Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Triestc, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	L
	m
Leto XI. - Štev. 6
Gorica - četrtek 5. februarja 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
\ KOMUNISTI
m
»Mir« je čarobna beseda, s katero hočejo komunisti navdušiti ljudi za komunizem. Po dveh strašnih vojnah, ki so pretresle ves svet, je razumljivo, da si vsi želijo v miru živeti in napredovati. To duševno stanje izrabljajo komunisti za svoje skrite namene. O sebi trdijo, da so pravi, resnični nositelji miru, njihova politika da je politika miru. Toda njihova dejanja dokazujejo ravno nasprotno. Oborožujejo se vedno bolj in bolj, da o prvi priliki zapalijo svetovni požar vojne, v kateri bi oni zmagali in ustanovili svetovno komunistično republiko. Po vsem svetu hujskajo narod proti narodu, da bi tudi na ta način prišli čimprej do vojne in njihove zmage. *V vsaki državi hočejo priti do oblasti zato, da bi potem vpeljali v državi komunizem z vsemi hudimi posledicami, ki jih ta brezbožni nauk povzroča ubogemu ljudstvu. Ali je tako delovanje delovanje za mir?
Temelj pravega miru sta pravičnost in ljubezen — pravi papež Pij XII., — in sicer tista pravičnost in ljubezen, ki jih je učil Kristus in ki jih danes uči sveta, rimska katoliška Cerkev. To je tisti mir, ki spoštuje in brani vse božje in človeške pravice. Komunistični mir je pa mir brez Boga, ki je zadnji in osnovni temelj vsake pravice in ljubezni.
KOMUNISTI IN RAZMERJE CERKVE IN DRŽAVE
Da komunisti hočejo čimprej uničiti Cerkev, o tem ne more biti dvoma. Tudi v teni pogledu imajo svoj dobro premišljen načrt. Vidijo, da ni mogoče Cerkve kar naenkrat odpraviti. Po svojem načrtu morajo najprej Cerkev spraviti popolnoma pod svojo oblast. Zato hočejo najprej pridobiti zase duhovnike in škofe. Da si pridobijo duhovnike in vernike, so kitajski komunisti osnovali »Rodoljubno združenje«.
škofje so nasledniki apostolov in kot taki varujejo čistost katoliškega nauka in zvezo z rimskim papežem, ki je »skala«, temelj edinosti Cerkve. Cerkev je pa naravno največja nasprotnica brezbožnega komunizma. Zato hočejo kitajski komunisti najprej ločiti škofe od Rima in potem seveda odpraviti tudi škofe in uničiti Cerkev. Na Kitajskem so žal že nekoliko uspeli. Uspeli so, da je ljudstvo jjj »izvolilo« neke duhovnike za škofe. Pravimo »izvolili«, ker dobro vemo, kako se ^ vršijo komunistične volitve. Našli so se ™ žal tudi neki škofje, ki so te duhovnike posvetili za škofe. Sicer so to samo neki primeri, a vendar kažejo jasno na komunistični načrt.
Tudi v Jugoslaviji skušajo komunisti potom duhovniških društev ločiti duhovnike od Rima.
Vidi se, da imajo komunisti isti, skupni svetovni načrt za uničenje katoliške Cerkve. Ločitev škofov, duhovnikov in verni-^ kov od Rima — to je priprava za popolno 'j Uničenje Cerkve. Komunistična država si hoče torej najprej popolnoma podvreči Cerkev, da jo potem z državno oblastjo, * nasiljem popolnoma uniči.
KOMUNISTI IN VERSKA SVOBODA
Kitajski komunisti pravijo, da so usta-hovili »Rodoljubno združenje« tudi zato, da člani tega združenja pomagajo civll-Uim oblastem pri udejstvovanju verske svobode. Kako »udejstvujejo« kitajski komunisti versko svobodo, vidimo jasno iz dejstev, ki so znana vsemu svetu. Zapihajo škofe, duhovnike, redovnike in redovnice in vernike. Hočejo ločiti Cerkev °d Rima. »Volijo« svoje komunistične škofe, ki naj bodo po volji komunistični o-hlasti in ne bodo nasprotovali ideologiji Ih politiki komunizma. Ali je vse to verska svoboda? To je suženjstvo katoliške Cerkve, ki mora čimprej izginiti, da jo hadomesti brezbožni komunizem.
Kako umevajo komunisti versko svobodo, nam jasno dokazuje Jugoslavija. Cardinal Stepinac ne more vršiti svoje ^stlrske službe, v šolah se vzgaja mladina brez Boga, vceplja se v mlada srca
brezbožni materializem, šolniki ne morejo v cerkev, ker drugače zgubijo službo, cerkvam se nalagajo visoki davki, ni svobode tiska itd. itd. Ne bomo dalje omenjali krivic, ki jih komunizem v Jugoslaviji povzroča katoliški Cerkvi. Saj so vsem znane!
Da to ravnanje komunističnega režima ni verska svoboda, je jasno vsakemu o-troku. Tako svobodo bi nam prinesli komunisti, če bi zmagali v Italiji.
METODE NASILJA
Metode, katerih se poslužujejo kitajski komunisti, so metode nasilja. Tudi pri nas tako delajo, posebno pa v Jugoslaviji, kjer imajo oblast v svojih rokah. Komunist ne prepričuje svojega nasprotnika z dokazi, kakor delajo pametni ljudje, ampak z nasiljem, če se ne moreš prepričati na lep način, uporabi komunist silo, vrže te v zapor in, če si nevaren, te likvidira, to je te ubije. To so komunistične metode prepričanja.
Komunizem ne pozna svobode tiska. Ves tisk je v rokah komunističnega režima. če napadajo in- obrekujejo Cerkev v tisku, se Cerkev ne more braniti, ker nima svojega tiska. To je tudi ena vrsta komunistične svobode.
Na mitingih in tečajih, ki jih prirejajo komunisti, se vršijo tudi debate, razpravljanja o tem ali onem vprašanju, če pa izraziš svobodno, po pameti in vesti, svoje mnenje in se to mnenje ne strinja s komunizmom, te razglasijo za nasprot-
nika novega reda, za nasprotnika napredka, za reakcionarja. Če se popolnoma ne umakneš, te likvidirajo.
Sodstvo je v komunističnih državah v rokah komunistične partije. Sodniki niso neodvisni, morajo soditi ne po svoji vesti, ampak po ukazih partije. To so tako imenovana »ljudska sodišča«, pri katerih pa ne sodi ljudstvo, ampak od komunistov najeta sodrga.
SKLEP
V našem listu smo o komunizmu veliko pisali vseh deset let, kar izhaja. Opozarjali smo na komunistični nauk in na dejstva v komunističnih državah, tudi v Jugoslaviji in v Sloveniji. Nekaterim ni pogodu, da opozarjamo na žalostna dejstva v sosedni Sloveniji, da smo n. pr. pisali o črnovrškem župniku Ivanu Kobalu in krivični sodbi, ki ga je zadela. Dobili smo protestno pismo od pokrajinskega odbora CMD za Primorsko, češ »bolje bi bilo, da urejate svoje razmere vi sami, kakor mi svoje.« Razumemo, da niti komunističnim oblastem niti njihovim pomočnikom v vodstvu CMD ne gre v račune, da kdo v svobodnem svetu piše odkrito in brez ovinkov o tem, kar Cerkev in verniki trpijo v Sloveniji. Gotovo bi v zamejstvu rajši imeli ljudi, ki bi o vsem tem molčali. Toda ako bi pes čuvaj molčal, ko pri sosedu kradejo, ali bi bil še vreden, da ga gospodar redi? Ne! Tudi KG, ako bi molčal k položaju Cerkve v sosedni Jugoslaviji, bi ne bil več vreden, da izhaja. Zato, naj bo komu pri-lično ali neprilično, KG bo še naprej pisal tudi o krivicah, ki se godijo Cerkvi v sosedni Sloveniji.
Predsednik Gronchi zavrnil odstop Fanfanijeve vlade
Vladna, kriza v Italiji traja že od prejšnjega ponedeljka in zaenkrat ni še gotovih izgledov za takojšnjo rešitev. Na splošno sodijo, da utegne biti sedanja vladna kriza dolga in resna, ker ne gre samo za nasprotstva med političnimi strankami, ampak predvsem za razčiščenje položaja v vrstah same večinske stranke. Zdi se, da je Fanfanija zlasti potrlo to, da ga niti vsi njegovi lastni ljudje, to je iz njegove stranke, niso podpirali, ampak mu stalno metali polena pod noge. To so bili tako imenovani »prosti' strelci« a-li zaplotniki, ki niso razumeli ali niso hoteli razumeti dalekovidnih Fanfanijevih načrtov za iskanje nove in trdnejše večine, ki bi mogla premakniti politično življenje iz zastoja, v katerem tič j že nekaj let. — Odkar je zmanjkal De Gasperi, nima KD osebnosti, ki bi znala brzdati notranje struje v stranki.
Zaradi tega je politični 'položaj, ki je nastal z odstopom dvostrankarske sredinsko-levičarske vlade, poln neznank. Predsednik republike Gronchi je takoj začel s posvetovanji za določitev novega ministrskega predsednika. Sprejel je že zastopnike vseh strank in par-
lamentarnih skupin, kakor predpisujejo običaji in ustava. Ko so bila posvetovanja že skoro zaključena, se je nepričakovano zvedelo, da je Fanfani odstopil tudi kot tajnik Krščanske demokracije. To je še povečalo negotovost in resnost položaja. Izgleda, da bo prišlo do sestave enobarvne demo-krščanske vlade ob zunanji podpori ostalih strank, ki bi jo podprle od primera do primera.
V skrajnem slučaju lahko pride tudi do razpisa parlamenta in do novih parlamentarnih volitev.
Predsednik Gronchi je zavrnil odstop Fanfanijeve vlade in odredil, da se predstavi parlamentu.
