"PROLETAREC" i ' • - je delávslcl list za mislece cftatelje GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE I f à F 'M'fttffjíNiN' ' v 1 Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list MMOMMMIMIMMMm OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P. V.-NO. UM... But «toé »»rond.cUiH» matter Dream bar t, IH7, ¡•LfJ^^W- IM*, unda* Ik* Act «I Cm«m«* mi Mara at tha post office rak 3r4» IM7là. . ... CHICAGO, ILL., 21. NOVBMBÄA, (NOVEMBER 21.) 1829 FuMUM Waahly «I M» W. 26th tt. LBTO—»VOL. XXIV. AMERIŠKE KORPORACIJE IMAJO DO DVA TISOC TOV AREN V INOZEMSTVU Tri milijarde pet sto milijonov znašajo ameriške investicije v tu jih deželah . fm Neumestni apeli na patriotizem finančnih in ' * •» - j* i» t it' i industrialnih maqnatov investiral v I tovarne skoro v vseh Tri milijarde pet sto milijonov Jolarjev je ameriški kapitalizem inozemstvu, (i radi deželah sveta, profit pa se mu steka T Mjegov ha urni centrum v New Yorku. I*red vojno je pošiljal v / inozemstvo blago iz svojih ameriških tovaren. Ameriška izvoz-^ na trgovina je sicer še vedno o-gromna. V prošlem fiskalnem letu je izvozila "blaga v druge dežele za pet milijard dolarjev. Veliko naročil pa izvršuje ameriški kapitalizem sedaj že iz tovaren, ki obratuje v Nemčiji, Angliji, na Kitajskem in v drugih de- Okrog sto pefdtiet velikih a-meriških korporacij ima poleg ameriških še približno dva tisoč tovaren v« inozemstvu. Matthew ¡Woll, podpredsednik A. F. of It je nedavno v govoru, ki ga je ' imel pred političnim forumom Williamstownskega instituta, razlagal, da povzroča te vrste ekspanzija ameriške industrije v inozemstvu brezposelnost v tej deželi. Namesto, da bi poslali naročeno blago od tukaj, ga jim izvrši tista njihova tovarna v inozemstvu, ki ga lahko dostav» najbolj ekonomično, to je, s čim večjim proGtom, neoziraje se na interese ameriških delavcev. Woll je »varil, da če sc bo to metodo se bolj uporabljalo, kakor izgled*, bo imela koncem konea škodo ta dežela kot celota. Ampak njegovi apeli ne bodo našli v krogih ameriškega in-dustrialnega sveta takega odmeva, ki ga zeli, kajti kapitalizem ni sistem, ki bi mogel ali hotel delati za interese aplo&nofAi. On pozna edino profit. ¡Razen ameriških tovaren v drugih deželah manjšajo delovni trg vedno bolj izpopolnjevani stroji in druge tehnične naprave. , (Cetndi je napeljevanje it vrsto let neznatno, je delavcev na a-meraUfem trgv veliko pač kakor se jih potrebuje. To povzroča kronično brezposelnost, četudi v Zed. državah le ni toliko občutna kakor je npr. v Argliji.* 0a primero je Woll navajal, da je Henry Ford premestil svojo tovarno za traktorje na Irsko. To pomeni, da *raeri*kl delavk izgube delo in okraj davke od njegove tovarne, katere bo v bodoče dobila Iraka, in s ameriškimi patenti protektirani traktorji bodo uvažani v Zed. države ea rine prosto, in prodani po i»1»*1 Üj Mah kakor če bi bili izdelam % tukaj. Nižje plače na Irskem omogočijo Fordu cenejšo produk eijo in laglje tekmovanje na e vrop*kem trgu. Ampak ameri škemn delavcu in indirektno far matjem ta način Fordove ekspAn *ije nT v korist, pač pa v Sk*>oselnost," je pridigal Matthew Woll, ki je glavni besednik Ameriške delavske federacije. Toda bo ostalo pri pridigi, kajti kapitalizem se čisto nič ne ozira na moralne nauke, pa tudi ako mu jih daje sam pred« aednik Zed. držav. Izgleda, da bo to zimo brezposelnost v tej deželi zelo občutna. Nekateri ekonomi pravijo, da je vzrok temu padec delni« na "borzah. Stotisori so ob prihranke, ki ao se iztekli v velike bisage, in tako je njihova nakupna moč zmanjšana. VrtlefinanČniki pa bodo ta prebitek zopet invewtirall v inozemstvu. Krah na borzi je dobil svoj odziv v trgoVinah, katerih promet se je zelo zmanjšal. Tudi avtomobilska industrija je prizadeta in več ali manj vse druge. Mnogi ameriški li*ti očitajo kapitalistom sebičnost, ter jim priporočajo, naj bodo lojalnejši interesom svoje dežele ter rajše razvijajo industrijo tukaj, ne pa v inozemstvu. A zakon kapitalizma ni tak. Kapitalizem gre kamorkoli, kjer pričakuje profit. Kapitalizem je po vojni do-b:l izrazite mednarodne oblike. (Ustanavlja mednarodne kartic in mednarodne banke. Njegove mednarodne konference so mnogokrat važnejše kot pa^konferen-ee dinlomatov. Socialistom je ta pojav razumljiv. Vemo, da kapitalizem ne more biti nacionalističen v ekonomskem smislu. On je patrioti-čen le v toliko, v kolikor hoče, da ga kanoni, afmada in mornarica poedine dežele "profektira". Ali začel je iskati že mednarodno protekeijo. Kapitalistična ekonomska struktura se razvija listo naravno v smeri, kjer jo mora naslediti socializem, ki#tndi ne prizna mej, toda p6rna pa interese splošnosti, medtem ko pozna kapitalizem le svoj profit. Iii ŠOLE NAJ SLUŽIJO ZNANJU, NE ZAVAJANJU«® f ViTfkJltMT V javnih in drugih šolah se uči še mnogo takega, kar zavaja, in še marsikje se učencem skriva resnico. Nauk o postanku sveta in človeka, kakor ga tolmači znanost, je v mnogih krajih ameriške Unije prepovedan. Nazadnjaški, bigotni učitelji izrabljajo svoj poklic za poneumnjevanje otrok. Ali znanje je vendar močnejše od ignorance in luč je jačja nego tema. Bigotstvo ima čezdalje težji dostop v šole in pride čas, ko mu ga bo hič znanja popolnoma zaprla. ^mmmmm¿Tí 1 ~ i i * i KDO PRAVI, DA SMO PRED ZAKONOM V» ENAKOPRAVNI? m Ako si v North Carclini za unijo, te obtožijo, da ščuješ proti državi HOOVER SKLICUJE EKONOMSKO KONFERENCO Obravnava proti Alfredu Hoff manu in tovarišem Alfred Hoffman, organizator unije tekstilnih delavcev v Ma-rionu, No. Carolina, ni komunist. Je član Ameriške delavske federacije in unija tekstilnih delaveev, za katero dela, je včlanjena v nji. Za kompanijo to ni važno. Ona unije noče—pa naj pripada kamorkoli Jfoffman je bil začno z več drugimi stavkarji obtožen veleizda-je, "njegov zločin" pa je v tem, da Ičuje na upor proti državi North Oarolina. ¡Seveda je to te pretveza, kajti JToffman je pač ščuval samo na "upor" proti kompaniji, ki lastil je v Mariotiu tekstilno tovarno. , Delavcem rti dejal, da naj vržejo upravo tovarne in se jo polaste, ni jjm dejal, da naj pobijajo kompanijske kozake, nego ie nanje apeliral, da naj se o* ganjzirajo zato% da odpravijo v tovarni siiženj*kr razmere ter si izboljša njo svoJe mizerno živTjen-sko stanje. To pa je v North Carolini že "upor proti državi". V dokaz, da je Hoffman nevaren državi, ie bilo navedeno: Organiziral je stavkarje. da so zagradili dok ml v fovarno ter branili drugim na deio. Dovaial jih je do tovarne z avtomobili. Svetoval je stavkarjem, da naj "lojalne'' delavec (skebe) izvle-čejo iz tovarne. Kden obtoženih stavkarjev je šerifu grozil z nožem. Nekateri so šerifa in njegove pomagače preklijgali. . Načelnik utavkarskega pevsk^ga zbora je dejal, da bo ta hudičev hu-ženjski sistem zdrobljen. Vse to je kajpada silno ''.nevarno" North Carolini. In zato je poskrbela, da se stavkarje preganja na državne stroške. V proti-dokaz stavkarji navajajo, da je sčrif ubil šest stavkujočih delavcev, ne da bi mu storili kaj zalega. Nihče stavkarjev ni bil o-borožen. Potični, ki je obtožen da je šerifu grozil z nožem, se je pustil aretirati brez odpora in stavkarji sploh ne verjamejo, da nni je v fesniei grozil. <'e bi bila jnstiea pravična, bi poskrbela, - da bi se kaznovalo brutalnega šerifa in njegove potna griče. North Parnimi bi bilo bol j v Čast. če hI stopila na prste kompaniji. ki bogati na ¡zkoriSča-tvn. namesto da preganja izkoriščane delitve«. CRUNDIJEVA SODBA O PROGRE-StVCtH Z ZAP ADA Pennsylvanska zveza industri-alu#v ima v Washingtonu lobista jOrundyja, čigar vpliv na zakonodajo je zelo velik. Grundy je Kam kapitalist, in za denar ni no-benkrat v zadregi. Med drugimi je senatna komisija tudi njega zaslišavala ter ga vpraševala, kdo ga plača in take reči, Grundy je dejal, da ima sani dovolj denarja in u« potrebuje,- da bi ga kdo plačeval. S senatorji ni b i nič kaj prijazen iu nad "progresivnimi" «e je parkrat zelo razjezil. Dejal je, da je v zbor-uiei nekaj senatorjev, ki se bi pploh ne smeli uiuešavati v predlogo za tarifno postavo ali o nji glasaysti. "Čemu n«\" so ga vprašali, pa je dejal, da zato, k.t nikogar ne zastopajo. Ko so še siMi vanj, je dejal, da ima v mislih senatorje "iz nazadnjaških zaj>adruh držav". . "Časnikarjem je dejal, da je krivično, ker ima Pennaylvania ali New Yorku v senatu ravno tako le dva senatorja kakor jih ima npr. Nevada, ki ima komaj toliko'prebivalcev kakor posamezen volilni okraj v newyorskem mestu. In takih držav je več. Njihovi senatorji zastopajo le kmete, zraven tega so «neodgovorni in uganjajo sitnosti s svojim radikalizmom. Bogati Grundy bi gotovo nič ne kritiziral, ako bi takozvani progresivni senatorji iz zapada glasovali tako kakor zahtevajo interesi kapitalistov v vab od ni h državah. »Sistem reprezentaeije v ameriškem senatu