[N«Jv«čji dorwwlri dnevnik v Združenih državah Velja Tse leto ... $6.00 Za pol lete.....$3.00 Ze Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily So I the United States. 1 Issued every day except Sundays : and legal Holidays. S 75,000 Readers. ^■fjhrni^^EiE TELEFON: CHelaea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. I — Stev. I 3. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 16, 1936. — ČETRTEK, 16. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. WIILSONU OČITAJO, DA JE POTYARJAL ZGODOVINO Polkovnik House je oviral sporazum z Nemčijo PRIZIV ZOPET ZAVRNJEN Sodnik Davis Je zavrnil prošnjo za habeas corpus postopanje. Guverner bo najbrže preložil usmrtitev. TRENTON, X. J., 13. jan. — Bruno Richard Hauptmann je v torek ob 6.0'J popoldne izgubil b<»j za svoje življenje, ko je zvoziti sodnik J. Warren Davi* zavrnil njegovo prošnjo za habeas corpus postopanje. Takoj nato pa je tudi sodnik zavrnil zagovornikov predlog, da bi zvezno sodišče preložilo Hauptmannovo usmrtitev. Ta odločitev pa ni bila takoj objavljena, temveč šele potem, ko je bilo skoro zagotovljeno, da bo governor Hoffman u-smrtitov, ki je določena za potok 17. t. m. ob 8 zvečer, preložil za 30 dni. To je mogoče oklepati iz liesed governerjo-vega tajnika Williama Conk-lina, ki je rekel, da governor ne bo okušal prisiliti dr. Con-dona, da »e vrne iz .Južne Amerike, češ, da se bo že pravočasno sam prostovoljno vrnil. Iz tega jasno sledi, da Haupt-mann ne bo umrl na električnemu stolu v petek zvečer. Tega mnenja je tudi gono-ralni pravilnik David T. \Vi-lentz, ki je prosil legislaturo za nadaljnih $40,(HM), katere bo morala država izdati za nadaljnji' postopanje proti Haupt-mannu. Conklin pa je tudi zanikal govorice, oL nikov in trije možje posadke. Aeroplan je bil na poletu iz Memphis, Tenn., v Little Rock, Ark., in je bil najden v gosto zaraščenem močvirju v štiri čevlje globoki vodi. Štirinajst trupel je bilo najdenih v aeroplanu, tri druga pa v bližini v vodi. Ker se aeroplan nahaja sredi velikega močvirja, bo trupla zelo težko prenesti na suho. Ib M em phi sa jo bilo poslanih na kraj nesreče pet ambulantnih* avtomobilov, toda rešilni se ne inorejo približati kraju, kjer nahajajo trupla ponesrečenih. Prvo poročilo o nesreči jo poslal trgovec J. AV. French, kateremu je prišel fanner Geo. Jones povedat, da je slišal motorje aeroplana, nato močan tresk, zatem pa da aeroplana ni več slišal. Aeroplan se je nahajal na redni vožnji iz New Yorka na pacifiško obal. Vodil ga je izkušeni pilot, 40 let stsri Jerry Marshall. ROKOBOREC UBIL MAČEHO AIJQUIPPA, Pa., 14. jan. — 20 let stari Steve MarenkoviČ je priznal, da jo na dan Novega leta ubil svojo mačeho in jo [>o-kopal v plitev grob blizu domače hiše. Ri'kcl je, da ga je njegova mačeha že iz mladosti vedno zaničevala. MarenkoviČ, ki si jo kot rokoborec nadel injo Dick Moran, je bil aretiran \\Pittsburghu. Ko je bil prepeljan v Aliquippo, je podal pismeno priznanje svojega zločina. "Videl sem jo," je rekel MarenkoviČ. "kako je djala v lonec prašek. Ko sem jo vprašal, zakaj je to naredila, je rekla, da hoče umoriti mene in mojega očeta." Nato jo šla mačeha, ki je stara 37 let, v kopalno sobo in se vrnila z britvijo, s katero mu je hotela prerezati vrat. Pastorek pa se je sklonil in mačeho vdaril v obraz, da je padla in z jrlavo v darila ob steno. Dve uri pozneje, ko jo izpre-vidol, da je bila mrtva, je izkopal jamo polog liiŠe in jo zagre-bel. Njegov oče. John MarenkoviČ je našel njeno truplo v nedeljo zjutraj. Policiji je povedal, da je žena 1. januarja zapustila dom, da pa zaradi njene odsotnosti ni bil preveč v skrbeh. KAMPANJA JE ZELO ŽIVAHNA Senator Norris zagovarja premeni bo ustave. Roosevelt