XXI. kongres Sovjetske komunistične partije
Pretekli torek se je v Moskvi pričel XXI. kongres Sovjetske komunistične partije. Poleg sovjetskih prvakov so za to priliko prišli v Moskvo na kongres zastopniki vseh ostalih kom. partij tako vzhodnih kot zahodnih držav. Na kongres niso povabili Zveze jugoslovanskih komunistov, ker jih ne smatrajo več za pravoverne komuniste. Ital. zastopstvo je vodil Togliatti, francosko pa Duclos.
Prvič se je zgodilo, da so povabili na otvoritveno sejo kongresa predstavnike zahodnega tiska, kar se v preteklosti ni dogajalo. Ta kongres je drugi po Stalinovi smrti in, čeprav se vrši eno leto pred določenim rokom, pomeni korak nazaj v primeri z XX. kongresom 1. 1955, na katerem je Hruščev razkrinkal Stalinove zločine ter prepovedal kult osebnosti.
Med tem časom so se dogodile važne stvari. Prve posledice zaključkov XX. kongresa so se začutile na Poljskem, kjer so se dvignili delavci v Poznanju in zahtevali kruh in svobodo. Na Madžarskem pa je v jeseni 1. 1956 izbruhnila prava narodna vstaja in dežela se je za nekaj dni spremenila v svobodno oazo, dokler niso sovjetske čete s silo in v krvi zadušile upora. Odnosi med Titom in vzhodnimi državami so se spet poslabšali; od ostalih partij pa je Hruščev izsilil priznanje ob priliki 40-letnice boljševiške revolucije, da gre Sovjetski zvezi voditeljska vloga. — Vse to je sedaj vplivalo na smer in potek tega kongresa.
Kongres je otvoril sam Hruščev. Govoril je sedem ur dolgo. Svoje poročilo, ki je bilo v glavnem posvečeno sedemletnemu gospodarskemu planu (1959-1965), je prekinil samo z dvema odmoroma. Dejal je, da bo Sovjetska zveza v tem obdobju dosegla in prekoračila Združene države v proizvodnji mesa, mleka ter ma-
sla. Ko je govoril o prednosti težke industrije, je sonce posvetilo v dvorano in na govorniški oder. Tedaj dvigne oči od svojega poročila in vzklikne: »Gospodje zastopniki meščanskega tiska, zapomnite si: težka industrija je naše sonce. Glejte, tudi narava je z nami!«. — Poveličeval je uspehe ruskih znanstvenikov na področju vodenih izstrelkov in u-metnih satelitov. Spomnil se je tudi prve vsemirske rakete »Lu-nika« ter medcelinskih raket, o katerih je dejal, da jih že serijsko izdelujejo.
Kot rečeno, je bil glavni predmet poročila Hruščeva sedemletni gospodarski načrt ali sedem-letka. Ostalih problemov se je prvi tajnik SKP le obrobno dotaknil. Kar se tiče, zunanje politike, ni v bistvu povedal nič novega. Glede Nemčije in Berlina je ponovil že znane predloge ter ostro napadel kanclerja Adenauerja. Obtožil ga je, da ovira rešitev nemškega vprašanja. — Pohvalil je arabske nacionaliste, toda ni mogel požreti, da Nasser v svoji državi preganja komuniste. Na koncu je polemiziral z Zvezo jugoslovanskih komunistov ter precej ostro napadel jugoslovanski revizionizem. Označil ga je kot naj večjo in usodno nevarnost, ki grozi graditvi komunizma.
Kakor je na prejšnjem kongresu vso krivdo za neuspehe vrgel na Stalina, tako je sedaj obtožil vseh mogočih pregreškov tako i-menovano protipartijsko skupino Malenkova, Kaganoviča, Molotova, Bulganina in Šepilova.
Dejal je tudi, da v Sovjetski zvezi ni še pravega komunizma, ampak šele socializem.
Naslednje dni so na kongresu govorili še Ču-en-laj, Gromiko, Mikojan in drugi. Vsi so napadli protipartijsko skupino ter kritizirali Titov revizionizem. Beograd je na očitke že odgovoril, kakor je že vajen.
XXI. kongres SKP se ta teden še nadaljuje, vendar glavni del se je že zaključil. Iz tega je razvidno, da se sovjetska politika ni spremenila. Njen cilj je še vedno zavojevanje vsega sveta. Kadar govori o sožitju, je to le začasna rešitev, ki jo narekujejo trenutne notranje težave in ne resnično prepričanje.
Hruščev za rešitev duš
Med govorom o zunanji politiki na XXI. kongresu sovjetske partije se- je Nikita Hruščev dotaknil tudi osrednjega cilja kristjanov — rešitve duše. Ko je namreč govoril o nemškem kanclerju Adenauerju, ga je obsodil, »da v eni roki drži križ, v drugi pa atomsko bombo...« Pri tem je pripomnil: »če bi bil Adenauer v resnici kristjan, bi deloval tako, da bi njegova duša prišla v nebesa. Toda po dosedanjih izgledih nima njegova duša ene same možnosti, da bi prišla v nebesa.« — Jo ima pa zato Nikita!
De Gaulle zopet ponuja mir
General De Gaulle je pretekli teden prvič govoril po radiu, odkar so ga slovesno proglasili za predsednika nove francoske republike. V svojem govoru je ponovil vabilo alžirskim rodoljubom od 22. oktobra lani, naj prenehajo z boji in se začnejo pogajati o premirju:	»Vojna	prinaša samo
škodo in jo bo zato treba končati. Zakaj ne takoj, pod častnimi pogoji, ki sem jih predlagal?« Dalje je dejal, da mora Alžirija izvesti temeljito preobrazbo na socialnem, gospodarskem, kulturnem in političnem področju s pomočjo Francije. Usoda Alžirije je v rokah Alžircev samih, katerim je dana možnost, da s pomočjo splošne volilne pravice lahko prosto utirajo pot svojim težnjam po lastni osebnosti. Vojna in boji ta razvoj samo zavlačujejo.
Tudi to pot se general ni jasno izrekel glede svojih načrtov s Sev. Afriko. Vendar se zdi, da kljub temu izvaja svoj načrt, po katerem naj bi Alžir dobil široko avtonomijo, tako da bi ne bilo mogoče govoriti ne o integraciji ne o neodvisnosti. Trenutno pa mora verjetno čakati, da se argumenti opozicije izrabijo in se ponudi u-godna prilika.
De Gaulle je govoril tudi o novih naporih Francije za ozdravitev gospodarstva. Pozval je Francoze, naj pogumno prenašajo nova bremena, ki jih domovina od njih zahteva; skrbno naj varčujejo, kajti le tako bo Francija u-spevala ter bo kos svojim nalogam.
Ženske in volilna pravica v Švici
V nedeljo so po vsej Švici imeli ljudsko glasovanje o tem, ali naj dajo tudi ženskam volilno pravico. Velika večina volivcev se je izrekla proti temu. Izid je dal namreč naslednje rezultate: 654 tisoč proti ter komaj 323 tisoč za podelitev volilne pravice ženskam. Da predlog ne bo prodrl, je bilo skoro gotovo, toda nihče ni mislil, da s tako občutno razliko.
Vprašanje podelitve pravice tudi ženskam je nastalo pred nekaj leti, ko je župan neke gorske občine pripustil k volitvam tudi ženske, ker po državni ustavi i-majo vsi državljani pravico voliti. Nato je prišla zadeva pred ustavno sodišče ter parlament, ki je po dolgih razpravah ugodil zahtevam ženskega spola. Toda zadnjo besedo imajo po starodavni švi-
carski navadi volivci; kar oni potrdijo, to velja. Volivci pa so samo moški in dokler ti smatrajo, da je bolje, če se ženske politično ne udejstvujejo, je vse zaman.
Švica je edina evropska država, kjer ženske nimajo volilne pravice. Po vsem svetu pa je samo še 14 držav, kjer ženske niso še dosegle enakopravnosti. Švicarji so sicer drugače napredni in demokratični ljudje, toda v tem o-ziru še konservativni. Zato kaže, da bodo ženske dobile prej volilno pravico v nekaterih deželah Azije in Afrike kot pa v Švici. Preteči bo moralo več let, preden bo vprašanje zopet šlo na ljudsko glasovanje. Medtem pa ženskam ne preostane drugega kot čakati in upati na boljše čase ali pa stavkati, kot one v Aristofanovi komediji.
NAS TEDEN V CERKVI
8.2. nedelja, 3. predp. (pustna): sv. Ju-vencij, škof
9.2. ponedeljek: sv. Apolonija, de v., m.
10.2. torek: sv. Skolastika, dev.; pust
11.2. sreda: Lurška Mati božja: pepelnica; strogi post
12.2. četrtek: sv. Damijan, m.
13.2. petek: sv. Julijan, m.
14.2. sobota: sv. Valentin, duhovnik, sp.
*
S K. JUVENCIJ je bil doma iz Ogleja. Krstil ga je sv. Mohor, oglejski škof.
Sv. Mohor ga je poslal v Ticin za škofa. Njegovo življenje prepleteno z raznimi
čudovitimi dogodki. Naj omenimo le e-nega:
Tedaj je vladal rimski cesar Trajan. Čeprav je bil ljudomil, so vendar bili kristjani preganjani, več ali manj.
Ko so prišli rablji in obkrožili cerkev, kjer je sv. Juvencij maševal, je navzoče vernike spodbujal, naj se ne boje. Pozval jih je h goreči molitvi.
Preganjalci niso vdrli v Cerkev, pač pa so se med seboj sprli in poklali. Vse, posebno pogane je navdal velik strah. —
Ali se tudi sedaj ne koljejo med seboj preganjalci?
Božji mlini meljejo hudobneže. Pravica Zmaga.