kritizira le s tega vidika, ne pa zato, ker j# res nedemokratičen. Zatrjevanje vsekrižem, da ameriška prosperiteta vzlic krahu na borzi ni prav nič nevarna, posta» jajo nekam sumljiva. Če ni v nevarnosti, čemu je treba toliko izjav, da se ne bati, 44 kajti ameriški business je zgrajen na solidni podlagi"f Mar zato, da se potolaži tiste, ki so v skrbeh za svoja okrhnjena premoženja t Dejstvo je, da business sedaj ni najboljši in da je v veliki negotovosti. Predsednik Hoover in vodilni politični prvaki ne" žele večja ekonomske krize, vsled ta» je sklical konferenco, na katero so bili povabljeni veščaki in reprezentantje velekapitata. Namen konference je preprečiti krizo, četudi v listih ITooverjevo vabilo ni tolmačeno na ta način. Operna predstava v S. N. D. v Člevelandu Opera "Urh grof Celjski" prviö na slovenskem ameriškem odru. CÜ0E21 SE SE ZMEROM GODE Stotisoce ljudi roma na duhovnikov grob in čaka "miraklov" i N apredovan ie udesparatniK9 strank V Nemiiji iV nedeljo 17. novembra so se vršile v Nemčiji občinske volitve, v katerih so najbolj narasli fašistični In komunistični glasovi. Imenujejo ju tudi "desperatne" stra'nke. V Berlinu imajo socialisti in komunisti večino, toda na kako skupno delovanje s komunisti seda i še, ni misliti. Komunisti so v Berlinu dobili fiO mamiatov. Socialisti jih imajo 71. Fašisti, ki preie niso imeli nobenega, bodo v bodočem mestnem svetu imeli 13 odbornikov. Naiveč je izgubila no nemških občinah nacionalistična stranka v prid fašistov. IV Člevelandu bo na Zahvalni dan v četrtek 26. novembra vpri-zoril pevski zbor "Zarja" Par-move opero v treh dejanjih "Urh grof Celjski". Zanjo vlada veliko zanimanje. Izmed zunanjih posetnikov bosta.) prisotna tudi operni pevec Banovec in Kbbin Kristan ter člani jn članica detroitskega pevskega zbora "Svoboda". Nova penzijska »* 111»' » »11' ■ < postava v Angliji Angleška delavska vlada je u-vedla novo penzijuko«postavo, ki določa pokojnino za vdove, sirote ijn vsled starosti onemogle. Že prvo leto bo izplačala štirideset milijonov dolarjev. V Angliji je okrog pol milijona vdov, ki ¿n po novi. postavi deležne pokojnine. « .«♦ Včasi je komu hudo, ker se dogajajo več čudeži kakor rekoč in ker je tako malo prilike postati svetnik ter si zasigurati mesto v praktiki. Kni dolže maainerijo, drugi, ki so seveda brezverski, pa pravijo, da se čudeži god?» le med neumnimi ljudmi. Bilo kakor bilo, listi poročijo, da roma dan na dan tisoče lju li v Maiden, ki je v isti državi kakor Boston in ki je poslala Sacca in Vanzettija na električni stol. V tem Maidenu imajo pokopališče 8v.. križa in tam je grob, v katerem leži katoliški duhoven Patrick J. Power, šestdeset let je že v grobu, nato je 44 začel delati čudeže". Nune in duhovni kleče okrog in molijo, da bodo tudi oni deležni svetnikovega blagoslova. Ljudi pa prihaja toliko, da so bile pozvane policijske rezerve, ki delajo red. Pra-. vi jo, da je bilo že več bolnikov čudežno ozdravljenih, in tako raste slove« o novem svetniku vsepovsod po verni okolici. »Policijski biro sporoča, da je bilo v nedeljo na tem pokopališču četrt milijona ljudi, iz česar lahko sklepate. da narod še ni pameten, ali pa, da se "čudeži" še zmerom gode. MSiogi so ostali ob grobu celo nač in kleče molili. Tisoče ljudi v nedelje proti večeru je bilo premočenih, kajti lil je dež, ali pa je bil mogoče božji blagoslov z neba. 'Reporterji pravijo, da bodo tudi zdravniki mnogo zaslužili. Petnajst mrtvih pri volitvah predsednika v Mehiki /f IV nedeljo 17. nov. so se vršile v Mehiki volitve predsednika republike. Izvoljen je bil kandidat režimske stranke Pascual Ortiz Üubic. Kandidat opozicije je bil José Vasconcelos. Na mnogih voliščih je prišlo do bojev. Petnajst ljudi je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Pristaši Vaseonce-losa zatrjujejo, da so bili na vo-lščih terorizirani, da se jim mno-gokje ni pustilo glasovati in da to sploh niso bile volitve. Ameriški poročevalci istotako zatrjujejo, da te volitve niso bile svobodne. Sicer pa v Mehiki veliko bolj priučeni na revolucije kakor na volitve. Le nekaj mehiških predsednikov je bilo resnično izvoljenih; večinoma so prišli na vlado h pomočjo revolucije. PROLETAREC V STAREM KRAJI n tf" «i 1 t i ÉÉÉjB Ql a so o i ii z jípase ga fciilbaiiajia Z agitacije za Proletarca v Johnstownu Ko to pišem, nem na agitaciji /a Proletarca v Johnstownu in o-kolici. Dosegli smo že lepe uspehe, h katerim so največ pripomogli znani sodrugi A. Vidrich, 1. Orožnik, Jos. Vidmar, FY. Pod-hov, John Tiangerhole in drugi. V Johro'ownu in okolici ima "Proletaree" mnogo naročnikov, in od zdaj jih bo imel še več. Se-vi da ni to mpja zasluga, nego o-n^njenih sodrugov, nadalje so-druga A. Krasne, ki mi je tudi šel zelo na roko. •Kakor drugod, je v tem okraju še veliko polja za naše delo. Seveda bo vzelo časa, predno se bo delavec prebudil in spoznal vrednost delavskega časopisja. Klub št. 5 v Johnstownu je trdnjava, s katero se naselbina in posebno še sodrngi lahko ponašajo. Celo nasprotna struja agi-tira zanj. Katera, to vedo dobro klubovi člani. •V Johnstownu so med aktivni-m litdi ženske. Sodr. Anna Kra-šna je klubova zapisnikariea. Pri prireditvah se naše zavedne ženske potrudijo, da se delo' lepo in v redu izvrši. Na društvenem polju so istotako zelo aktivne. Ko človek to opazuje, vidi, da so argumenti tistih, ki pravijo, da iz tega ne bo nikoli nič, in da ni vse skupaj nič, nicevi. Klub v Johnstownu je mnogo več kakor pa si eni predstavljajo. Dokler bo imel vodstvo in Članstvo s tako voljo za socialistična načela in delo, mu je vpliv in napredek za-siguran. V klubu so izkušeni, izobraženi člani, ki poznajo življenje, delavske boje, borbo za obstanek in delavsko gibanje. Iz doživetij, bojev in aktivnosti s. Fr. Podboja bi človek lahko napolnil knjigo. Zanimivo ga je poslušati. Tudi klub v Johnstownu ima nasprotnike. Bilo bi čudno, če bi bil brez njih, posebno ker ima v naselbini vodilno vlogo. Delavske razmere so slabe, (ilavno besedo tu ima Charles Schwab, oziroma njegova Bethlehem Steel kompanija, ki lastuje tukajšnje tovarne in mnogo premogovnikov. Ti gospodje odločajo, kdaj ima delavec lahko službo in kdaj ne in koliko naj bo njegova plača. Drugod ni nič boljše, če delavci niso organizirani. Upajmo, da pridejo časi, >o delavci ne bodo v tako veliki ekonomski odvisnosti kakor so danes. Boj za ta cilj vodi socialistično gibanje po vsem svetu z velikim uspehom. V splošnem je Johnstown z o-kolico napredna slovenska naselbina. Je aktivna na kulturnem in društvenem polju in klub vzgaja rojake v razumevanju socialnih problemov. Imajo pevske zbore, dvorsno in lepo uspevajoče hranilno in posojilno društvo. •Pisal bi še o drugih zanimivostih, toda ker z agitacijo še nisem gotov, moram z njo nadaljevati, pisal pa bom več ko se vrnem domov. Joseph Snoy. PROHIBICIJA 8 PUÔKO. ' Brošura, ki jo je izdala Družba proti prohibiciji, pravi, da je bilo v desetih letih Volsteadove suhaške postave ubitih okrog tisoč oseb. Največ teh Življenj so vzeli po zatrdilu istega vira snha-ški uradniki, ki se v svojem for-ciranju nepriljubljenega zakona selo pogosto zstekajo k orožju. DOPISI V PO KAMPANJSKI NEVIHTI. Collinwood, O. — Well, volitve so minile in vse je "over". Razburjenje je prešlo in ljudje so se zopet zamislili v običajne posle. Tako bomo v tem oziru mirni prihodnji dve leti. Agitiralo se je vse vprek, drug čez drugega, med republikanci kot med demokra-t\ Neštetokrat smo culi, da se mora napraviti Cleveland za varno mesto, da se mora korupcija iztrebiti in v ta namen se mora mestno vlado spremeniti. Prošle volitve dokazujejo, da je bilo vse tisto vpitje za spremembo prazna pena, ki so jo pihali sem in tja političarji, da love glasove. Znak "r.prf membe'' je morda edin') v tem, da je eden koncilmanov ita lijt.nskega rodu predlagal resolu e jo za odstop mestnega ravnate Ija Hopkinsa. * Kako smo napredovali pri pro-šlih volitvah z našimi delavskimi kandidati! Well, v prvem di-striktu so med drugimi zelo priporočali v izvolitev soeialista Wil-lerta. Je sposoben za urad v katerega je kandidiral, poštenjak in zagov /rnik ljudskih interesov, ali ker je socialist, ni bil izvoljen. Kljub temu je dobil blizu tiso.'» glasov. Približno toliko jih je dobil s. Martinek. • V našem (četrtem) distriktu jih je dobil s. Yellen 4i imeli skoro Ipramo dvorano." Ako tisti, ki so zavze-li taktiko zdrsžbarstva, mislijo, da bodi delo "Save" in kluba št. 1 z bojkotiranjem in intrigira-njem uničili, svobodno jim, naj poskusijo! Ali bilo bi bolje, če bi energije porabili za koristno prosvetno delo. Kdor misli, da ne more z nami, saj si lahko pomaga ilrugod. Dela mu ne bo zmanjkalo. Nad njihovimi uspehi n« bomo seleneli Jeie, nego jih jim privoščili, mi pa bomo skušali r nrijateljskem tekmovanju dosegi še večje. Dosdaj smo