se ne zmeni za spor v Californiji. WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Cela vrsta dogodi jajev kaže na to, da bo letošnja kampanja za predsedniške volitve zelo živahna. Republikanec Eaton je predsednikov govor prejšnjega tedna v kongresu sprejel v debato, kar je dalo demokratu O'Con-nor-ju povod, da je Eatonu o-stro odgovoril. Eaton je Jamesu A. Farley u ki je v Westchester, N. Y.f postavil za demokratsko geslo: "Obdržite Roosevelta notri, druhal pa zunaj!" — obdolžil, da je pristaš Tammanyjev, kar pa je O'Connor zanikal. Republikanec Main sicer obsoja Rooseveltovo politiko, toda so zavzema za premeinbo u-stave, da zvezno najvišje sodi-šče ne bi moglo o v reči cele po-stavodaje. Predsednik republikanskega narodnega odbora, Henry P. Fletcher, kateremu ste dve največji radio postaji odrekli uporabo za politično propagan. do, je pisal ravnatelju Columbia Broadeasting Company, Williamu S. Paleyu, da prepušča javnosti, da odloči, ako radio omrežje ne izvršuje 'zračne cenzure'. Fletcher je zahteval, da mu je radio omrežje ravno tako na razpolago, kot zastopnikom vlade, kar pa je Palev odklonil. Demokratski kongresnih Mc-Cormack je v poslanski zbornici Fletcherja pozval, da dokaže svojo trditev, da je predsednik vplival na radio družbe, da so odklonile republikansko propagando. McCor-mack je rekel, Polkovnik House je dosledno oviral sporazum z Nemčijo. — Ameriška vlada je zatrjevala nevtralnost, ko je že sklenila sporazum z zavezniki. sanje. j V svoji spomenici bodo Ja- Temu nasprotno pa je prod- ponci še enkrat ponovili svojo sodnik senatnega finančnega| zahtevo, da jim je priznana mornariška enakost z Angli jo odbora senator Harrison izrazil svoje mnenje, tla z ozirotn na sprejetno predlogo glede veteranskega bonusa novi davki niso potrebni. To izjavo je podal Harrison jh> odborovi seji, na kateri je zvezni zakladu i čar Morgenthau povedal, da bo vlada morala za nova financiranja dobiti najmanj $11.300,000,000. JAPONSKO VOJAŠTVO NA RUSKI MEJI D A R I K N, Mančuku o, 13. januarja. — Osem z japonskimi vojaki napolnjenih vlakov, je peljalo proti severu na man. čukuansko-sibirsko mejo. S tem jo Japonska ojačiln svoj vojaški stroj v Mančukno in je dala bojevit odgovor Rusiji 12 ur po govoru predsedniku sovjetskih ljudskih komisar, jev Molotova, ki je povdarjal, da preti Rusiji vojna nevarnost od Nemčijo in Japonske. Japonska je sicer uradno naznanila, da je poslala vojaštvo v Mančukuo za policijsko službo, toda nevtralni opazovalci so prepričani, da pomenijo ti japonski vojaki svarilo Rusiji. Razna poročila pravijo, da Rusija zbira svoje vojaštvo ob mančukuanski meji. Obenem pa trdi mančukuanska vlada, da ruska obmejne straže neprestano prehajajo čez mejo v mančukuansko ozemlje. in Združenimi državami. Japonci so u verjeli i, da bodo ostale velesile zavzelo proti Japonski skupno fronto, nakar se bodo japonski delegati priklonili in molče odšli iz dvorano. Japonski delegat admiral O-sumi Nagano ne bo vzprizoril dramatičnega odhoda, temveč bo s svojimi tovariši zapustil konferenčno dvorano in so ne bo več vrnil. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slo vensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. HOTELI ZA PACIFIŠKE OTOKE SAN FRANCISCO, Cal., 15. jan. — Parnik North Haven je odplul z dvema v tovarni izdelanima lesenima hoteloma, ki sta namenjena za otoka Midway in Wake. Hotela bosta postavljena na omenjih otokih za udobnost potnikov, ki se bodo vozili z aeroplanom iz Califor- TRIJE TERORISTI POMILOŠCENI VARŠAVA, Poljska, 14. jan. Mod dvanajstimi ukrajinskimi teroristi, ki so bili obdolženi, da so bili v zvezi z umorom notranjega mnistra Bronislava Pieekega, so bili trije obsojeni