3. predpostna nedelja (50-nica)
Današnja je zadnja nedelja pred postnim časom. Še nekaj dni, pa se začne 40-dnevni post — priprava na Veliko noč. V postnem času se je treba postiti, postiti duhovno in postiti telesno. Duhovni post pomenja v prvi vrsti vzdržanje od greha in vsega grešnega. V tem smislu duhovni post nikoli ne preneha, ampak veže vsakega kristjana skozi celo leto. Greh nam je vedno prepovedan, in sicer po božji in krščanski postavi, in zaradi tega se moramo mi kristjani vse dni in vse ure našega življenja skrbno varovati vseh in vsakršnih grehov, velikih in malih. Ta skrb nam je nujno potrebna, da ne žalimo Boga, da ne izzovemo njegove jeze, da ne kličemo nase božjih kazni in da tako sami sebi ne škodujemo ter povzročamo časne in večne nesreče. To velja za vse letne čase za celo leto. A v postnem času mora biti duhovni post še nekoliko strožji. V tem času je treba posvetiti več pažnje naši duši in duhovnim stvarem. Potrebna je duhovna pokora, duhovna dejavnost, večja duhovna zbranost, duhovna resnost, duhovna poglobitev, obilnejša molitev, duhovna čistost, prenovitev in obnova, premišljevanje krščanskih resnic in velika zmernost v človeških zabavah. Nekaterim zabavam se je treba naravnost popolnoma odpovedati, ker sicer grešimo zoper cerkvena pravila. — Telesni post pa pomeni predvsem večjo zmernost v jedi in pijači; pomeni predpisano pritrgovanje glede uživanja hrane; pomeni nadalje zmernost in pritrgovanje v raznovrstnem te-
lesnem ugodju, pomenja splošno telesno disciplino (urejenost) in pravo pokoro. Globokoverni in popolni kristjani ne ljubijo čezmernega spanja, ne brezdelja ne raznih telesnih užitkov. Nasprotno, ljubijo večerno in tudi ponočno molitev, ljubijo vsestransko zmernost, urejenost in življenjsko treznost. Oni cenijo krščansko odpoved in usužnjevanje lastnega telesa. Treba se je držati na vajetih, krotiti dušo in krotiti telo, da nas ne ujame hudi duh. Boljše je prostovoljno trpljenje in samožrtvo-vanje na tem svetu kot pa večno trpljenje v peklu.
Berilo sv. Pavla je slavospev največji krščanski čednosti — krščanski ljubezni. Vsa vrednost, globina, bogastvo in cena krščanskega človeka in življenja je v popolni ljubezni do Boga in do bližnjega. Brez krščanske ljubezni človek nič ne velja. Brez nje nimajo prave cene in ne koristi niti nebeško lepe besede in še tako sladki izrazi, niti najvišja učenost niti orjaška vera niti kakršnakoli dela usmiljenja niti mučeništvo. Če ni ljubezni, je vse to brez koristi in veljave, ne velja nič. Vsakdo, ki hoče biti na mestu pred Bogom, mora torej izpolniti postavo ljubezni, imeti in gojiti mora resnično ljubezen do Boga in do bližnjega. Ko bi ljudje hoteli prenesti v življenje to poglavje sv. Pavla, koliko lepše bi bilo naše življenje na zemlji! — Daj nam, sladki Jezus, milost, da vsi spregledamo in zaživimo evangelij tvoje ljubezni! — Hujša je namreč duhovna slepota kot pa telesna. — Daj nam, dobri Jezus, duha pokore, duha ljubezni in svetosti!
življenja
Kard. Montini o vesoljnem cerkv. zboru
Milanski nadškof kardinal Montini je poslal svojim duhovnikom in vernikom posebno pismo o vesoljnem cerkvenem zboru, ki ga namerava sklicati sedanji sveti oče. Med drugim pravi: Ta cerkveni zbor bo največji, kar jih je bilo v dvatisočletni zgodovini Cerkve in to za-Tadi duhovne moči in številčne udeležbe, zaradi popolne enotnosti cerkvene hierarhije in ker bo v zemljepisnem oziru obsegal ves svet. Zgodovina odpira pred nami neizmerna področja. Cerkev, — mesto na gori, — bo stopila v osredje človeškega razmišljanja in v svetli in skrivnostni luči spet enkrat pakazala, da je varuhinja božje besede in človeške usode.
Kardinal poziva vernike, naj se kot člani skrivnostnega telesa Kristusovega udeležujejo tega velikega dogodka z du-1 hovnim uživanjem, premišljevanjem, u-panjem in molitvijo.
Srečanje sv. očeta z rimskimi župniki
Pretekli četrtek dopoldne je sveti oče obiskal rimske župnike, ki so bili zbrani pri duhovni obnovi v samostanu sv. Janeza in Pavla. V nagovoru je pohvalil njihovo skrb za osebno posvečenje, obenem jim je razložil, zakaj se je odločil, da skliče sinodo rimske škofije. Sveti oče se je pomudil med rimskimi župniki približno eno uro.
Sv. maša za vatikanske tiskarje
Na god svetega Janeza Boška je sveti oče daroval mašo za uslužbence vatikanske tiskarne. To tiskamo vodi salezijanska družba, katere ustanovitelj je sv. Janez Boško.
Zaprte katol. šole v Egiptu
Veliko zaskrbljenost je povzročil sklep egiptovske vlade, da zapre katoliške šole, ki jih vodijo jezuiti. Tega koraka ni nihče pričakoval, zlasti ker se je lanski spor o načinu poučevanja v katoliških šolah mimo poravnal s sporazumom, ki je zadovoljeval tako mohamedance kakor katoličane.
Škof rešil pet otrok
Panamski škof Tomaž Clavel Mendez je na povratku s pastoralnega obiska z vasi Balbuena zaslišal klice na pomoč. V bližnji reki je zagledal pet deklic, ki jih je odnašala voda. Brez premišljevanja je odložil obleko, skočil v vodo in rešil otroke. Škof je star 38 let in slovi kot zelo dober plavač.
Jaz, grešnik
Bivši filmski igralec Jose Mojica, ki je pred dvajsetimi leti vstopil v samostan, je ponovno nastopil v filmu. Neka filmska družba pripravlja namreč v filmu »Jaz, grešnik« življenje tega igralca.
Odkritja na Oljski gori
Na kraju, kjer je Jezus potil krvavi pot, so arhetflogi odkrili več starih grobov. Grobovi so bizantinski. Našli so tudi več steklenih posodic balzama. S tem odkritjem se potrjuje mnenje, da je bilo v getzemanskem vrtu pokopališče prvih jeruzalemskih kristjanov.
Spreobrnjenje treh indijskih komunistov
Trije indijski vodilni komunisti so zapustili partijo in izrazili namen, da vstopijo v katoliško Cerkev. Med njimi ima prvo mesto doktor Sreenivasen, ki
je bil nad deset let načelnik indijske komunistične propagande.
Trumanov nečak jezuit
Trumanov nečak Ivan je vstopil v noviciat jezuitskega reda v kraju Froris-sant - Missouri.
Edvard Poppe na poti svetništva
Komisija obredne kongregacije je pregledala poročilo bogoslovnih cenzorjev o spisih belgijskega duhovnika Edvarda
Poppe-ja. Ta duhovnik je umrl kmalu po prvi svetovni vojni in ni dočakal niti trideset let.
Prva doktorica Vzhodne Afrike je katoličanka
Gospodična Jožefa N.amboze je prva žena Vzhodne Afrike, ki je dosegla doktorski naslov iz zdravilstva. Obiskovala je kolegij sester frančiškank v škofiji Kampala.
Pogreb prof, dr. Ivana Tula \
ZADNJI SLOVENSKI ROMARJI V LURDU
Meseca septembra lani, ko se je v Lurdu vršil veliki mednarodni marijanski in mariološki kongres, je bila v Lurdu zadnja večja skupina goriških romarjev. Potovali so z avtopulmanom pod vodstvom goriškega nadškofa msgr. Hijacinta Ambrosija. Ob tej priliki so se v Lurdu zbrali Slovenci tudi iz drugih dežel in imeli svoja lastna predavanja v okviru marijanskega kongresa. Bila jih je kar čedna skupina, okrog sto oseb. Med predavatelji je bil tudi č. g. Stanko Pontar, župnik v Zdravščini (Poggio Terza Armata). Imel je zanimivo in izčrpno predavanje: Marija v zgodovini slovenskega naroda. Ker nam prostor ne dopušča, to predavanje samo omenjamo v upanju, da ga bo mogoče kdaj kje natisniti v celoti.
Zgornja slika nam kaže skupino naših rojakov na marijanskem kongresu v Lurdu s škofom Rožmanom.
čudežno ozdravljenje v Lurdu
in redovniški poklic zakoncev Paterno
Minilo je že stoletje od lurške prikazni, vendar še vedno po vsem svetu častijo nedolžno deklico Bernardko Soubirous, osumnjeno prevare, histerije, prividov. Njen duh je še vedno prisoten v mestecu Brezmadežne. Lurd, pred sto leti še nepoznan kraj ob vznožju Pirenejev, je danes postal eno izmed najprivlačnejših središč sveta. To si razložimo le s priznanjem nečesa višjega, nečesa, kar gre preko' naravnih moči: s priznanjem nadnaravnega, čudeža. To ugotovitev so napravili in jo tudi izpričali s številnimi pismenimi izjavami, s slikami v muzeju, ki je vsem odprt: v muzeju sv. Bernardke. Tu najdemo tudi potrdila o onem izmed najbolj znanih dogodkov, ki so se v Lurdu pripetili.
Ignacij Paterno čudežno ozdravi
L. 1925 so časopisi prinašali poročila o dveh zakoncih iz Katanije. Ignacij Paterno Castello iz rodbine Biscari in štiridesetletna Angelina Auteri sta se odpovedala svetu in velikemu bogastvu, da bi se lahko posvetila duhovnemu življenju; on je stopil v red patrov barnabitov, ona pa v red karmeličank. Ljudstvo se je začudeno spraševalo, kako sta se mogla dva plemenita, bogata in srečna zakonca odpovedati drug drugemu in se umakniti v tišino samostana. Edina gotova razlaga je le čudež.
Dvajsetletni Ignacij, navdušen športnik, se je 1. 1899 poročil z devetnajstletno, bogato	in	izobraženo Angelino	Auteri.