zmerom napeli. Chas. Pogorelec, tsjnik. ZAPADNA PENNSYLVANIA IN NAŠE AKTIVNOSTI KaKJnc* bodo poročila na konferenci 24. novembra? iBil sem pri sodrugu, ki se je potožil, da so ljudje radi navdušijo na zborovanjih, potom pa nekam utihnejo do drugega zborovanja. Le nekateri so aktivni in store kolikor morejo, da prebuje-valno in vzgojevalno delo med ljudstvom ne utone v morju brezbrižnosti. Na konferenci v Syganu je vladalo razpoloženje, kakršnega je Človek, ki želi delavstvu dobro, v resnici vesel. Zborovanje kakor priredba na prostem sta imeli vse znake Živahnosti in energične volje. Gostje in delegat je so se rszšli z zavestjo, da je minil plodovit dan, ki bo imel nedvomno dobre posledice za bodoče aktivnosti pod okriljem konference. Tako so mislili in se razstali. Nedolgo tega sem se srečal s s. John Terčeljem. "Kako kaj aktivnosti v tem kraju!" Nič se ni pohvalil. Premalo je takih, ki bi delali. Eni so malo-dušni, eni ne utegnejo, največ pa je indiferentnih. ,"Pa daj ti več!" Skoro se je razjezil nad mano. "Mar naj bom še tebi za tarčo, da boš streljal vame," je dejal malo za šalo in malo v jezi. "Saj me itak 'peglajo1 —" in naš Ter-čelj je še malo zaklel zraven. Pa ga res kdo "zagrabi". "Vidiš, to je zato, ker si aktiven. Neaktivni niso znani, niso toliko odgovorni in če se kregajo, se dajejo kar s sosedi." "Konferenca se bliža, a dela še ni izvršenega skoro nič,\ je dejsl. • Pogovarjal sem ga, da ni tgko slabo kakor on vidi. "Počakaj, to ne gre kar čezaoč. Boš videl, ko bo več tsko naVdnšenih. To I>;« vzame nekaj časa." Pohvalil je nato tisto skupino sodrugov, ki delajo kolikor jim razmere dopuščajo, ali nsselbin v zapadni ¡Penni je mnogo in treba bi bilo izvršiti .veliko več dela kakor se ga sedaj. On mi je pojasnjeval, da bi rad storil več, kot stori, pa ne more. Na delo se vo- zi v Pittsburgh in nazaj, da mo-|na zimo bo menda bolje, potem nedvomno lepo sprejeli O tem ra z doma, ko je tema, in pride bom že kaj več naredil za stvar." domov, ko se dela noč. In delo zidarja ni lahko. Malta, opeka, apno, cement in pa naglica, s katero je treba delati—"ko pridem domov, sem utrajen, pa tudi pišem težko, ker so prsti vsled tega dela za pisanje jako neokretni," mi je pojasnjeval.. John Terčelj ima družino. Skrbi zanjo in ji želi dobro. Ima so- Omenjam v tein članku Terče-Ija, ker *e mi je ob tej priliki zdel malo preveč črnogled. Človek je včasih že tako razpoložen, da gleda Vse bolj skozi črne naočnike, posebno ako je preko mere utrujen, ali to ni Terčeljeva na-tura. "iSaj je nas veliko, ali dela jih malo, in to so naše težave." Ugovarjal sem, da imajo take Konferenci« J. S. Z. za zapadno Pennsylvanijo bo v nedeljo 24. novembra ob 10. dopoldne v dvorani druitva it. 138 SNPJ., STRABANE, PENNSYLVANIA progo, ki se ni jezila, ko je po-^Vprilike najbrž povsod, ne le pri rabil leto za letom večere in ne- nas. Razumem, da je človeku delje na sejah, na agitaciji, na konferencah in shodih. Zdržal je, ker mu je dajala žena mo-rslno podporo, četudi mu je včasi svetovala, naj se malo umiri, toda če bi prenehal z aktivnostmi, pa ji ne bi ugajalo. Pravil mi je, da se udeleži vsakega zborovanja v svojem kraju in vsake k6nference, če le more. Ko je bil v poletjur na seji glavnega odbora SNPJ., j? prišel na nedeljo, zgodaj zjutraj, ko ¿e je vršila konferenca v Her-miniju, v Pittsburgh. Vedel je, da bo stvsri koristilo, če bo navzoč, pa je šel namesto k družini V Strabane na konferenco v Herminie. To vzame dan časa n on ga je dal. Terčelj je enorgičen človek. Vzlic težkemu delu, ki ga opravlja, in delu v rovih, v katerih j J pustil mnogo dni, je fizično in duševno dobro ohranjen. "Ti si kot železen," mu je rekel rojak.' Izrekel je resnico. "Ko bi vsaj več časa imel — nas. hudo, kadar vidi, da se bi lahko doseglo mnogo več, ako bi ljudje bolj delali za uresničenje svojih sklepov, ampak kaj hočeš! " Veš, prokleto potov *nio že napravili po teh hVibih," je rekel Terčelj. Ta, pa oni, tretji, petnajsti in tako dalje — bilo jih je eela vrsta, ki so delali leta nazaj. "Ce jih bi danes ne bilo, pa bi tudi naše konference ne imeli," je de nr~A nDftolhina dobrih Hudi. ki bodo udeležence konference O ZADRUŽNI PRODAJALNI V CANON8BURGU Strabane, Pa. — Pred kakimi dvanajst leti je začela v Pittsbur-ghu poslovati veletrgovina, katera je delovala za ustanavljanje podružnih prodajalen. Imenovala se je Three State Co-operative Association. Po iniciativi tega podjetja so nastale v naših naselbinah zadružne prodajalne, kot v Lawrence, Imperial, West Newton (Collinsburg )iu Avela, t.u v Strabane pa se je razvijala pod imenom Alexander Co-opera-tive Association. iKolikor je meni znano, sta pri življenju le še dve izmed omenjenih zadružnih prodajalen, namreč tukajšnja in na Imperialu. Ob ustanovitvi so bile vse omenjene trgovine pridružene Pittsburghu, pozneje pa so odstopile, ker je bilo to v nji-hovem interesu. Pittsburška centrala je imela slabo vodstvo, pošiljala je podružnim trgovinam staro in slabo blago in to za višje cene kakor bi ga lahko kupile drugod, včasi pa ga ni niti imela ter ni mogla izvršiti naročil. V naselbini Lawrence in tudi drugod je zadrugo uničila stavka in brezposelnost. Krediti, * nezanesljiv* promet in nesigurnost je bila prevelika teža, da bi jo ta zadružna podvzetja zmagala, kjer pa 'so bile oikolščine ugodnejše, so ne ohranila in uspevajo. Tukajšnja zadruga ima v načrtu povečati svoje poslopje, da bo boljše odgovarjalo prometu. Vrednosti v blagu in poslopju ima okrog $40.000. iZa svoj uspeh se ima zahvaliti sposobnemu vodstvu, posebno pa svojemu glavnemu. prodajalcu Frank Dreniku. On je človek s potrebnimi zmožnostmi razumevati v trgovini ljudsko psihologijo ter trgovino prilagoditi. potrebam okolice, v kateri posluje. Ravno tako gre zasluga članom odjemalcem. Koristilo bi, če bi se take zadruge večkrat oglasile v javnosti sem se uvrt-il vselej, ko sem bil v s poročili o svojih uspehih In njihovi sredi. 1 | težkočah. (Posebno prikladne v Citam, da je sodrug Joseph namen so posebne izdaje, ka-iSnoy na agitaciji onokraj Pitts- kor je n. pr. Ameriški družinski burgha v Johnstownu in okolici, koledar in pa majt>ka številka Zelo nas bi vqpelilo, če se bo kaj /'Proletarca". Tudi z oglasi bi se dalj mudil v tem kraju, če pride morale večkrat odzvati. Zadružna našo konferenco. j ni pokret bi moral oglašati v li Kakšna bodo naša poročila! To ^ so 7H kooperative najbolj-ji na konferenci važno vprašanje, ^ "K'tatorji. hi ima svoj važen pomen posebno I J-ves tisti čas, ki traja od enega j zborovanja do drugega. Nekoč 80CIALI8TIČNI DNEVNIK "IL je nam bilo svetovano, da naj poročajo le tisti, ki imajo kaj razveseljivega, kajti jamranja je ** NTJOVO MONDO" IZHAJA SEDAJ V OHIOAOU. itak preveč. Sodrugi in somišlje- Italijanski delavski dnevnik niki. pridfeno na konferenco z ' Nuovo Mondo", ki je bil pred razveseljivimi poročili. Učimo se I*11" ustanovljen v New Yor-praktičnega dela od naših sodru- ku, se je preselil nedavno v Ohi* gnv v Readingu in naj nam bo v Sedaj je v posesti itali- vzpodbudo tudi veliki volilni janske socialistične federacije. Na- uspeh newyorških socialistov. Na- H,ov liMt* ¿e n" 1011 Bloe Islsnd prej z delom! Agitator. Zelo važno za vas Ali je klub J. S. Z. v v.li naaelbini ».top.n v rubriki Priredbe klubov j. S. Z."> Ako ne. p„.krbi.e, d. ne bo' brez priredb. ' ^Potrudite ss s« sredstvs šs sedaj, da bo klub lahko isttopsn na prihodnjem «bon. J. S. Z. s svojim delegstom. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN ané SURGEON Office hour* at 3724 W. 2J)th Street Tal. Crawford 2212 1— 3:30 — 0:30 — &&0 Daily At Hlavaty's Drug Stor« IIU WEST 22ND ST. 4:30 — 6:00 F. M. Daily Except Wed. and Sunday only by appointment». Residence Tel. — Crawford 8440 FRANCOZ IU SLOVENEC 1'Vnncoz in Slovenec sta se za pletla v pogovor o težkoei ter lepoti i/goV(ftjave enega in drugega Jezila. Francoz Je hvalil na vse prebege te/.kočo pri pisavi in izgovorjavi francoščine. Navijal je za *voje trditve razne vzgl ede. V francoskem jeziku *e n. pr. ptae Hordeaux, izgovori pa Hordo itd. «Sloveuee pa je rekel, da to ni tiiČ v primeri a težavno in hfagodonečo slovenščino. V slo-venlčim n/prt se piše "lonec", izgovori pa — "piaker* '! državah fiasko?" DA: Donald J. Lotrich. /SE: Oacar Godila. # PA: John Kopači» Ne: John Rak Debata v klubu št. I v petek .22. novembra, tpodnja dvorane .SNI \| 2657 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 0. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 0. do ft. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 0 «večer. Tal. Crawford 2883. Tal. aa domu Rockwall 2816. Pristoja jte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« ti dnevnik Stan«» »a celo leto $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. 