
117 3-2	Ignac Potnik, načefeik.
inogradniki!
L štajorska trsničarsfca zaflrai
pošta Juršlncl pri Ptuju
ima za nasadilo dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prod^. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi iepa sadna drevesca (jablane) na prodaj.	73« (1)
Za spomladi
blaga, za moške in ženske obleke, svileni robci, razno perilo, preproge, kravate, ter ugotovljene obleko za moške in fante, po najnižji ceni.
Največja izbira ravno na novo došlega
Maribor
Grajski trg it. 2. (Hurgplatz 2.)
še ne kupuje papirja, razglednic in dragih pisarniških potiebsoia v nar. trgovini
ss ir. w£ixij9 ::
:: :': :: :: Maribor :: Gosposka ulica it. 33. :: :: :: :: Posebno -velika, ixtoira, vseli. šolskiiL potre"bšč&»..
POZOR:
Edina narodna trgo-vina z manufaktur. in špecerijskim blagom
L.

priporoča eenj. obešn-stm svoje veliko, nov« zalego. Ceae nizke, postres, tečna.
Ki.r hoče dobre kupiti, navoitoo trgovine fini.
t veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št 10.
Svoj i Is svojim!
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatsr
w Mariboru
Tssettboffopa cesto 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro Izvršijo. ::
Trgovina z manufak turnim, modnim in drobnim blagom
F SI»®
eliks
Grajski trg it» S
priporoča rvoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za moške in žensUe obleke, kakor tudi prav dobro platno sa vsakovrstne perilo. — Oprave za ženitre, garnitur®, giejroge ia odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
kupujemo pri
JOŽEFI ÜLAGA T MARIBORU,
Tegethoíova cesta štev. 21.
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema t zavarovanje proti požaru in vpepelitri po bliskn nepremičnine Tsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : nišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blage t trgovinah itd. po jako cgodnlh pogojih ln nlskih cnah.
Vía pojasnila daje: ?odružnica .CROATIA' v Trstu, Como št. 1.
PAZITE
letos pri nakupovanju oblek in drugega ma-nufnkturnega blaga, na Trgovsko hišo
R. Stermeckl — Celje,
t kateri se mora zaradi prezidaranja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega bla ga popolnoma odprodati. Zato eea« :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na Tse strani franko ia zastonj.
Narodna gostilna
— Pri pošti ===
ffiarlkor, Tegethofova c»'8ta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrale in tople jedL
Mar. Meden.
ker «s tam dobi najboljša blago po najnižji ceni ia
sicer za spomlad velika izbir za taožite in ženske oUtdke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge,, vse najboljše vrste. :: s ::
Tovarna za glinske izdelka
izdeluje s parnimi stroji iz najboljie. večkrat premlete gline priznane nsyboljše izdelke, kakor: patentorano L-rezno in Tgakovrstno drugo Btrešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene čeri itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi t Mariboru, Cesarska cesta, pri kaaenarju A. Glaser-jc.
11 Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo 11 Rune vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
Kapljice za želodčni krč : Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju a Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Pi*iail s mestna lekarna pri c. kr. orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15.
R^afläsosr» f
Sofijin trg m
1 SVOJI K SVOJIMI
R.SaM,CÉ
===== Náratlni dem.
SajveCP In mJ-MDSjSi rtSjiírt. ■r — wrtmliw, ztetniM Ii optlfi-- ctb prednetev. : >j NaroČite najia-' vejSl e««» brsz-plaioa.
in «»kicmii: .,K»:«<i Jso tíe&uvno dr«ít*o.
Odgovoriti Wjdüik: Ferdo Lssköva.-.
Tka tiíknrní) sv. CiriSa ▼ íásyibcm,