Srečni	in	zadovoljni par	pa	so	1. 1917
vznemirile	hude bolezni,	ki	so	zadele
Ignacija v prostovoljni vojaški službi: ishias, po zdravniški preiskavi neozdravljiva bolezen. Zaradi posledic bolezni je moral nositi železni pas; preživel je štiri leta skoraj ves čas v postelji in pretrpel ogromne bolečine. Nobena zdravniška znanost mu ni mogla olajšati trpljenja, kaj šele ozdraviti ga. Ni preostalo drugega kot upanje v nadnaravno pomoč, v čudež.	Zakonca Paterno	sta	ga	iskala
in našla v Lurdu. Po mučnem potovanju sta 1. 1921 dospela v Lurd. Ignacija položijo v vodo, ki je privrela prod sto leti izpod Bernardkinih rok. Nato gre k Marijinim nogam v votlino Massabiolle. Zena Angelina ga vidi, kako ves spremenjen in z globoko ganjenostjo gleda Marijo. Čudež je storjen. Ignacija ne muči več dolgoletna bolezen; sname si pas in ga pusti tam v spomin in dokaz njegovega čudežnega ozdravljenja, ki so ga priznali tudi zdravniki in katerega je potrdil — visoki romar kardinal Ahil Rat-ti — bodoči papež Pij XI. in še drugi.
Zakonca Patemd gresta v samostan
Ta dogodek nam razodeva vzrok poznejšega plemenitega dejanja zakoncev
Paterno. Delovanje božje milosti v njih ni bilo manj čudovito od čudeža samega. 28. oktobra 1924 sta obhajala srebrno poroko. Ta dan sta storila vsak zase v svojem srcu po božjem razsvetljenju trdno odločitev. Ignacij je rekel ženi, da bo zapustil svet in se popolnoma posvetil Bogu v redovnem življenju, če bo ona prej umrla. Isto je sklenila tudi žena. Nekega dne pa sta oba po višjem navdih-njenju rekla drug drugemu: Ali ne bi bilo bolje že sedaj umreti za ta svet in ne čakati smrti posameznika? To junaško odločitev so odobrili še drugi. Zakonca Paterno sta zapustila vse premoženje Sveti stolici in samostanoma, v katera sta vstopila. Sv. oče pa je odločil, naj se nihče ne dotakne tega bogastva za deset let. Toda duhovni poklic dveh zakoncev se je izkazal močnega in vztrajnega, brez obžalovanja po posvetnem življenju. V samostanu ju je navdajala neizmerna sreča in nista mogla prehvaliti Boga, da jima je dal to milost. Ignacij je postal duhovnik in sam obhajal ženo in izvršil obred preobleke. Oče Ignacij je umrl 27. oktobra 1944 v Monzi, kjer je vse svoje življenje posvetil revežem in umirajočim bolnikom. Pred smrtjo je vzkliknil: »Končno bom videl Marijo, ki mi bo odprla vrata nebeška.«
Angelina, sedaj sestra Marija, pa še živi v karmeličanskem redu v Legnanu. Zanjo, ki jo tare visoka starost, skrbi z veliko ljubeznijo sestra Roza presvete Trojice, njena nekdanja prijateljica. Božja Previdnost je hotela, da sta se ti dve plemeniti duši, nekdaj prijateljici, po dolgem času zopet srečali v istem samostanu, obe veseli in presrečni.
Priredila š. M.
f Povzeto iz »Osservatore Romano«)
POSTNA POSTAVA 1959
V letošnjem letu 1959 veljajo iste postne olajšave kakor pretekla leta, in sicer:
1. Zdržek je vse petke v letu;
2. Strogi post in zdržek je le štirikrat: na pepelnično sredo, na veliki petek, na vigilijo pred Brezmadežno (7. dec.) ter na božično vigilijo (24. dec.).
Vse ostale dni v letu, tudi na kvatrne srede in sobote, ni ne posta ne zdržka.
PRAZNIK LURŠKE M. B. PRENESEN
Ker pade letos 11. februar na pepelnično sredo, se po ukazu sv. očeta prenese praznik prikazovanja M. B. v Lurdu na naslednji dan, 12. febr. — To velja samo za letos.
Kot smo poročali v zadnji številki, je v Gorici preminil prof. dr. Ivan Tul. Pogreb nepozabnega g. profesorja se je vršil v sredo 28. jan. Pogrebne obrede je opravil generalni vikar msgr. Soranzo v župni cerkvi Srca Jezusovega ob udeležbi velikega števila duhovnikov iz go-riške in tržaške škofije. Srečali so se tako ob profesorjevi krsti številni njegovi učenci kot zastopniki drugih še številnejših, ki zaradi državne meje ali iz drugih vzrokov niso mogli na pogreb. Po opravljenih obredih v cerkvi so truplo pok. dr. Tula prepeljali na goriško pokopališče, kjer so ga začasno položili v skupno grobnico, ki jo tam ima duhovniško podporno društvo »Pio Sovvegno«. Tu na pokopališču je ob odprtem grobu spregovoril pokojnemu dr. Tulu v spomin njegov nekdanji sošolec msgr. dr. Jakob Ukmar iz Trsta. Najprej je govoril v slovenščini, nato v latinščini. Dejal je:
Spominske besede msgr. Ukmarja
Ko se danes poslavljamo od telesnih ostankov preč. gospoda profesorja dr. I-vana Tula, se mi vsi v duhu poslavljamo od vzornega duhovnika, mi duhovniki od milega sobrata, jaz specielno od sošolca, s katerim sva skupaj sedela na šolskih klopeh od prvega gimnazijskega razreda do končanih bogoslovnih študij.
Pokojni gospod profesor je bil goriški in tržaški duhovščini vedno v dragem spominu, saj je dolgo vrsto let predaval katoliško moralo in kot spiritual vzgajal bogoslovce ter jih vzgojil v dobre duhovnike. Skoro cela generacija je izšla iz njegove šole. Prijel je pa tudi za pero in spisal veliko spodbudnega ter proslavljal nebeško Mater v svojih šmarnicah.
Toda najlepše nas je vse skupaj učil, ko je dobrih sedem let ležal v bolnici ves zlomljen od grozne bolezni in v tihi vdanosti pil iz keliha, ki mu ga je bil Gospod na stara leta pripravil. On je res, po besedah apostola Pavla, na svojem mesu dopolnjeval, kar še manjka bridkostim Kristusovim Za njegovo telo, ki je Cerkev (Kol 1, 24).
Posnemajmo pokojnega sobrata v tem najtežjem poglavju. Vsak dan nam pri-
; N;
|avc
f;or
fojr
javi
i d;
la
»od
»o 1
hisl
tte
rok: fatr kom Jusi frar ie c Pc
rj
>ri
fser
točr
la
»bra
e i list-k>st
a \ >ra\ '3in
nici
’an; tiag D, jtkv 'ost ten lik, tak, jiud (Hi 1 < :ujc >la -br febr
nese križ, vsak dan zahteva žrtve. Bodimo mi duhovniki ljubitelji Kristusovega križa, da bomo deležni tudi njegove slave.
S pokojnim sobratom ostanimo združeni v molitvi in na svidenje v nebeški domovini! *
Kakor poročamo na drugem mestu, bodo telesne ostanke prof. dr. Tula prenesli na pokopališče v rojstno vas Mač-kovlje.
RADIJSKA PREDAVANJA
ZA POSTNI CAS 1959
(Vsak torek in četrtek ob 9. uri zvečer)
1. predav. 12. febr.: Zakramenti (msgr. Jakob Ukmar)
2. predav. 17. febr.: Cerkev in zakramenti (dr. Jože Prešeren)
J. predav. 19. febr.: Krst (dr. Franc Wal-land)
• 4. predav. 24. febr.: Birma (dr. Franc Walland)
5. predav. 26. febr.: Botri (dr. Lojze Šuštar)
6. predav. 3. marca: Kesanje, pogoj za spravo z Bogom (g. Viljem Žerjal)
7. predav. 5. marca: Zakrament božjega usmiljenja: sveta pokora (dr. Lojze Škerl)
8. predav. 10. marca: Obhajilo (g. Stanko Janežič)
9. predav. 12. marca: Mašniško posvečenje (prof. Janez Vodopivec)
10. predav. 17. marca: Duhovniki kot dušni pastirji (dr. Lojze Šuštar)
11. predav. 19. marca: Družinsko življenje kot posledica zakramenta svetega zakona (dr. Lojze Šuštar)
12. predav. 24. marca: Sveto maziljenje (g. Stanko Zorko)
13. predav. 26. marca: Zakramenti pritečejo iz Srca Jezusovega (prof. Janez Vodopivec).
ho,
He,
**ei
1
ie
br,
‘t\
*ei
Vsemogočna ali totalitarna država
Z. P.
Beseda -	s
i Najbolj je usoden razvoj modeme države v vsemogočnost ali totalitarnost, ka-lor navadno pravimo. Pred prvo svet. lojno so evropske države prejemale na Savkih približno 10% narodnih dohodkov, j danes prejemajo nad 40%. To dokazuje, Ja je že pri vseh velikih industrijskih podjetjih država javno, največkrat pa taj-j>o veliko bolj udeležena kakor pa javnost jnisli. V Italiji je n. pr. nad 70% vse nje-te težke. industrije dejansko v državnih fokah, čeprav podjetja figurirajo pod privatnimi firmami. (Ne govorimo pa tu o fomunističnih državah, kjer je vsa industrijska proizvodnja in deloma tudi a-irarna v rokah edinega kapitalista, to p države.)
j Posledica takega razvoja se kaže s tem, da je več in več ljudi odvisnih od države dri dodelitvi služb, pri podporah itd. V isemogočni državi pa se koti tudi vsento-(očno uradništvo, ki živi v prepričanju, la je ljudstvo zaradi uradništva in ne (bratno. To je prosluli birokratizem, to p gospostvo ali bolje samodrštvo urad-fistva, ki ga označuje oholost, nesposobnost in zlasti lenoba, ki se poteguje le ja večje plače, ne čuti in ne čustvuje pa v nič z ljudstvom, je popolnoma ne-idstojno in ne pokaže nikdar nobene iciative, kako izboljšati uradno poslopje in ljudstvu v njegovih stiskah polagati.