3CT;Z.7TjIT,U1I lUfl S I !XT»IliniS flMHBBH mm u ^BHHWRUIBÊB agetovljen« It: i Za KÊÊmà&'t'^it weiiio udo- "oljstvo Jan,. ^^ eiao ALBERT STETZ FEATHER CO. lia Paesek »t.. Pa»*ai ''cheap" delnicami in toondi, ikajti čez sedem let vse pcav pride. Kadar jih bo pokupil kolikor ae inn bo zdelo zanj, potrebno, — nO, tedaj bomo "plezali kvišku". \Znat so mora, je rekel ti*ti, ki je h »vedrom kravo drl. NEW LEADER FRANK MIVŠEK f angleški socialistični tednik < ► i [ Izhaja v New Yorku. Naročni- < t na $2 na leto', $1 na pol leta. < t Najboljše urejevan angleški so- J t cialiatični list v Ameriki. Mno- < L po slovenskih delavcev aa čita. < L Naročite si ga tudi vi. Naročni- J r no zanj sprejema "Proletarec". j IIMIMIiHIM> Coal, Coke and Wood.—Gravai. WAUKEGAN, ILL. Phone 2726 ROYAL BAKERY I SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, | lastnik. £ 1724 8. Sheridan Rd , No. Chicago, 111. Gospodinje, zahtevajte v trgovl- J nah kruh iz naše pekarne. * tt»MMMM»»M»MMt»»M» 'JLuZjr. -n irrxxx:: xixssanrzxi ¡ MARTIN BARETINCIC | l>OGRBBNI ZAVOD Mesto, država 324 Broad Street jrj Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pa. rrrrrrr i rr rrmxr i. ri e i: i m . . . .... .-K . *....... . . i . . . . | SLOVENCEM PRIPOROČAMO j kavama MERKUR i 3661 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ m > Proletarca.) f * t FINA KUHINJA IN : POHTRKfcBA. * KARL GLA8ER, lastnik. • j Joka Metelko, 0. D. f Preiščemo' oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVBLAND 0. psxsxzis'sixrmxu a a j i uji DR. OTIS M. WALTER I ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th «t., CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4R72. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI I od do 10. dopoldan ob torkih, ! | četrtkih in sobotah. |1 TTfrrrrr; i u i u j r r rt rax ; Victor Navinskek > (► 331 Greeve Street, ;; CONEMAUGH, PA. > ........ f TV ( ► ► Trgovina dru&tvenih potreb- < ► | ščin kot regallj, prekoramnic, ! \ | znakov, kap, uajform, itd. . ; [ , Svilene zastave, slovenske, i ► J hrvatske in ameriške. ' J * Zaloga godbenih inštrumen- < ► • | tov ter finih \ \ COLUMBIA GRAFONOL i od $30 do $250 in slovenskih | > \ ter hrvatskih rekordov. i > ; Moje geslo je: ¡¡* i Zmerne ceae In točna postrežba, i J \ Pišite po moj veliki cenik. | \ | Naročila pošiljam v vse kraje | [ » Združenih d ris v. Za obilna na- < ► ročila se topit) priporočam. ! \ eee»ee»66eeee»ee»e»eo»»»< - RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave.f Chicago, 111. . a . * r Tal. Crawford 1382 Priatna in okuaaa domača jedila Cana smerna. Pet reib« lačna, VINKO ARBANAS 1320 W< l$th St., Chicago, lil Telefon Cansl 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA . TRGOVINA CVETLIC. Svaša cvetlice «a plate, »vadbe, pogrebe itd. i j MLADENIČI - MOŽJE ! j | Obleka po Tati meri I ! AA' v*m ¡»delamo obleko ali j! o IV JL suknjo, da vam bo pri- < ► !! stojala kakor rokavica na roki. < B $25.00 < ► ' . / o II Naročite si obleko ali suknjo ! \ ♦ pri nas. J Delo jamčeno Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name Itdelujem jih lično a v»ako vrstnimi okraski ia celuloida Pišite po cenik. John Močnik 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Naročnin Proletarca so poslali: 6607 Edna Ave CLEVELAND. 0 POÔILJITK DENAR POTOM BRZOJAVA! í STATE BANK Koncert v nedeljo 1. decembra v dvorani SNPJ., Chicago, 111. "Saya" ima ugled, da prireja pod HSSl 3643-3646 W 26th St., at Millard Avanue, Chicago, Ul. . poAilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih a,|roikov aa hrsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. .Poal%na vsota |>o izplačana na pofttftetn Uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka. Mi smo potroiili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta Izredni način pošiljanja denarja popolnoma ¥ vaio korist. PosluŽite se ga, In nikoli vel h* bo^te na drugi način pobijali svojega denarja v stari kraj. Nato brzojavne cene so običajno niije od postnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za aaie po"«bne cene. URADNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. »jutraj do 8. aVečerf v torek, sredo in petek od ajutraj do g. popoldne; v soboto od t. ■ jutra j do 3. popoldne. »♦M»M»»MM#MMilM»MMMMMMMMMMM>MMMMMtMMMM er Svoboda in socializem Veliko ljudi je, sicer dobrih in pametnih, ki jim je socializem morda z ene strani simpatičen, ki pa se ga vendar naravnost boje. in če se ne bore proti njemu, vsaj ne ganejo z mezincem, da bi po magali njegovemu gibanju in ga pospešili. I Boje se, da prinaša socializem smrt svobodi. Pogostoma so to močne individualnosti, sposob ne za velika dela, ki pa še bolj kakor poprečni ljudje čutijo potrebo svobode za svoje življenja in delovanje. Društvo, v katerem bi jim bilo oc konca do kraja vse predpisano, kjer bi bilo vse njihovo življenje pod večnim nadzorstvom, kj bi morali vsako svojo misel podvreči misli ve čine, kjer jim ne bi ostal noben kotiček za njiho ve skrivnosti, ki so jim draga prav zato. ker so skrivnosti — tako društvo ne bi bilo zanje le neznosno trpljenje, ampak bi zdrobilo njihovo moč. ubilo njihov polet in uničilo najboljše, kar bi mogli dati človeški družbi. . O socializmu je res precej razširjeno mnenje da hoče stlačiti ves svet v nekakšno ogromno ka sarno, kjer se bo vse človeško pleme gibalo ka kor velikanska mašinerija in kjer bo za korist družbe vsakdo moral žrtvovati svojo osebno svobodo. Socializem spravljajo v nasprotje z individua lizmom in mislijo, da ni za človeštvo mogoča druga alternativa kakor ta: Absolutna pravica osebnosti ali pa absolut na pravica družbe. Kaj pomeni arbsolutna pravica osebnosti, nam približno kaže sedanja kapitalistična družba. Ta pravica vodi neizogibno do načela, da je močnemu in brezobzirnemu vse dovoljeno. On sme uživati desetkrat« dvajsetkrat več kakor drugi; če ne more použiti vsega, kar nagrabi, sme nakladati kupe. polniti skladišča, bodisi da stra dajo množice drugih zaradi tega. Ce ima moč, sme izkoriščati prirodo in ljudi, zatirati razreda in narode; tudi krasti, ropati in ubijati sme. Zaradi pravice ene osebnosti lahko pogine vsaka, pravica tisočerih drugih osebnosti. In ne more se niti trditi, da je taka absolutni osebnost res najmočnejša in boljša od drugih Kajti moči za izkoriščanje ne daje v kapitalistični družbi posamezniku priroda, ampak dena*. Izkoriščevalec je lahko navaden slabotnež na duši in na telesu, z denarjem si lahko kupi glave, ki morajo delati zanj. Lahko je napol slep, brez zmisUt ie barve in oblike, denar mu dovoljuje, da napolni stene svojih salonov z umotvori največjih mojstrov in okrade za ta užitek tisoč ljudi, katerim bi bil bolj namenjen. ,Grd i noduren je lahko, ali z denarjem si lahko kupi ljubezenske naslade, po prirodi namenjene drugim. Absolutna pravica osebnosti vodi v tiranstvo in suženstvo. Ona ne daje svobode, temveč jo uničuje. Kdor ljubi svobodo, se ne more ogrevati /a skrajni individualizem. Ali tudi absolutna pravica družbe bi bila neznosna. Tudi ona bi pomenila tiranstvo. Toda socializem nima z njo nič opraviti. človek je individualnost. Čim razvitejši je, tembolj čuti to. Individualnost zahteva svobodo in jo potrebuje kakor pluča zraka, kakor ribi vode, kakor zemlje rastlina. Brez svobode zamre individualnost, kakor ovene cvetlica brez vlage. Jk O tem ni bilo nikdar dvoma med socialisti. In socializem ne stremi po armadi na tartvo d resi ranih rekrutov, temveč po organizirani družbi svobodnih ljudi, po družbi, ki bo individualnosti dala in zajamčila toliko svobode, kolikor je le more uživati posameznik, ne da bi s tem škodoval družbi. Socializem je v prvi vrsti in pretežno gospodarski problem. Anarhija kapitalističnega gospodarstva onemogoča izkoriščanje, zatiranje, brezpravnost, tiranijo, teptanje pravic in uničevanje osebnosti. Da pride osebnost do svoje naravne veljave, je treba gospodarskega sistema, ki prepreči dosedanje izčrpavanje množic v prid posameznikom; treba je sistema, ki bo služil družbi. To je sistem družabno organiziranega dela in ta te le tedaj mogoč, ako so delovna sredstva last družbe. V tem ni nič krivičnega, zakaj delo zahteva priroda. Torej ga sme zahtevati tudi družba, ki bo zato svojim članom delavcem dajala, kar potrebujejo, to se pravi, kar so družabno produ-cirali. S tem bo družba človeku zagotovila najboljše življenje, ki bo po stanju vede, tehnika, kulture mogoče. In šele s tem bo individualnost dobila neodvisnost in podlago za svobodno življenje. Socializem ne uničuje svobode, ampak jc prinaša. Kdo skrbi zanje Današnji kapitalisti žive skoraj tako, kakor je učil Kristus, ko je približno dejal: "Ne skrbite, kaj boste jedli, kaj boste pili, v kaj se boste oblekli, kajti ptice ne delajo, pa vendar žive, cvetlice ne delajo, pa so vendar oblečene itd., itd. —- ker za vse skrbi ljubi Bog v nebesih." Kakor ne delajo ptice, pa vendar žive. in ne cvetlice, pa so vendar oblečene, tako nekako izhajajo brez dela in žive vzlic temu v razkošju in sijaju tudi bogataški sloji, samo s to izjemo, ds zanje ne skrbi ljubi Bog v nebesih, ampak delavske roke in možgani na zemlji. AFORIZEM Zakoni kapitalistične družbe so: "Delaj ali pogini ; toda za nekaj ljudi se čitajo ti zakoni: "Lastuj in vživaj." Ti ljudje so seveda izjema. Velikansko večino ameriškega ljudstva zadene prva razlaga. DELO IN INDUSTRIJA Narisal Michael Biro r Mednarodni zadružni gospodarski prograi Emy Freundlichova (Dunaj). —!pojasnil marsikatero razliko teo-Prevel M. K., Ljubljana. .. rije in prakse v posameznih dr- --- |žavah ter pospeševal duhovno Leto H*28 je bilo za narodne strnjenost gibanje. Ta del ozi-(4ržarne)T zJriružue organizacije, ¡roma ta program moramo nekoč z delom pridobiti. Pravimo izrecno: pridobiti, zalfsj svetovno gcspodarstvo nikdar ne miruje jcakor tudi za posamezne zadruge in- veleuakupi|e zadruge resnično rekordno leto. Porast Članstva, »orast promHa in notranje o-!in stalno se pojavljajo novi pro-zdravtjenje gibanja so dali «boljše blemi, na kaOre ni mogoče eno- —* vpraianju svoje stališče, poprej pa se je ee obširno bavil s studi-jem fašističnih zadrug. V daljših izvajanjih, ki so bila priob-čena v precejšnjem delu zadruž-nega tiska, je dognal, da fašistie-ne zadruge niso avtonomne in ds predstavljajo «'isto strankino organizacijo fašistov. Zategadelj jih Mednarodna zadružna zveza ne more sprejeti v svoje vrste, ker smatra avtonomijo zadrug u dragoceni pogoj zadružnih org*. nisacij. Nasproti temu zastopajo nemški zadružniki stališče, da če j» pomanjkanje avtonomnosti odločilno dejstvo za sprejetje članov v Zvezo, potem ne morejo bi-ti članice Zveze niti ruske zadr«. ge, ki vendar tudi nimajo |>opo|. ne avtonomnosti, marveč stoje v muogočem pod vplivom vlade. V pravilih zveze je zahtevano le. naj bodo zadruge urejene na te. meljih rochdalskih pionirjev*av. tonomuost pa v teh 14 tezah ui nikjer zahtevana. Poleg te#a polagajo odločilne države v zadružni zvezi največjo važnost na svojo popolno neodvisnost s strani katerekoli organizacijo ali družbe. Avtonomija pa je postala mednarodno načelo, dasi ni v tezah rochdalskih pionirjev nikjer določeno povedano. ZtiOT «e nahaja zrlaj v težkem položaju, ker je sprejela ruske zadruge, ne da bi se ravnala po temeljnih pravilih, ki jih Kusi ne zastopajo. 8 tc*u ji je vsekakor odvzet močaa argument proti fašističnim zadrugam: po drugi strani pa je večina članov — zlasti angleške in ^srednjeevrojviko zadružništvo — tako strastno proti fašistom opredeljena, da utegnejo nastati resne nevarnosti, če bodo sprejeli v Zvezo italijanske zadruge. Priobčujemo to interesantno študijo v slovenskem prevodu, da bodo ameriški delavci, slasti s*dragarji, opozorjeni na velike naloge, ki dejansko pripadejo delavskim zadruž-nim organizacijam v splošnem eko. nomskem življenju. Mednarodna zadružna zveza mora postati ne samo to kar ie imajo kapitalisti v medns. rodni trgovski zbornici, ampak vež, in sicer tvoriteljica Zadružnega Gospodarstva v človeški dražbi.-- Autor članka je poznana pisatelji«» Emy Freundlichova iz Dunaja, ki je predsednica Mednarodne ženske za-I družne Gilde in odlična zadružna de-lavka v Mednarodni Zadružni Zvezi Jugoslovani med novicami rezultate, krit *mo «pričo gospo darskih tciavnv vseh državah pričakovali. Rastoča vel.kost u-«t va rja rastoč*» važnost v gos po- stavno odgovoriti s 14 tezami poštenih pionirjev, dasi dajejo te teze nenadomestljive temelje za gibanje in so ga vedno dajali. Iz- darskem življenju in s tem tudi.kuinje so jwwtale bogatejše, na rastočo odgovornost za celokupni sprotniki so se opredelili in niso razvoj svetovnega gospodarstva iadi tega je že Mednarodni zadružni kongres v Stoekholmu .1*27 sprejel sklep, postaviti poseben odbor, ki naj sestavi obseden mednarodni gospodarski program, ci naj ga v konfno razaojo preloži naslednjemu kongresu ki se >o vršil leta 11>*K) v avgustu na Dunaju. Odbor je olj priliki seje vodilnega, odbora v Pragi mese več le mali trgovčiči, marveč ve lepodjetja, karteli in trusti. Treha po jasno izdelati bistvo nasprotstva mdi privatnim gospodarstvom in zadružnim gospodarstvom, zakaj šele potem bo mogoče točno spoznfti pomen zadružništva. Drugi del ojograma more seveda uporabiti tudi razne sklepe svetovne g«>sptfdarske konference in ugotovitve drugih zvez, izde- take važnosti kot so mednarodne trgovske zbornice. 0 medsebojnem delu poljdel-skih in konzumnih zadrug so se izvršila poizvedovanja, ki so prinesla enako dragoceno in v marsičem zgledno gradivo. Druga okrožnica z vprašanjem, v koliki liicri obratujejo zadruge in vele-nakupne zadruge z nečlani, še nil Jugoslovani v ameriških listih zaključena. V tem imamo dvoje navadno nimamo "prominentne-nasprotnih pojavov, da del zve-j**" kaj Pupin, zinih članic prodajale članom, do-'se publicira, omenjalo se jc Sub-čim drugi del prodaja tudi prilož-P J"' iedaj B«novca< sporoča se, nostnim kupcem in ne«*lanom. Vi(1h !>rirei4podarstva. ¡Kadi tega so 'bili tiisli predlogi, ki so jih veščaki in člani'vodilnega odbora poslali generalnemu tajništvu, zelo različni, tako dn *q izbrali iz njih le one predloge, ki sa izražali temelj gospodarskega programa, ki ga lahko sprejme mednarodna zadrtilha zveza. T«- posebne naloge seveda »<• ovirajo, da ne bi zadružni gospodarski program savsrl svojega stališča do vprašanj svetovnega gospodarstva, ako n. pr. carinske politike in do vprašanja kartelov in njihove controle. Onspodarski program metlna-rodne zadružne zveze bi *e mora-o deliti v dva dela. Prsfi del bi moral poizkusiti, ugotoviti posebne naloge, ci naj bi jih izvršilo zadružno gi »anj^ Ta del proirrama bi bi stveno obogatil načela zveze in bi cen in (K)ljedelski produkciji, ki jih je predala javnosti nemška gospodarska anketa — vse to bo moralo biti temelj za program, ki naj bo odgovor, kako stališč« naj zavzame za«lružništvo napram go-«podarskim vprašanjem. Ali bo mogoče sestaviti ta program do HW0, leta, 'bo pokazalo šele nadaljnje razpravljanje, Več ugotovitev, ki so jih veščaki in člani vodilnega odbora predali komisiji, vsebujejo vv kali takega programa, a se dolgo ne programa same-R«. Program sam pa ne bo zadostoval. Zveza se bo morala vedno truditi, opazovati svetovno gospodaritvo s gloiišča pripravljenih sklepov V ta namen je treba generalno tajništvo zvezo lireoblrkovati. Ur "dit i je (treba lasten gospodarski biro, 'ki naj prejme vodilne in pomožne moči. ki bi to nalogo izvedle. Oddelek publikacij naj tafc> praktične rezultate zadružnega dela kakor tu'i76 čevljev dolg in &H) širok. Tu »o najlepša poslopja kot bazilika Sv. Marka, Doževa palača, stara knjižnica, Procuratie Veehio, Procuratie Nouve, Torre del rOrologio, Sansovinova Log-getta in pa Campanille. Campanillo, ki je bil pasta vi jen v deset« m stoletju, se je zrušil v noči 14. julija líXri. 'Postavili so ga zopet v isti formi nazaj. Zadaj proti morju je stara minta (koval ni ca denarja)." Benetke imajo slavno in burni zgodovino. Stoje na 117 otokih in lagunah, vezane s 150 kanali, 378 mostovi ter 'štejejo danes 175,000 prebivalcev. Ti otoki .jo bili koloniziraini od beguncev mest Ogleja in Soluna, katera je porušil Atila. Leta 097. je bil izvoljen prvi dož Pauluccio Ana-festo in 1787. pa Lodovico Manin, zadnji beneški dož. Benečani so bili trgovci in jako spretni trgovci; več kot šeststo let je bila Beneška republika na prvem mestu. Po najdbi Amerike in dvigu drugih držav na morju je beneška zvezda polagoma zatonila. Ali ne samo kot trgovci, tudi .v drugih strokah so prvačili Benečani. Mojstri v izdelovanju stekla, čipk, dobri arhitekti, slikarji itd. Slavni popotnik / Mqrko Polo je bil Benečan. Slovenci in Hrvati nimajo vzroka navduševati se za Benetke — bile so naš večen sovražnik. Kljub temu je lepo mesto. Krasne pahtče katerih je na stotine, se vrste ob kanalih, vse zidane iz belega marmorja. Po kanalih pa plavajo gondole kot v času nekdanje slave, le da se namesto nekdanjih plemiČev in bogatih spremljevalk vozijo sedaj turisti z Bedekerji v roki . . . Tako je u-juria romanca iu da je smrt se večja je Mussolini prepovedal gondolirjem prepevati, čaš da se to ne spodobi ponosnim Italijanom . . . Ko sem bil tu sem se spomnil so-druga Kebra, ki je sedaj v Dixon, lil. Svoje čase je prebil dolgo vrnto let kot krznar v Benetkah. Želel bi na tem mestu, da natn kdaj napiše svoje spomine, za katere sem gotov, da bodo zanimivi. I/ido me ni veliko zanimal. Moderno kopališče, samo za bogato gospodo z velikimi dr/igimi hoteli in lepim obrežjem. (Dalje prihadnjič.) dvorane SN1VJ. v Chicagu* "Snu-bače '-rpetje v prizorih. Vloge imajo Anton Garden, Anua» Miško, Auua Hribar, Joseph (Jerbajs, Izidor Zupančič, John Kak, John It. S p robar, Chas. Pogorelec, Anton Audre.