Državna totalitarnost pa tudi moralno tkvari ljudi, ker jim vzame samostoj-'ost delovanja in mišljenja. Totalitarnost penačuje -ljudi na skupni imenovalec, jlikdar ni bila družba tako nivelirana, fakor je danes. Povsod vidimo pojave da (iudje ne zdrže več pritiska družbenega Pl državnega kolektiva. Premnogi niso pt sposobni za individualno življenje in '*■ osebno odgovornost. Spričo vse izena-tiočega državnega valjarja se je ljudi lastil strah pred svobodo in pred o-bno odgovornostjo. Pred bremenom o-pbnega življenja se umikajo v totalitarno varnost, kjer postajajo sužnji kolek-pva, samo da ne bi bilo treba ničesar |®Č samostojno podvzeti, ničesar več o-!ebno tvegati.
! Ako mislimo na označeni duševni pro-N, ki je posledica družbenega in držav-pga totalitarizma, lažje razumemo du-‘eVno stanje ljudstva pod komunistično 1'ktaturo. Ali moremo ljudem zameriti, iko iščejo v kolektivu zadovoljitve dveh, ihtgače čisto človeško opravičenih nag-fJenj: živeti in delati kot družabno bitje h pa najti v družbi varstvo pred brezmočno osamelostjo? Ne, nikomur ne za-, Nrimo in nikogar ne obsojamo. Kajti v akih razmerah je težko biti človek. Milimo pa vseeno, kako resnične so besede Carrela, ki jih je zapisal že pred 20 ti: »Moderna civilizacija ni sposobna, bi porajala ljudi, ki bi istočasno imeli htišljijo, umnost in pogum.« (A. Carrel, homme, cet inconnu, 1935.)
I Ozdravljenje socialnega vprašanja, ki p poraja zaradi državne vsepristojnosti P* Vsemogočnosti — ki nikakor ni le komunistična posebnost, ampak splošna ten-er>ca modernega državnega razvoja, — pdrav-ljenje moramo iskati edinole v po tenem priznanju načela dopolnjujočno-■ ki nas edinole more oteti pred podr-vljenjem zasebnega in javnega življenja. 0 načelo uči, da država ni pristojna, da r* vse socialno in gospodarsko življenje Pravila pod svojo upravo, marveč da je ^stojna le pomagali manjšim družbenih! edinicam: družinam, občinam, ofcra-mtn, stanovom, -pokrajinam, deželam, ka-
dar si same ne morejo pomagati. A predvsem mora naštetim socialnim ustano vam priznati potrebno samoupravnost, da vsaka v svojem delokrogu vrši lastne posle. Država naj jim daje pobudo, pomoč, če jo potrebujejo, naj njihovo delovanje harmonizira v pravec skupne blaginje, ne sme pa zatreti -njihove samoupravnosti in jih enostavno vase posrkati. S tem bo ljudem dana možnost do samostojne pobude in samostojnega, osebno odgovornega delovanja, država bo pa razbremenjena mnogih nepotrebnih poslov, ki danes njeno centralistično upravo daleč preobremenjujejo.
(Dr. Ivan Ahčin, DP, 1. XI. 3958)
Vsaka zapisana beseda je sad notranjega razsvetljenja in luči, je plemenito razdajanje samih sebe. V nasprotnem slučaju bi bile besede le navadne literarne vaje, polne napuha, ki nič ne povedo, nič ne dajo in izginejo brez sledu kot pomladni snegovi.
Besede imajo svoj pomen le tedaj, če so žive v nas, še predno smo jih zapisali. Iz notranjega doživetja in trpljenja se porajajo najlepše besede.
*
To je njihova vrednost, najpristnejši dar človeka sočloveku, ki jih sprejme, ne kakor listje, ki ga veter raznaša na vse stra-
BORIS PASTERNAK:	DoktOf	ŽivagO
Iz znamenite knjige Borisa Pasternaka »Doktor Živago« prinašamo nekatere citate, ki nam osvetljujejo razmere v komunistični Rusiji.
... V tistih prvih dneh so nosili na rokah ljudi, kot je bil vojak Pamfil Palych, ki so brez vsake propagande divje in pretirano sovražili izobražence, gospode in oficirje, kajti zdelo se je levičarskim izobražencem, da so taki ljudje redke izjeme. Pomanjkanje človečnosti so smatrali za čudež razredne zavesti, njihovo krutost za vzor proletarske moči in revolucionarnega zagona. Slavo take vrste je užival Pamfil, ki so .ga partizanski poglavarji in voditelji partije silno cenili....
... Na smrt obsojeni Ržanickij govori svojim sodnikom (partizanom) pred smrtjo: »Ne ponižuje se, Bonifacij! Tvoj protest ne seže do njih! Ti novi opravičniki, krvniki, te ne bodo razumeli. Toda ne obupuj! Zgodovina bo pojasnila vse. Zanamci bodo pribili na sramotni steber komisarje in njihove nesramnosti. Umiramo kot mučeniki ideje, ob zori svetovne revolucije....
...(Doktor Živago govori): »Danes so zelo pogoste mikroskopske oblike srčne krvavitve. Niso vse smrtne. V gotovih slučajih se preživi. To je bolezen zadnjega časa. Mislim, da ima bolezen svoj vzrok v moralnem redu. Od velike večine izmed nas se zahteva stalna hinavščina, ki je postala že pravi sistem. Toda ni mogoče brez posledic dan za dnem kazati se drugačnega, kakor čutiš: žrtvovati se za stvari, ki jih ne ljubiš, veseliti se ob tem, kar te napravlja nesrečnega. Živčni sistem ni nekaj praznega, ni izmišljotina.«...
...(Ob Zivagovi smrti): V tistem času se je zelo razširila navada sežigati mrliče.
V upanju, da bi dosegli pokojnino za deklici — skrbelo jih je njuno bodoče šolanje — in da ne bi škodovali Marini v njeni službi pri brzojavu, so se prijatelji odrekli cerkvenemu pogrebu in se odločili za civilni sežig trupla. Javili so svojo odločitev pristojnim uradom in čakali na funkcionarje.... V tistih urah, ko je splošni molk, ki ga ni spremljal noben obred, težil kot pomanjkanje nečesa otipljivga, je samo cvetje nadomestovalo obrede in žalno petje....
... Nekega dne je odšla Larisa Fedorovna z doma in se ni več vrnila. Morda so jo aretirali na cesti. Umrla je ali izginila kdo ve kje, kot številka na seznamu enega izmed številnih ženskih ali splošnih koncentracijskih taborišč na severu....
Z. S.
ni, temveč kot trajno vrednoto, prenašajočo se iz roda v rod.
Zapisana beseda je religiozno, tako rekoč sveto dejanje, vzvišena poduhovljenost materije, nesebično darovanje ljubezni.
*
Porodi se iz notranjega bogastva in globokega prepričanja, iz vere v Boga in v ljudi, ki nosijo v sebi pečat božje Besede. Če ni svobodna v svojem izražanju, je kakor ptica, ki bi s prestreljenimi perutmi hotela poleteti v višave.
Če je zapisana le iz lastnega ugodja, ne bo našla odmeva v svetu. Povrnila se bo nazaj še bolj uboga in bo le povečala število nepotrebnih, zgrešenih besed.
*
Človeku je dan ta vzvišeni in strašni dar, ta čudovita moč prerojenja in življenja, človeku duha, globokih misli in čustev. Vsaka beseda nosi v sebi prepade odgovornosti. Ni več last tistega, ki jo je napisal, temveč last skupnosti, last vseh. Vsak jo lahko sodi in obsodi. In v tej sodbi in obsodbi je lahko sorodnost razumevanja in doživetja, lahko je tiho spoštovanje slutenih skrivnosti, lahko pa je njih brezobzirno odkrivanje vzrok žalosti, razočaranja... in molka.
LITERARNE VAJE štev. 3. Izšla je tretja številka Literarnih vaj, ki prinaša za uvod posvetilo Francetu Prešernu in predpustno pesem Učenec. Poleg stalnih povesti Lučke Komac in Kacinove Metke prinašajo Literarne vaje prispevke dijakov nižje gimnazije, trgovske akademije, učiteljišča in višje gimnazije. Slede še kulturne in znanstvene novosti, film in šport.
40-letnica ustanovitve Italijanske ljudske stranke
Dne 19. januarja 1919 je bila z oklicem »Svobodnim in močnim ljudem« ustanovljena Italijanska ljudska stranka — Par-tito popolare Italiano — prednica današnje Krščanske demokracije. Za štiridesetletnico ustanovitve so se voditelji KD poklonili očetu nekdanje ILS, senatorju Lui-giju Sturzu.
Slavnostni govor ob tej priliki je imel senator Merlin, eden izmed desetih se-stavljalcev ustanovitvenega oklica. Ministrski predsednik Fanfani, ki je tudi glavni tajnik KD, je senatorju Sturzu izročil spominsko svetinjo. Nato je imel političen govor, v katerem je poudaril, da je KD idealno nadaljevanje Ljudske stranke. Dejal je, da sicer živahne raz-
VPRAŠUJETE
ODGOVARJAMO
Zakaj gospodje, ki prirejajo »Vera in naš čas«, tako odrezano končajo to oddajo, in nič ne pozdravijo poslušalcev?
N. N.
*
Oddajo »Vera in naš čas« napove in ob koncu odpove radijski napovedovalec. Zdi se mi, da to popolnoma zadostuje in ni potrebno, da bi se govor začel še s kakšnim posebnim pozdravom. Ni ravno neobhodno potrebno, da se verski govor začne in konča s pozdravom Hvaljen Jezus. Odveč je tudi napovedovanje, da nas boste slišali prihodnjo nedeljo, ker se oddaja ne spreminja in ima svoj stalen urnik.
Stanko Zorko, urednik oddaje »Vera in naš čas«
f č. g. Lado Piščanc
ob I5-letnici
tragične smrti
v Cerknem
k*« - ' / -Š-v
ir mmBBmama
*	"	“	v,
* Srni -TiSr ?
prave med krščanskimi demokrati ne bodo nikoli mogle načeti trdne enotnosti v večinski stranki. Ta nadaljuje svoje delo v smislu obveze, da bo uveljavljala krščanska načela o pravičnosti na državljanskem področju, da bo vztrajala pri delu za krepitev demokracije in za ohranitev svobode in miru v Italiji.
Radio Trst A
Nedelja: Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Slovenski zbori. — 17.00 »Trideset sekund ljubezni«, komedija v 3 dej. I-grajo člani Radijskega odra, vodi J. Peterlin. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Dva velikana sta si podala roke — Ob Prešernu in Petrarki«. Sestavila Balbina Baranovič-Battelino. — 22.10 Bach: Tri preludiji.
Ponedeljek:	12.55	Glasba	Sigmunda
Romberga. — 18.00 Radijska univerza: Anton Penko: »Iz življenja tujih ptičev: Saharski vrabec«. — 18.10 Koncert Tržaškega Tria. - Beethoven: 14 varijacij v Es duru. - Ravel: Trio v A molu. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše.— 20.30 Umberto Giordano: »Fe-dora«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Kako je znal Pavliha gospodariti«. — 18.00 Simfonični koncert Orkestra Tržaške Filharmonije. - šoštako-vič: Simfonija št. 5 v d duru, op 47. — 19.10 Utrinki iz znanosti in tehnike. —
21.00 »Moč uniforme«, burka v treh dejanjih. Igrajo člani Slov Nar. Gledališča.
Sreda: 18.00 Radijska univerza: »Človek in delo v sodobni industrijski revoluciji«.
— 18.10 Mozart: Koncert št. 7 v F duru K 242 za dva klavirja in orkester. — 18.35 Samospevi jugoslovanskih avtorjev. —
19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 »Saul«, tragedija v petih dejanjih, ki jo je napisal Vittorio Alfieri, prevedel pa Vinko Beličič. Igrajo člani Rad. odra, vodi J. Peterlin nato Chopinove etude.
Četrtek: 18.00 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: »Trmoglavka«. — 18.10 Brahms: Trio št. 1 v H duru. — 19.00 Šola in vzgoja: Anton Kacin: »Današnji mladini manjka splošne izobrazbe«. — 20.30 Slovenske instrumentalne zasedite.
— 21.00 Postno predavanje: msgr. dr. Jakob Ukmar: »Zakramenti«. — 21.30 »Potovanje na Mesec«, radijska zgodba C Chiltona, prevedel Mirko Javornik. Igrajo člani RO. — 22.15 Simfonični koncert. -Respighi: Antične arije in plesi - Prva suita. - Ghedini: Nočna glasba.
Petek: 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Vojskovanje«. — 18.10 Schubert: Simfonija št. 8 v H molu, imenovana »Nedokončana«. — 19.00 Širimo obzorja: »Vzgoja v zgodovini: V Angliji za časa kraljice Elizabete«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov »Fran Levstik«. Sestavil Martin Jevnikar. — 22.20 Koncert pianista Sergia Fiorentina Schumann: Va-rijacije na ime Abegg, op. 1 Papillons.
Sobota: 15.00 Ravel: Bolero. — 16.00 Novelist tedna: Bogomir Magajna in njegov »Starec Miha«. Ureja Martin Jevni-kar. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Ra-dislev Rudan - Saša Martelanc: »Bilo je nekoč: (3) Tri sestre«. Igrajo člani RO.
— 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Slovenski Oktet. — 21 DO »Nevesta«, radijska igra, ki jo je napisal Gino Pugnetti, prevedel pa J. Jež. Igrajo člani RO. —
22.00 GounoUd: Balet iz opere »Faust«.
VERIDICUS
Ozadje trojne cerkljanske tragedije
Izpričana nedolžnost skupine g. Piščanca
Ob petnajsti obletnici krvavih dogodkov ! Cerknem se ponovno klanjamo nedolžnih! žrtvam, ki so brez najmanjše krivde radli v dneh teme in sovraštva. Duhovnica Ladislav Piščanc in Ludvik Sluga, asnika božje ljubezni v obširni cerkljan-^ župniji, in skupina trinajstih Cerklja-'v, ki so bili deležni iste tragične smrti ^v°jih kaplanov, so nam ob tej obletnici i, iPosebno dragi. Z njihovih itak čistih 1,1 Plemenitih postav je končno padla še ^dca madeža. Dokončno je dokazana nji-°va nedolžnost. S tem pa je zablestela !^hpina g. Piščanca in g. Sluge v škrlat-1**01 siju mučeništva. Njihova po nedolž-prelita kri, ki je prepojila rodno ^do, se zdaj dviga kot vonj brezma-žrtve pred prestol Najvišjega.
. Težka in nadvse pekoča krivica, ki se le Prizadela tem pravičnikom, ko so jim bred vsem narodom vtisnili pečat izdaj-SlVa in jih neusmiljeno strebili z obličja ^mlje, je zdaj vsaj deloma popravljena:
slovensko komunistično časopisje je končno le priznalo, da nista bila niti g. Piščanc niti g. Sluga in še manj njihovi verniki tisti, ki so izdali partijsko šolo v Cerknem in s tem zakrivili pokol 47 mladih partizanov, pač pa da je to storil — partizanski poveljnik in načelnik štaba: major Jernej Hrastnik!
Slovenska primorska duhovščina, ki je bila vedno prepričana o njihovi nedolžnosti, ugotavlja z iskrenim zadoščenjem, da je prišla resnica na dan, in zahteva, da se s pristojnega mesta uradno to tudi prizna. Nedolžno poklanim žrtvam naj se vrne čast in dobro ime, da bo njihov spomin blagoslovljen, in njihovim izmučenim kostem naj se dovoli pokop v blagoslovljeni zemlji.
Ne zahtevamo maščevanja za po nedolžnem prelito kri, zahtevamo pa pravico, da javno in’ brez strahu molimo za večni mir tragično preminulih; ne zahtevamo preiskav in procesov, zahtevamo
pa, da se dovoli sorodnikom prenos njihovih posmrtnih ostankov na pokopališče, da se lahko razjočejo ob grobu svojih .dragih. Ce so poganski Rimljani vračali sorodnikom trupla oseb, nad katerimi je bila izvršena smrtna obsodba, naj tudi slovenske oblasti dovolijo, da se krščansko pokopljejo osebe, ki so bile krivično pomorjene. Dokler ne bodo njihove kosti počivale v posvečeni zemlji, ne bo zadoščeno njihovemu spominu in naša srca bodo krvavela ob težki krivici, ki se v nedogled dela nedolžnim žrtvam, njihovim sorodnikom in vsemu slovenskemu ljudstvu.
KRIVIČNO OBTOŽENI IN USMRČENI
Potek krvavih dogodkov v Cerknem je znan.
Komunistična stranka je januarja 1944 priredila v Cerknem poseben prevzgaja-■len tečaj svojih aktivistov, imenovan »partijska šola«, katerega se je udeležilo 115 tečajnikov. Dne 27. januarja 1944 so vdrli Nemci iz Idrije v Cerkno in poklali 47 tečajnikov. Novica o tem pokolu je globoko pretresla naše ljudstvo, ki je vedno krepkeje obtoževalo Osvobodilno fronto (OF), da pošilja brezmiselno ljudi v smrt,
ko jih mobolizira in zbira na tečaje, ne da bi jih primemo zaščitila. Zato pa je komunistična partija vrgla krivdo za smrt tečajnikov na »belo gardo«: obtožili so cerkljanskega kaplana gg. Piščanca in Slugo, da sta skupno s še nekaterimi verniki izdala Nemcem partijsko šolo, privedla nemški oboroženi oddelek v Cerkno, mu zagotovila prost dohod na zvonik, od koder so Nemci s težkim mitraljezom postrelili bežeče tečajnike.
Tej nezaslišani obtožbi, ki pa ni bila oprta na nikak dokaz, so sledile prav tako strašne represalije.
Tri dni pozneje, na svečnico, je vkorakal v Cerkno oddelek VOS-a iz šebrelj in aretiral petnajst domačinov, med njimi oba kaplana, ter jih odpeljal v noč. Naslednjega dne, 3. februarja 1944, so Cerkljam nekako ob 7. uri zvečer slišali streljanje s Cerkljanskega vrha: po kratkem zgolj formalnem zaslišanju, o katerem ni bilo nikoli nič objavljenega, so jih postrelili in zagrebli neznano kje. čez teden dni se je na oglasni deski v Cerknem pojavil prosluli komunike o justifikaciji petnajsterih, češ da so bili po lastnem priznanju krivi izdajstva partijske šole in pokola 47 kurzistov.
NA SRAMOTILNEM ODRU
Fizični likvidaciji nesrečnikov je sledila nizkotna gonja obrekovanja in blatenja. Na vseh zborih aktivistov in na vseh mitingih širom Primorske in Slovenije so z najostrejšimi izrazi obsojali »cerkljanske ovaduhe in izdajalce, ki so že prejeli zasluženo kazen«, številni letaki in brošure, in še zlasti Partizanski dnevnik, so se ponovno vračali na »izdajalsko skupino« v Cerknem, ki jim je kar izvrstno služila za izpade na duhovščino in za izpodkopavanje vere, pa tudi za brezsrčno pokončavanje namišljene bele garde in odstranjevanje nasprotnikov.
Ta sramotna gonja, ki je temeljila na zlobni zgodovinski potvorbi, ni prenehala niti po vojni. Razni komunistični časopisi, in med njimi seveda tudi Primorski dnevnik, so se opetovano obregnili ob »cerkljanske izdajalce«. A kar je najbolj obsodbe vredno je to, da so slično zgodovinsko neresnico vedoma in zlohotno vzdrževali in proglašali ljudje, ki se prištevajo med slovenske kulturne delavce, in ki so tako gorostasnost celo objavljali v knjigah, ki naj bi vsebovale zgodovinski prikaz narodnoosvobodilne vojne.