-», Anton Medved, Andrew M ško ter fantje iu dekleta v zboru. Zborovodja je Jacob Muha. Konoert se prične s pesmijo 44Oj travea zelena", ki jo poje mešan zbor. Loui* Žele. Joseph Gerbajs, Anton (larden in Frank Bencina sapoieio v kvartetu "Je pa davi «lauca padla". "(•or če* jezero'', za pojejo v sekstetu Ali** Artaeh. Anna Hri-bsr, Louis Žele. |). ,T. Lotrfch. Î zapojeta v (juetu "Divjo rožo". Iz dor Zupančič zapoje V samo spevu Pojdem na prejo" in an-lešk o "On the Itoad to Mimda-ey". Mladinski taiiiburaški zbor "Bnduonoat" a North Side tudi »odeUlja. Miss F. L. Jenko zaigra par komadov na saksofon. V prizorih bo pred vaju na pesem "Rožmarin" in kot že omenjeno v uvodu. "Snubači". Xa tem koncertu zapoje nekaj pesmi tudi prvi tenor ljubljanske opere Svetozar Banovec. Ker i mu Banovec jsti dan ob 2. }."M oldne koncert v So. Chieagu. se "Savin" koncert začne točno ob 4.. dvoran« pa bo odprta ob 3. 75c. Iz tega kratkega opiss lah* ko razvidite, da bo "Sava" dala občinstvu koncertni užitek, kakor ga je na svojih % prejšnjih prireditvah, in prizadeva si, da bo ta i14 boljša kakor prejšnje. Vstopu ec dobite pri članih iu članicah /.bora, kluba št. I, čigar odsek je "Sava", v uradu "I ro-letarc.s" iu pri tajniku klubu Petru Berniku. P. O. SEZNAM BANOVCE-VIH KONCERTOV Barberton, O. V soboto 23. novembra. Chicago (South Side). V nedeljo 1. decembra. Cleveland, O. Slov. nar. dom.) V sredo 4. decembra. Calumet, Mich. V nedeljo decembra. Milwaukee, Wis. V nedeljo 15. Vstopnina z« t« koncert je le decembra. nastopala treh dejanjih. Vsote, ki jo plačate za rezervi rane sedeže, vam ne bo žal. Tuli opere v velikih teatrih nis,» ta-1 ke kot bi si jih posameznik želel,-razen tega je vstopnina Veliko višja. Vstopnice po $1 in $2 na prodajajo zelo hitro. Ker je povprečnemu delavcu težko |>o-trošiti $3 za vstopnico, priporočam, naj te sedeže vzamejo oni, ki laglje strpe to vsoto. Dasi bo dvorana napolnjena — o tem ui dvoma, pevski zbor "Zarja" s tem ne bo'obogatel,1 ka ti z opernimi predstavami so, veliki stroški, četudi se pri nas izviši mnogo dela zastonj in vse polno ljudi sodeluje v zboru in z zborom ne da «bi dobili povrnitev svojih stroškov, kaj šele plačo za delo in čas. ki ga potrošijo, ima pa zbor druge izdatke, katerim ni mogoče izbegniti. Vaje ima zbor dvakrat na teden. S tem. da ga nagradite z napolnjeno dvorano, bo dobil novo veselje za delo v bodoče. i t Dirigfent opert ie naš pevovo-d'a Mr. Ivanush. Petje bo sprem Ijsl njegov orkester enajstih ose-b. j { Po k in^anem programu s* vrši ples v spodnji dvorani. J. Frančeškin URH GROF CELJSKI Izobraževalna akciia J • 5. Z* V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu oktobru kot sledi: številk* društva iu kraj Vsoto 47, SNPJ., Snringfield, 111.,. $ 1.00 192. SNPJ., Milwaukee. Wis. . R.00 1, SNPJ., Chicago, IU..... 3.00 20D. SNPJ., Nokomis, 111..... 2 00 74, SNPJ., Virden, IU..... 1.00 275, SNPJ., Maynard, O. ... 1.00 <22. SNPJ., Chisholm. Minn. 1.00 333, SNPJ., Blaine. 0...... 1.00 10. SNPJ., Rock Spring Wyo.................... 1.50 88, SNPJ., Moon Run. Pa... 6.00 80. SSPZ., Herminie. Pa. ... 6.00 [ 53, SNPJ., Collinwood, O. .. 12.00 86. SNPJ., Chicago. Ill..... 2.00 JE PRVA SLOVENSKA OPERA vpriaori jo PEVSKI " ZBOR JEj^k'i^l JA % ^u a na Zahvalni dan 28. novembra ob 7. zvečer v Slov. nar. domu, 6419 St. Clair Ave., > - , • ■■ CLEVELAND, 0HI0 »J ir Ra m 449. SNPJ., Cicero, III. . . 213, SNPJ.. Clinton, Ind. KLUBI J. S. Z. 12.00 1.00 1, Chicago, IU......................2.50 17, Grayslanding, Pa..............3.00 41, Clinton. Ind......................1.00 47, Springfield, IU..........1.00 69, Herminie, Pa..........1.00 178, Latrobe. Pa......................6.00 Skupaj ........$73.00 Tajništvo J. S. Z. Bodnigom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 J3Z. se vrie vsak prvi petek ob 7:30 B ve čer in vsako tretjo nedeljo ob S130 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narod, domu. Sodrugi, prikajajte redno na sejo ia prid«4>ivajto norih članov, do bo mogel napraviti čim več ne polju socialistične vsgoje in v borbi sa noša prave. Wm. B. PUTZ Cicero'» !L-ÍES,, ! Florist Cvetlice in venci xa vse slučaje 5134 W. 25th St., Cicero, 111. Tel. : Cicero 69. N« domu Cicero 2143 Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela TISKMM "SPRAVEDLROSTI" Last Češke federacije Se P. e p ♦ 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, III, Tel.: Crawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. . Uglasbil Viktor Parma Dirigira John Ivanush | Režiser Vatro Grill s Vprizorjenaz velikim uspehom v Ljubljani in V Mariboru OSEBE s . . . . . bariton .....bas . . .. .. . sopran .....tenor . .....tenor . .....alt ... ..... bas .. .....bas . . Urit Grof Coljski......... Pen g ar, župan teharski .... Marjetica, njegova hči .... Ivan, njen ženin . ....... Valentin, njegov tovariš . . . Jerica ................. Romar ................ Glasnik grofa celjskega .... Fantje, dekleta, rtarešine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofa. Dejanje se vrii na Teharjih sredi I 5. stoletja. \ . . . Frank Plut . . . Vatro Grill Antonija Stmčič . . . Louis Belle . . Frank Mahne . Mary Ivanush Joseph Birk ml. . Anton Eppich ? i t=r= PO PREDSTAVI PLES! Na občinstvo se apelira, da pride v dvorano prad sedmo uro, pričeti točno ob določenem času, ker je želja zbora "Zarje" U MBI DAROVE V NOVCIH ZA BOŽIČ pošljite svojim sorodnikom v stari domovini potom naie banke. Vsako denarno poiiljatev dostavimo v najkrajšem času in po najnižji ceni. Pošiljamo jih vsak dan večje število in smo v direktni zvezi s starokrajskimi bankami. Božični Izlet v staro domovino smo organizirali letos s velikimi in najhitrejšimi parni k i pod vodstvom skušenih spremljevalcev, ki so strokovnjaki v tem poklicu. Vsa ta postrežba je brezplačna. Originalne cene. Za pojasnila se obrnite na Ktspar American Slate Bank 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. t .4 PROLKTARKC >M»»M»m4MMMtMMMMMMMIMM HANS KIBCH8TMQER: Pod spovednim pečatom j (Roman, poslovenil K. K.) aeee»eeeeeeeeoee»eeeeeeMeeeeeeMetee< (Nadaljevanje.) * Velik voz socnozelenih vi tic je zapustil grozd. Kar je zraslo v mnogih, mnogih letih, je moralo vsahniti za en ¿asten dan, skalovje in drevje pa je tožilo po izgubljenem kinču. Dočim so ljudje v teb dneh komaj mislili na Hercoga. je ilo po gozdu od drevesa do drevesa: "Stari župnik Hercog bi nas gotovo ne oropal, pa če bi prišel sam papež v našo dolino." Nedolžno drevje pač ni imelo smisla za čast. ki jo lahko zahteva cerkev. V slavnostnem izprevodu so spremili škofa s kolod vora do cerkve. Zutave so vihrale, topiči so pokali in jeka se je razlegala od gore do gore. Ob teb straneh ceste so klečali ljudje in so sprejemali škofov blagoslov; visoki gospod je korakal ob strani novega župnika s prijaznim smehljajem pod nebom. Duhovnikov je bilo le malo navzočih. Imeli so priti šele druzega dne v velikem številu na vstoličenje in potem k veliki po-jedini. mi { Ob slavnostnem petju vseh zvonov so šli naj-prvo šolski otroci s svojimi zastavicami v cerkev. A na obrazih jim ni bilo videti veselja. Mala srca so jim plašno utripala kakor dijakom visokih šol pred državnim izpitom ali kakor častniku, kadar pride sam cesar pregledovat polk. Ot roci niso tako lahko pozabili na župnika Hercoga. kakor veČina odraslih ljudi). Kajti ljubili so ga. gospoda Grosa so se pa bali. Na uro veronauka so se pri starem župniku vedno ^ veselili, sedaj pa trepečejo pred njo. In sedaj naj jih i/p r asu je v škofovi navzočnosti. Toda izpit je končal sijajno. Gospod Groa je že vedel, kateri otroci znajo najbolje odgovarjati na to ali ono vprašanje. Posebno je pa kimal škof neprenehoma pritrjevaje nad vsebino naukov. Zelo skromno je opozoril župnik že pred začetkom izpitov, kakšen trud je imel, da je spravil iz otrok vse tiste nepotrebne in škodljive stvari, ki jih je bil naučil prejšnji župnik; tako slabo so bili poučeni v veri, da niso niti vedeli, kaj je krivoverec. Da je res storil v kratkem času, kar je le bilo mogoče, so dokazatr otroci sami s svojimi dd govori. Katekizem in zgodbe svetega pisma so znali tako gladko pripovedovati, kakor bi tekla voda, četudi niso razumeli vsebine reči, katere so se naučili na pamet. Vedeli so pa še več, nego je bilo v katekizmu Iz petih cerkvenih zapovedi jih je Gros naredil deset. Ako je deset božjih zapovedi, zakaj ne bi bilo tudi cerkvenih toliko?. In kako dobro so znali deklamirati nove zapovedi: "šestič: Voliti smeš samo prave katoliške može*. Sedmič: Ne beri cerkvi sovražnih časopisov. Osmič: Ne Verjemi, ako se govori kaj slabega o duhovnikih. Devetič: Bodi ud vsaj treh katoliških društev. Desetič: Cerkev in njene služabnike brani krvjo in z imetjem." Škof je bil ves vzradoščen nad tako izvrstnimi