(Nadaljevanje)
Stran 4
Leto XI. - štev
Načrti Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva
Tržaško pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo je izdelalo načrt za eksperimentalno kmetijsko posestvo, na katerem naj bi gojili trte in drevesa. Za ureditev tega posestva bi potrebovali 24 milijonov lir, katere bi prispevala deloma pokrajinska uprava, deloma pa kmetijsko nad-zomištvo in vladni generalni komisariat.
Načrt predvideva kmetijsko posestvo s 6 do 7 ha zemljišč, razdeljenih na 9 sektorjev dela.
Na tržaškem področju je okrog 500 neposrednih obdelovalcev zemlje in 1000 spolovinarjev; 3000 družinskih članov se ukvarja samo s kmetijstvom, 9000 pa le delno.
V cerkvi novega sv. Antona postavljajo nove orgle
Dva velika kamiona s prikolico sta v sredo 28. januarja pripeljala v Trst sestavne dele novih orgel za cerkev novega sv. Antona. Izdelali so jih v mali lombardski vasici Cuvio, v bližini Varese.
Marijina družba v ulici Risorta 3
priredi
v nedeljo 8. februarja veseloigro
Prisiljen stan je zaničevan
Začetek ob 5.30
Orgle so prirejene za vse orglarske šole in za vse čase. Imajo 5 tisoč piščali in 3 manuale. Upajo, da bodo na nove orgle lahko zaigrali prvi koncert že na praznik sv. Jožefa 19. marca.
Zaključen proces De Pinta
V Trstu so v soboto 31. jan. po 18-dnev-nem zasedanju sodniki izrekli obsodbo proti Domenicu De Pintu, obtoženemu, da je povzročil smrt svoje žene Orel Helene, ki so jo pred dvema letoma našli mrtvo v barkovljanskem zalivu. Ker pa obtožencu niso mogli dokazati, da je on direktni krivec smrti svoje žene, so ga obsodili na 5 let in 4 mesece zapora. To kazen so izrekli zato, ker je z ženo grdo ravnal in ji povzročil tudi telesne poškodbe. Njen samomor je brez dvoma posledica njegovega slabega ravnanja.
Mačkovi j e
Pogreb prof. dr. Ivana Tula
V soboto 7. februarja okrog desete ure dopoldne bodo pripeljali krsto s truplom pok. prof. dr. Tula iz Gorice v Mačkovlje. Do pogreba, ki bo popoldne ob štirih, bo krsta v cerkvi. Ob štirih bo pogrebna sv. maša in nato prenos na pokopališče.
Bazovica
50-letnica podpornega pogrebnega društva
Preteklo nedeljo se je v Preslovi dvorani zbralo nad 100 članov Pogrebnega podpornega društva na vsakoletnem občnem zboru. Proslavili so ob tej priliki 50-letnioo obstoja P.P.D. Dvema osebama, ki sta člana že od ustanovitve in sicer Antonu Bemetiču in Antonu Čufarju, so izročili spominske listine. Številni člani so tako imeli priliko slišati zgodovino društva, ki je kot vsako drugo slovensko društvo moralo skozi ogenj preizkušnje
V MARIJANIŠČU na Opčinah
veseloigra ’ za pust uprizore igralci, ki nastopajo v radiu.
Prireditev bo v nedeljo, 8. februarja ob 7.30 zvečer. — Vabila bodo na razpolago od petka naprej v Mari-janišču. — Pridite, od srca se boste nasmejali! Dvorana bo prijetno zakurjena.
zlasti pod fašizmom. V dvorani, ki je bila za to slovesnost primemo opremljena, sta bila navzoča tudi zastopnika pogrebnih društev iz Vrdele in Trebč.
Občni zbor je potrdil prejšnji odbor, ugotovil pozitivno stanje blagajne in sklenil čimprej sezidati s pomočjo članov društveni dom.
Pustna prireditev
Istočasno se je v župnijski dvorani vršila pustna prireditev. Borštanski fantje in dekleta so nad dobri dve uri zabavali občinstvo s trodejanko Nebesa na zemlji. Veseloigre so bili vsi gledalci zelo zadovoljni, saj jim je nudila toliko smeha. Ne bomo pisali kritike o tej prireditvi, ker nismo za to poklicani. Zabeležimo samo to, da so bili igralci dobro izbrani in da so se lepo vživeli v svoje vloge zlasti v drugem dejanju. Dve uri in pol dolga igra priča o veliki požrtvovalnosti bor-
V Marijinem domu v Rojanu
je na pustno nedeljo prireditev z naslednjim programom:
ŽENINA ČAKAJO
dvodejanka POTEPUH PETER
burka v enem dejanju
PETJE
Začetek ob 17. uri Med odmori srečolov Vabljeni !
vzvišeni g. škof naklonil za državno priznanje župnije v Trebčah. Podpisani župni upravitelj, skupno s svojimi verniki se vsem dobrotnikom najlepše zahvaljuje.
Rozman Alojz, žup. upravitelj
Dolina
f Sancin Frančiška
Dolino in vse bližnje vasi je pretresla nenadna smrt blage krščanske žene Frančiške Sancin. Po kratki bolezni jo je v 49. letu življenja Bog poklical v večnost. Pogreb, v četrtek 29. januarja, je bil izredno velik. Mnogo pogrebcev je prišlo iz drugih vasi in iz Trsta. Hvalevredno je, da je bilo v vsem dolgem sprevodu veliko lepe skupne molitve. Zlasti med pogrebno sv. mašo se je ob mogočni skupni molitvi čutilo, da se na pravi krščanski način poslavljamo od plemenite krščan-
štanske mladine. Naj omenimo, da so v grdem vremenu z vso svojo prtljago prihodili v Bazovico, kar je za naše čase nezaslišano.
Veseli nas, da je igralska skupina na lastnih nogah. Zato smo jo sprejeli v našo dvorano z velikim veseljem in jo bomo, če bo v tem vztrajala.
Nismo pa bili veseli dejstva, da so naši ljudje postali hladni do slovenskih prireditev. Udeležba pri prireditvi ni bila nadvse zadovoljiva. Vidimo pa, da ni to samo pri nas na Primorskem. Povsod po svetu tožijo, da se ljudje zlasti mladina ne veselijo preveč odrskih del, zlasti še diletantskega. Televizija in kino predstavljata dovršena dela s poklicnimi i-gralci. Razumljivo, da so ljudje postali bolj zahtevni. Poleg tega današnji človek — ki je sam dinamizem, težko prenaša bolj počasno odrsko dogajanje. Vse mora drveti kot v kinu in na motovilu. Prav zaradi tega ne najdejo več vaški odri toliko razumevanja in odobravanja kot v preteklosti zlasti tam, kjer je vpeljan kino.
Je pa za nas zamejske Slovence to dejstvo polno težkih posledic. Tuj vpliv se veča in tako trga iz src ljubezen do vsega, kar je pristno slovensko. Narodna
PUSTNA NEDELJA V DOLINI:
ob 7h zvečer v dvorani pustne burke in šale ter veseloigra v 2. dejanjih
V senci škedenjskega zvonika
PRIDITE!
Na pustni torek zvečer tombola za šolarje in film: B r i š k o 1 a
zavest hira. Prav zato bi morali vsi narodno čuteči ljudje podpreti vsako vaško kulturno udejstvovanje, tudi če ni na umetniški višini. Velika udeležba pri takih prireditvah daje igralcem veselja do dela in gledalcem ponos in zavest.
Pridnim Borštanom hvala lepa za zabavo!
Zahvala
Vsoto tri sto devetdeset tisoč lir, ki je bila zbrana za škofijski jubilej, je pre-
ske žene, ki izhaja iz narodno in versko zdrave Sancinove rodbine.
Pokojni Fančki naj sveti večna luč, mi po bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva.
Boršt
(Prinašamo to poročilo z zamudo, ker se je pismo po poti zamudilo. Prosimo za oprostitev.)
Tudi letos je naš. praznik v vasi privabil mnogo ljudi. Lepo vreme je pripomoglo, da je praznik potekel v resnično prazničnem razpoloženju, zlasti za osnovnošolsko mladež, ki je bila prosta pouka.
Pri slovenski sveti maši je naš ljubljeni župnik g. Malalan s prisrčno poljudno besedo orisal lik našega patrona sv. Antona Puščavnika. Z ozirom na njegov uvod pri pridigi mu želimo, da bi nam še za mnoga leta bil ohranjen
Tradicija je že, da se na naš praznik predstavijo na odru, občinstvu v zabavo, domači igralci, in s svojim izvajanjem zaključijo praznik v veselem razpoloženju. Letos so nam predvajali burko v 3 dejanjih Nebesa na zemlji. Potegavščin, prisiljenih laži, ter drugih duhovitosti v igri ne manjka. Občinstvo je dve uri napeto sledilo igri in se do solz nasmejalo. Vse priznanje mladim igralcem! Tako so se vživeli v svoje vloge, da se je marsikateremu zdelo, da so poklicni igralci in ne pa diletanti, kar v resnici so. Zato jim želimo, da bi še naprej gojili ljubezen do odra.
Srčna želja vseh Borštanov je, da bi se ohranilo slovesno praznovanje našega patrona.
Borštan
Nedelja za katoliški tisk v Gorici
V Gorifci se je nedelja za katoliški tisk že tako uveljavila, da bi jo kar težko pogrešali. Iz leta v leto se veča med našim ljudstvom zanimanje za katoliški tisk, predvsem še za Katoliški glas. To dokazuje vedno večje število naročnikov pa tudi lepa priznanja, ki jih prejemata uprava in uredništvo z vseh strani sveta. To je dokazala letošnja nedelja za katoliški tisk. Dvorana Brezmadežne na Pla-cuti se je zopet napolnila do zadnjega prostora z bralci in ljubitelji katoliškega tiska. Po pozdravnih besedah g. urednika Katoliškega glasa msgr. Franca Močnika je bil na sporedu že dolgo pričakovani lurški film. Z zanimanjem smo sledili lepim barvnim slikam na platnu in prisluhnili našim pesmim, ki smo jih s tolikim navdušenjem prepevali v Lurdu. Tu in tam je kdo tudi sebe zasledil na platnu, mnogo pa smo videli znanih o-brazov in tako še enkrat sodoživljali vso blaženost nepozabnih lurških dni. Med odmorom so fantje iz Alojzijevišča prodajali srečke bogatega srečolova.
V drugem delu pa smo sledili lepi marijanski procesiji na Opčinah, ki vedno privabi toliko vernega ljudstva. Katoliški glas je najtesneje povezan z verskimi manifestacijami naših ljudi, zato je bilo nadvse primerno, da smo ta dva filma gledali na nedeljo katoliškega tiska. Noben časopis ne v Italiji, še manj pa v Jugoslaviji, bi se ne zmenil za versko
SKPD v Gorici
vabi na
VESELI POPOLDAN
ki ga priredi na pustno nedeljo 8. februarja ob 17. uri v dvorani Brezmadežne na Placuti Veliko smeha in zabave
Vstopnina: Lir 150 ter 10 lir za zimsko pomoč.
življenje primorskih Slovencev, če bi tega dela s toliko ljubeznijo in točnostjo ne vršil Katoliški glas. Letos ob desetletnici smo lahko hvaležni KG tudi za to vestno kroniko, ki je rešila pozabe marsikatero versko slovesnost in kulturno prireditev naših katoliških ljudi.
Na god zaveznika tiska
V četrtek na god sv. Frančiška Šaleškega je prevzv. g. nadškof v svoji kapeli opravil sv. mašo v čast zavetniku tiska. Navzoči so bili časnikarji, pisatelji, pesniki predstavniki goriških tiskam. K. G. je predstavljal urednik. V klenih besedah je nadpastir pojasnil, kako vzvišeno je poslanstvo tiska in navduševal vse, naj bodo glasniki resnice pravičnosti in ljubezni med našim ljudstvom. Po sv. maši se je predsednik tiskovnega udruženja zahvalil g. nadškofu za povabilo k sv.
maši in mu voščil zdravja in obilo uspehov pri njegovem delu.
Zimska pomoč sovodenjski občini
Goriška prefektura je izplačala sovodenjski občini iz sklada za zimsko pomoč 880 tisoč lir. Pol milijona lir bo služilo za kritje stroškov za asfaltiranje ceste, 380 tisoč pa za opremo novega otroškega vrtca v Rupi. Sovodenjska občina je s hvaležnostjo sprejela to vsoto, saj so bili občinski možje v nemajhnih skrbeh glede plačila vseh teh del.
Do otvoritve otroškega vrtca v Rupi bo verjetno prišlo že v prvi polovici meseca februarja. Celotni stroški gradnje in opreme poslopja bodo znašali 6 milijonov lir.
Umrl je župnik v Drežnici Anton Češomja
Pretekli ponedeljek se je v Gorici raznesla vest, da je prejšnji dan umrl za kapjo č. g. Anton Cešornja, župnik v Drežnici. Pripravljal se je na prvo jutranjo mašo, ko mu je prišlo slabo; ob 10. uri, ko bi moral imeti drugo mašo, je bil že v večnosti. Pokopali so ga v torek. Prihodnjič prinesemo o pokojniku daljši članek, saj je bil poleg pok Alfonza Berbuča eden najbolj zglednih in svetih duhovnikov v goriški škofiji.
Pred volitvami za akademski svet
Slovenski visokošolci, ki obiskujejo tržaško vseučilišče, se nahajamo pred važnim izpitom, saj gotovo nadkriljuje tudi rigoroze, ki jih mnogi izmed nas opravljajo prav v teh dneh: VOLITVE ZA AKADEMSKI SVET.
Volili bomo kmalu po izpitih na volilnih sedežih stare in nove univerze, v vili Irene, v Gorici na sedežu Tribunala in skoro gotovo tudi v Tržiču in Vidmu.
Zadnji referendum 16. januarja t. 1. je uzakonil demokratizacijo volilnega postopka, tako da bomo sedaj volili 36 svetovalcev, ki bodo med seboj izbrali Trir buna in odobrili šestčlanski ožji odbor.
Ne bi bili pravi akademiki, ako se ne bi tudi mi poslužili členov 43 in 44 statuta, ki izrecno potrjujeta visokošolcem pravico, da se svobodno združujejo in branijo lastne koristi. In če so tu problemi, ki se tičejo tudi nas, potem je samo ob sebi umevno, da v akademski svet pride tudi nekaj takšnih naših zastopnikov, ki bodo GLASNIKI NAŠIH 2ELJA IN POTREB.
Udeležba slovenskih visokošolcev na tržaškem vseučilišču je danes že tako pomembna, da pametna akademska politika NE MORE BREZ NJIH ALI MIMO NJIH.
Zato želimo, da bi res bilo čimveč takih akademikov med Slovenci, ki bodo odločno pokazali voljo in iskren namen, da posvetijo svoje sile temeljitemu študiju za bodoči poklic, kakor tudi akademski in narodni skupnosti. Zavedajmo se, da tako storimo svojo dolžnost. Sporočamo vsem pozdrav naših kolegov s padovanske univerze: V1VAT, CRE-SCAT, FLOREAT S.A.L. «ADRIA».
Glavni volilni odbor
Vzemi s seboj akad. izkaznico. Prečrtaj naš znak (motto) in napiši v vrsticah št. 1.
Kaj se lahko pripeti Slovencu v Avstraliji
Večkrat je prišel že kdo naših rojakov v angleške »cajtenge«, celo na prvo stran! V zadnjem času smo brali ime Franka šumenj aka, ki je s kolesom brez gum in z nekaj piškoti v žepu ter brez vode hotel preko 500 milj puščave. Hm, ne vem, kaj
bi mu rekel. Časopisi so ga krstili »mad cyclist« in drugega imena res zasluži.
Dne 2. oktobra pa me je presenetil n slov v Heraldu: »That elephant danced in še bolj člankova slika moža z otečeni obrazom in slika cirkuškega slona. V m žu sem spoznal — Cvirnovega Viktorj iz Ballarata in seveda njegovo zgodbo koj prebral. Slon ga je zagrabil za pestje, ga vrgel na tla ter plesal z njii nato pa ga zalučal proti avtu v bližii da je moral dobiti dvajset šivov na glai »Dve najstrašnejši minuti mojega življ nja,« je dejal Viktor časnikarjem. »Vi čas med slonovim plesom sem se bal, d bo stopil name...« In bil je dva in poltol ski orjak.	(Misli,	nov.-dec. 195«
R A Z N C
Burno razpravljanje o cestah rt seji tržaškega občinskega sveti
Na zadnji seji tržaškega pokrajinske^ sveta je prišlo do živahnega prerekanji v zvezi s prizivi miljske, zgoniške in ni brežinske občine glede oznake podeželski cest.
Zakon je glede tega povsem jasei razlaga zakona je pa nejasna. Zato se svetniki prerekali, kako je treba z kon razlagati.
Komunistični svetnik Postogna je trdi da niso zakona točno uveljavili, komuni šiškovič pa je dejal, da je zakon mogli če razlagati na dosti načinov. Rekel j^ da je zgoniška občina edina v Italiji brfj pokrajinskih cest, zaradi česar bi v nj| nem primeru ne smeli zakona tolmačit strogo po črki.
Dr. Persoglia mu je odgovoril, da zakon pač tak, kakršen je in ga ni ir goče kršiti. Pač pa je predlagal, naj odločitev odložili, da bi lahko preteht razloge, ki jih navajajo posamezne čine v svojih prizivih.
Razvilo se je daljše in precej zmede prerekanje, v katerem je zlasti svetovi lec šiškovič vztrajal pri svojem. Pri g sovanju je bil predlog predsedstva gle teh prizivov sprejet z 11 glasovi, osei je bilo nasprotnih, trije svetovalci se pa vzdržali.
Sv. Miklavž in Dedek Mraz
Smešnica iz Slovenije: Sv. Miklavž * Dedek Mraz sta dva bratca. Prvi je huj klerikalec, drugi pa se je vpisal v k<| munistično partijo.
OBVESTIL^
STARŠI, DIJAKI, POZOR! Marijaniši ima na razpolago 2 inštruktorja, ki st pripravljena pomagati dijakom pri učenj latinščine, grščine, matematike itd. — rabite pomoč v tej zadevi, se takoj pl glasite; plačilni pogoji ugodni.
GOSPODINJSKI TEČAJ pri šolskih strah v Trstu, Via delle Doccie 34 začne v četrtek 12. februarja.
DAROVI :
Za Marijanišče: Namesto venca na grO hčerke Frančke daruje Ivan Sancin Doline 3.000 lir. Prosi, da bi v zavod molili za njeno dušo.
Za Alojzljevišče: V spomin blagopok« nemu msgr. Ivanu Tulu daruje g. Vi nič 500; družbenica iz Gorice v isti men 1000; namesto cvetja na grob p* g. Jožefu Močniku družbenica iz Goril 1000; Savica in Milka Godina names* cvetja na grob prof. I. Tula 2000; gosp1 Marica Abuja namesto cvetja na grc^ očeta dr. Fr. Močnika 1000 lir.
Bog plačaj!
 :-------------------------------------------    j
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe* trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moči** Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Čutim veliko dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem, ki z menoj in naS® rodbino sočustvujejo ob nenadni smrti moje žene
Sancin Frančiške
Prijazno se zahvalim vsem, ki so jo obiskovali in tolažili v bolnici. Zahvalil” se vsem trem gg. duhovnikom za pogrebne obrede, pevskemu zboru in godbi ** žalne pesmi, številnim prijateljem za cvetje in vence in vsem mnogim pogrebcciA' ki so našo nepozabno Fančko spremljali na zadnji poti.
SANCIN JOSIP - mo*
Dolina, 31. januar ja 1959.	in	rodbina