odgovori. Ali otroci so vedeli še več. "Kateri je prvi in najvažnejši pogoj, da se pride v„ nebesa?" je vprašal gospod Gros. * "Prvi in najvažnejši 'pogoj za nebesa je ta, da je človek vreden član svete rimske cerkve, kajti izven cerkve ni izveličanja." "Ali ima naša ljuba mati cerkev tudi kaj sovražnikov?" "Da, cerkev ima mnogo sovražnikov, namreč žide, pogane, krivoverce in slabe kristjane." "Kateri so najhujši krivoverci?" "Najhujši krivoverci so arijanci, cvinglijanci, luteranci in protestant je." "Ali je krivoverstvo velik greh?" "Krivoverstvo je velik greh in prej je dala cerkev krivoverce sežigati." "Kateri ljudje so najslabši kristjani?" "Slabi kristjani so vsi oni, ki ne slušajo rado-voljno duhovnikov v vseh cerkvenih in svetovnih rečeh." "Po čem se najbolje izpozna rimsko cerkev?" "Rimsko cerkev se izpozna najbolje po tem, da jo vedno hudo preganjajo." " ,T Nikdar ne bi bil mogel doseči župnik Hercog pred škofovimi očmi take zmage, kakor jo je dosegel gospod Gros s svojo malo, dobro izvež-bano četo. V slavnostnem govoru pred narodom se je cenil škof sam srečnega, da ima med svojim do-bovništvom tako marljivega, izvrstnega gospoda; še srečnejšo pa mora ceniti župnijo, kateri zapušča takega duhovnika kot zastopnika Boga in cerkve. Vse naj bi bilo danes veselo v Gospojni, celo mrtvi v grobu. Zato je zamenjal škof svoje dragoceno slavnostno oblačilo s črnim plaščem in je šel ob žalnem prepevanju "Miserere" od groba do groba, škropeč z blagoslovljeno vodo na desno in na levo. Vprašal je celo župnika za grob njegove matere, poatal je tam dlje časa in trikrat je poškropil gomilo s posvečeno vodo: "To je bila dobra, pridna mati, ki je porodila cerkvi tako dobrega sina." je dejal tako glasno, da so morali slišati vsi. 'Celo mlinarju so te za-solzile oči, ko je slišal tako hvalo svoje žene iz škofovih ust. Polagoma je korakal ško^ dalje po pokopališču. Nenadoma se je ustavil. Na grobnem kamnu je čital ime, ki mu je bilo znano iz uradnih Spisov.' "Ali je ta — ta ženska samomorilka?" je vprašal s tužnim srcem župnika. * "Da. žalibog," je pritrdil oni komaj slišno. Vzdihnil je škof in je dejal: "To je zopet zgovoren dokat, kako preganja posvetna gosposka božjo cerkev. Celo na pokopališču nas preganjajo in v naši blagoslovljeni prsti moramo pokopali ljudi, ki jih je preklela cerkev še v smrti Uboga. uboga moja cerkev! Ali resnično. kakor je resnično da sem ¡kot: To se mora iz- premeniti." 4 , Niti kapljice blagoslovljene vode ni kapnfil škof na p rok leti grob. I o je bilo ob tisti uri. ko je iznagal limpaški opat cerkveno prekletega župnika Hercoga iz svojega svetega samostana. Cerkveni vspored za ta dan je bil sijajno opravljen. Ob dobri južini se je vpreglo konje, kajti prečastiti se je hotel prepeljati po čudoviti gorski dolini. Ves obČaran je t>il, ko je ogledoval na strani župnika iz voza prekrasne gozde, potok v dolini, ledenike in gorske velikane. In veselo so tekli konji. Seveda niso mogli vedeti, da je sedel prav ob tisti uri njih pravi gospodar lačen in zavržen na klopi pred zidom limpaške ga samostana. Celo škof je hvalil lepe konje in župnik Gros se je smejal veselja. Saj niso veljali konji takorekoč nič. Ko je sedel škof zvečer pri mizi ter je jedel s krožnikov nekdanjega župnika in pil njegovo staro vino, ki mu ga je bil podaril protestantov-rki ravnatelj iz Berlina, je doživel' nov dokaz blagoslovljenega delovanja svojega ljubimca. Politična čitalnica je priredila škofu bakljado, veteranska godba pa je igrala z dobrim namenom. čeprav napačno. škof je bil zeJo ginjen, kajti taka čast ni veljala njemu, temveč sveti cerkvi, ki je bila vtele-sena v njegovi osebi. Prekinil je celo večerjo in uprt ob župnika je atopil pred vrata. Kako pa je bil presenečen, ko je opazil vso vas razsvetljeno I Samolastni, ponosni cerkveni knez je znal biti tudi priljuden, ako je čntil laskanje. Godba, bakljada in razavetljava je pa pričala duševno vnemo novega župnika. Ako bi bil prišel k staremu župniku Hercogu, ne bi bil opazil tako lepih znamenj ljubezni do cerkve in škofa. Sam je premalo ljubil cerkev in zato je dovolil Bog, da je padel tako globoko. To'da, hvala Bogu. njegov slabi primer vendar ni mogel zapeljati dobrega naroda in njegov časti vredni naslednik je iztrebil plevel iz njive svete cerkve. Novo' seme je že vzklilo in prinaša sad. Tako dostojnemu duhovniku lahko zaupa lepo župnijo mirne vesti. • Ko so luči ugasnile, ko je godba utihnila in so topiči zadnjikrat počili, je pokleknil škof in je * gnhvnlfl Bogu iz vsega srca. da mu je daroval z gospodom G roso m tako pridnega, za dušni blagor vnetega duhovnika, čegar sfce ni poznalo mesto kjer je. Viktor le nastopal kot so list violmiei v narodni'čHalnifci ter potem navdušeno plesal. Ker je živel dotlej po hrvatsko-italijan-skih mestih, je Viktor pač slabo-govoril slovačino. Zato je v Novem tnestn padel zaradi slovenščine. Ko je bil sfet 13 let so ga posla li starši prvič,jp teti Alojziji v Me tliko na počitnice. Kot nekako legitimacijo, po kateri naj bi teta zpoznala, ko dospe Viktor k nji pa sta roditelja poslali najprej Vi-ktorjevo fotografijo. Na sliki je bil videti majhen deček z vijolino v roki. In res je kmalu za fotogra fijo dospel a pošto deček s vijoli no; bil je za svoja leta premajhne rasti, lepih gostih dolgih črnih las. ki so mu pokrivali v kodrih glavo kakor lasulja is starih časov ali kakor jo nnMjo črna plemena Afrike. Bil je silno srčkan, vesel in zgo voren deček živih oči in nemirne tiature in so mu rekli le "Jagnjt-Čck" sli 44Viki". Njeghvi krasni lasje, -ki jih je podedoval, bogve po kakšnem pradedn. ps tnu t.ičeli siveti že v gimnaziji in so mu postali popolhoma sivi. ko je Štel komaj 21 let. Kasneje so se mu docela ubelili in seveda polagoma tudi «redčili. Zadnji dve leti je študiral na gimnaziji v Tridentu na Tirolskem kjer je tudi matuTiral. Že v No-tem mestu je u«tanovil med dija ki orkester ter dirigiral, v Tridentu je imel tudi svej dijaški orkester, in zanj tudi komponiral polke in valčke. Ns Dunaju je študiral pravo ter se večinoma sam preživljal s poti- violinist, dober pianist in cellist, kot dirigent majhnih orkestrov je' imel za k o in po n ira nje že precej praktičnih izkustev in znanja, ki si ga je pri Brucknerju izpopolnil ic teoretično. Oče mu je bil potem kot policijski nadkomisar premeščen v Ljubljano, kamor je Viktor prihaja! na počitnice iu «e pripravljal za izpite. A obenem je komponrral. In lotil se je celo prve svoje operete, ki naj bi se imenovala 44Princ Lizika." Besedilo prvih dveh dejanj sta spisala z združenimi močmi,r Viktor ju je tudi komponiral, a, za zatfnje dejanje jima je zmanjkalo gradiva. Tako je vsa kompozicija obtičala za vedno melodije pa je Viktor Parma mnogo let kasneje uporabil deloma za svojo prvo najboljšo opereto "Caričine Araazoàke*. U kot akademik je Parma začel zalagati orkestre s skladl)ami. L. 1883 februarja pa je poklonil prvo skladbo "Jour-fixe potnico" aii koračnico za dve gosli, čelo in klavir (4 rrtčno) slovenskemu literarnemu zabavnemu društvu, ljubljanski čitalnici pa polko francosko "Milico" in "Pesmi venec" za dve gosli, čela in klavir (4 ročno) fRobert Bežek, takratni najfinejši kritik, je napisal v "Slov. Na rodu*, da se je skladatelj |>optfI-noma navzel ne le slovcnskegar temveč tudi slovanskega duha. da je 44Jour-fixe" koračnica 4'originalna in krepka skladba, "Milica" zares "mila, lahka in elegantno salonska kompozicija", 44Pesmi venec" pa kr,asna umetniška sestava, obsegajoča slovenske, ruske in dateljski talent tudi nemški listi; kot "Larbacher Zeitung". Med tem je dovršil študije, stopil je v službo pri policijskem ravnatelju v Trstu, a ni ostal tam hiti eno leto dni. Prestopil je kot praktikant k vladi v Ljubljani. L. lfj& je bil že v Kranju. Kot konceptni praktikant je dne 3. maja že priredil v Čitalnici koncert. Parma je dirigiral septet goslačev ter nastopal tudi kot solist violinist. Zlasti velik uspeh je žela Parmova polka 44Vse rešeno'' za septet goslačev in klavir. Trikrat so jo ponovili in vojaška godba jo jef potem svirala še trikrat. Isto leto, 1885, 24. avgusta jc bil zopet koncert, zopet Parma dirigent, obenem solist violinist in -*rm solist čelist. Izvajali so ved ^ movih skladb, zlasti pa je ugijalt tdtvoj&a " Spomini tu Kranj'1 stavljena i/, slovenskih narodnifi iu ponarodelili pesmi. Godbo j« tvorita ie deset gospodov, ki so m zvali "Glasbeni klub" In mu je bU l'arma dirigent, učitelj in kompo. L. 1886, maja meseca so l'armov-ii it' v K likcn^ gostovali ter priredili koncert poti vodstvom vladnega koueipista Parme. Zlasti sta ugajala Parmov valček 44Pozdrav Uorenski" in četvorka "»Spomini na Krauj". Tu se je Parma krškemu (thé i ust vu obenem predstavil. 'Zakaj imel je že dekret za Krško. Takoj je ustanovil godbeni klub in na Silvestrov večer je že priredil koncert. 44Sloven>,ki Narod" piše z dne jan. 6. 1887,: "Krško se etne po vsej pravici zvati srečne, da ima v sredi tako izvrstna godca. kakor sta gg. Parma in Klein. Vsa hvala obema umetnikoma —-zlasti Parmi, ki tako uspešne vodi gustili ga niso na Krškem, nego so ga premeščali neprestano. (Nadaljevanje na 7. strani.) i KONFERENCA J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO •„. .» . r».r4f '"> i ♦ ' V NEDELJO 24. NOVEMBRA OB 10. DOPOLDNE » . - e \ * 77? . « » 'f i jr V DVORANI DR. ŠT. I 36 S. N. P. J. CANONSBURG-STRABANE, Pa. • «• »i»« « t»', t« | «i ' b. | Vabijo se vsi klubi in društva Izobraževalne akcije, da pošljejo zastopnike ne to važno zborovanje. Sklepi katere je osvojila zadnja konferenca na Syganu. so bili lepi, sedaj pa bomo imeli priliko slišati poročila agitatorjev, v koliko so se ti zaključki izvršili. Pridite na zborovanje v obilnem številu. .»• «T. * iT ' 'Ji ' • • 'Vsi sodrugi in somišljeniki dobro došli. * T T ▼ V VWWVVW \>"% » y T W W ♦ -V» -»- VlàV > r; •V. izmed vseh električnih železnic Ameriki. Najhitrejie iz in . Chicago. Izognite se nepriKkam in zapoznitvi----snežnim za " tom, dežju in ledu v zimski v Doapeli boste hitrejše po - ' '-»' .> ft Posluiite •• našega in ------ Outing »I Recreation biroja, 72 W. t V«î i % I» # if železnici! Adams St., Randolph 8200. « . Brezplačne informacij« glede izletov in sabavU¿ y Tla kraje prijetne é.kaéke okolice » j* »»M -*li íiT PwHi*9 iff 70 mili KP HV9 % u vp*a„ rad, ce. ta *uf. «.I—*....... „egefc ^u^ llANDocr|1 ,20w finds it impossible to regain its strength. If these men are approached by sny Viktor Parma kot človek in skladatelj (Nadaljevsuje s t>. ntrMiii.) Moral je v Kočevje, Litijo, Č rno melj, Logatec in Postojno. Moral *e je vedno na novo seliti; komaj class conscious Worker" who might "try1 j* ustanovil in spoznal v kraju to encourage them to maintain their in uradu že je moral zopet dru-fighting spirit either under the oldlgnm. Vlada je pač nerada gledal« or new union banner, one will most lirM(,nikil< kl ¿f!« tttdl na Bared assuredly hear the same expression»: "You can do nothing". What's the use. The same conditions exist on the kulturnem umetniškem polju. Da bi mu zamorila veselje do glasbene tm ustvarjanja, ga ni pustila v of a great many, Ljubljano, kjer bi se bil lahko lócela uve- political fields countries.. The worker knows or,p,agb<,no apopolni, in should know,, that political machines... .. ... .. , , are constantly exploiting them trom\]^l[' Ah 1 Hn»« * kompoiiiral one election until the next But dhlje, uglasbil razne pe.smi in pies-when the following elections take ne komade fer se lotil svaje prve place, again millions will say to each opere. other, "You can do nothing". Vote as the boss tells you. In the last decade the land of liberty loving George Washington and free thinking Thomas Jefferson has become engulfed by missionaries of fanatic and religious forbotings. One of the most precious gems in the bill of rights, "personal liberty" has been lost. And what does the human mass say to these theological jackals who are so securely entrenched high upon their backs? With an apologetic squeak they say "Can't do anything", ect. Jn view of all this stagnancy of the masses what can be donef Are we doomed? I think not. The progress of mankind toward a complete mental liberation is most seriously retarded by the use of such negative expres. sions. Every person who is a thinker and has enough "ego" to stand up independently must consider it his solemn duty to kill such words, and pull them out of human brain by the roots, because these are the words that create an indifferent sentiment which paralyses any action set agoing ky the more energetic men. As time goes by, some of the rights of the ruled and ridden will be restored again. Slowly and by crumbs scanty material considerst-ions may be had. But the present working generation never gets even what the Constitution guarantees them, because they are too stagnant to ask for it. Vfould riot a conscious human mortal be excused for harbor, ing a benevolent wish that the gravity of Mother Earth shpuld pull down all these non-thinkers and parasitic human strata? And that it would in its place burst out a new social order free of mental and economic enslavement? F. K., Cle Elum, Wash. Vprrzorjena je bila 15. feb. 189."». prvič. Opera 'Trli grof'Celjski" je izvirna opera v treh dejanjih ki ji je besedilo spisal Anton Kun-tek. Bila je sploh prva slovenska 0|>era, kajti Ipavpere je v tem. da je oblika slovenske izvirfie opere pr-viè razširjena na višjo stopnjo moderne opere, tehnika »operne scene pa spretnejša", je pisal kritik "Slov, Naroda". Enako pohvalno sta pisala časopisa "Slovenec" in "Laibacher Zeitung'. Dne 2. aprila 189."» naj bi pri re-prizi na korist opernemu zboru To je slika in pot po kateri je mnikar, Bartol Habich, John Petrich hodil pisatelj skladatelj, da nam j'? OkuViti, skupaj $2.50 (poslal prir:,dil. ®Peror ki jo bo pev. ^„^CoU., Frank Stark. $1.59. zbor 44/arja v Clevtlandu vpri- zoril na zahvalni dan 2H. nov. Po-kazuje nam tudi da ni bilo potrebno samo, da je človek imel talent ampak je bilo treba tudi železne volje za dosego svojih ambicij. (Po pevcu..) LISTU V PODPORO Psrk Hill, Pn.t Po $1: J. Rajner, Mary Zabric,'Ignac Groinik, Frank Podboy, Ant. Straiiéar, J. Kusar in Ant. Gabrenjs; po 50c: Jos. Turšlč, M. Ix»vko, J. Jančar. L. Benihim, ...... I. Bubalo. A. Ivančič, J. Dolenc, A. Parma «am dirigiral svojo Zakrajiek, A. Kusar, F. Koreltz, P. Zato je moral seveda kot e. kr. Bukovec, Neimenovan, J. Kobal, J. okrajni komisar prosit i deželnega predsednika Hen)n sa dovoljenje. r>aron Heine je njegovi prošnji u-stregel, u pod pogojeni, da na lepaku ne bo naveden njegov uradni značaj in da se na odru ne sme pokazati. In Baron Heine se je Gabrenjs, Mrs. Urbss; po 25c: A. Vidrich, J. Zupančič, A. Ukmar, M. IJajc, L. Cegla.', A. Urbas, F. Jančar, A. Drobnič, P. Grenéko, M. Derjani, J. Widmar, John I^angerholtz, L. Butara, F. Petrovič, Mrs. Koss, Mrs. Mrak, A. Krasna, L. Bevtz, J. Iludo-klin, A. Rovanšek. A. Junetz, L.* Ro-...... «... 4 , vanšek, M. Pečjak, R. Ošaben, J. sani udeležil te repnzo. (*><•.mdvo LjubevÄekf Hkupaj |20.75 (poslal F. je prirejalo Parma viharne in Podboy). brezkončne ovaeije. Parma ni šel, Kr«yn, Pa.: Fr. Janežič. najdeni $1 na oder, a končno so ga le prtail» lIo"j? steHe* 50c- "kuP*i II Hem« je pa umaknil v o,adje dru^^M^n Ä i loie in kmalu odšel. Zamera je bi- Ambridge, Pa. Prispevali po 50c: M. la velika. Habich in (Jeo Smrekar; po 25c: Fr. W««t Nnwton, Pa.i Joseph Zorko, «Oc. Milwawkee, Wls.i John Novak, $1. Lawrence, Pa.: Louis Britz, $5.00. HoUoppla, Pa.t John Prelc, 25c. Herminie, Pa.i po 25c: A a ton Zor-nik in L. Podbeviek, skupaj 50c. Detroit; Mich.t Kluba it. 114 in 115 JSZ. $25.00; Neimenovan $2; Milan Kokanovlch, $1, skupaj $28.00. Warren, O.: Evgen Mikuš, 50c. Universal, Ind.: JoseplwCigale, 20c V/aakefan, III.: Joe Rigler, 25c. Boona, Colo.t M. Pogorelec, 75c. Connaaut, O.t Joseph Sedmak, 60c. Skupaj v tem izkazu $63.90, preji-nji izkaz $621.70, skupaj $6H5.60. Koliko se trosi za oglase v listih Ameriški dnevniki, magazini ¡'n drugi listi dohe povprečno vsako leto d*e «to petdeset milijonov dolarjev za oglase. Pred petnaj-Ktimi leti «o prejemali za oglase $50,000,000 letno. Vzlic temu, da se dane« oglasa veliko v kinu in posebno na radio ter druge načine, je oglašanje v listih ogromno naraslo. Nekaterim velikim dnevnikom in magasinom donit-¿&jo oglasi milijone dohodkov «n delajo i njimi stotisoče dolarjev profita na leto. IZZSœœSSBZSSSBSSBZSœœSSSZS&BBBigÊBBBB&^SZZZBBS^ AME DRUŽINSKI "P KOLEDAR BRITISH YOUTH FOR SOCIALISM The British Labor Party appeals to the young people of Great Britain by its Socialist program. A recent statistical analysis by an impartial youth magazine reveals that the probable percentage of the vote cast by the 5,000,000 young voters to be: Conservatives, 12 per cent; Liberals, 81 per cent; Labor, 54 per cent; snd Independents, 3 per cent. 0RGANIZAT0R1ČNI FOND SOCIALISTIČNE STRANKE S IV. IZKAZ. ...............................................a ZADRUŽNA BANKA ] Lj ubij ana, J ugosla via, V LASTNI HIJl, MIKLOŠIČEVA CESTA !», BLIZU G^VNECA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli , 1.) .pr.j.m. d.nar « k.«»« '!»•• •» " r«4"" 'r0,i n.ibolji.mu .brHlnul'. ... . ».) „.je...*, -..«.v. P«*'»1' A-"fc' ' domovine in obratae. .... , i J.) . ...h krtr. .. P« "-«• D.n.r, kl M n»m»r»v« v „Uro domovino, mij« nakai. n. j raiun Zadruin. bank. na A-.l«.-.«^ M * tJto ! 1 U.I.. S,»,.. N.. Y.rk, N. Y„ iitoia»no naj » a tem „bve.tl in naro« ¡«pWllo. Na* upr.vn. «Mto^lk » ! U Jowph Mantón, 15824 Normandy Av.., Detroit, Mioh. Obraíajt. te nanj. Obraíaju « v v«h banfnlh po.Hh