na smrt, toda njihova kazen je bila takoj preme njena v dosmrtno ječo, ker njihova obsodba pade pod postavo splošne amnestije. Še dva druga terorista sta bila obsojena na dosmrtno ječo, eno dekle je dobilo 8 let, drugo pa 15 let. Dru-tfi obtoženci so dobili zaporne kazni od 7 do 15 let. Vsled splošne amnestije pa je prišel uradni krvnik Braun v veliko depresijo. Na notranje ministrstvo je vložil prošnjo, v kateri povdarja, da je zaradi pomilostitev prišel ob vsak zaslužek in da mu naj zato vlada odkaže kako drugo plačilo. Braun je >.a vsakejra zločinca, ki ga je obesil, prejel place 50 zlotov (okoli $0) in sedaj pra vi, da dr,Igo časa ne bo imel nikakega posla. se aeroplan na svojem poletu vstavi na teh otokih, bodo mogli potniki imeti v hotelih vso postrežbo in udobnost. Poleg hotelov peije pamik tudi vse potrebno pohištvo za oba ho- tela in živež. * Vsak hotel ima ni je v Manilo na Filipinih. Ker po 40 sob. . k . WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Zgodovina svetovne vojne je bila danes precej popravljena, ko je senatni municijski odbor predložil dokaze. iz katerih je razvidnp, da sta predsednik Wilson in njegova vlada prav dobro poznala tajne pogodbe zaveznikov glede razdelitve vojnega plena, ko sta pripravljala kongres na vstop Združenih držav v svetovno vojno. Malo pred vstopom Amerike v vojno je angleški državnik Balfour pojasnil Wilsonu vse podrobnosti teh tajnih pogodb. Pri tem je najbolj značilno dejstvo, da je Wilson leta 1919 pred ameriškim senatom odločno zatrjeval, da je šele na mirovni konferenci v Versailles izvedel za tajne zavezniške pogodbe. Senator Nye, predsednik senatnega municijske-ga preiskovalnega odbora, je rekel: — Jasno je, da je Wilson natančno poznal tajne pogodbe in je po-tvarjal resnico, ko je izjavil, da je izvedel zanje šele po vojni. Demokratska volilna kampanja leta 1916 se je vršila pod geslom: — Wilson ni pahnil Amerike v vojno! — Wilson je pa prav dobro vedel, da bo Nemčija obnovila bojevanje s submarini, kar bo pahnilo Ameriko v vojno. — Začasa volitev ni bilo znano ameriškemu narodu, da se je morala Nemčija pod pritiskom razmer poslužiti skrajnega sredstva — submarinov, in da Združene države niso ničesar storile, da bi to preprečile. Velebankir Morgan je skušal ugovarjati, da so dali nemški submarini Ameriki povod za vstop v vojno. Senator Clark je zavrnil Morgana z besedami: — Združene države bi na vsak način pomagale zaveznikom, pa naj bi storila Nemčija to ali to. Tekom današnjega zaslišanja se je tudi izvede-!o, da so ameriška prizadevanja, naj hi bii mir sklenjen že meseca decembra 1917, naletela na splošen odpor zaveznikov. Zavezniki so poudarjali, da so pripravljeni pogajati se edinole s popolnoma poraženo Nemčijo. WASHINGTON, D. C., 1 5. januarja. — Nadalj-ne tajne listine državnega departmenta odkrivajo, da je osebni zastopnik predsednika Wilsona polkovnik E,. A. House sklenil z Anglijo tajni dogovor, in je dosledno deloval proti sporazumu med Združenimi državami in Nemčijo. Na priporočilo polkovnika House-a so bila pogajanja z Nemčijo prekinjena, menda zato, ker so zavzela ugoden potek. Na njihovo mesto je stopil mirovni načrt, katerega je House sestavil z angleškim zunanjim ministrom sir Edward Greyem in po katerem so Združene države sprejele obveznost, da gredo v vojno na strani Anglije, ako bi Nemčija načrt zavrnila. Sporazum med Združenimi državami in zavezniki je bil dosežen že v času, ko so Združene države še zatrjevale svojo nevtralnost, A 9 L :i B V ARO D A" New York, Thursday, January 16, 1936 THE LAltnEST SLOVESE DAILY IN U. 8. A. i t* Gias Naroda" rnu* TONIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Bepe^.'r. Tmt tii w. i$tk et the corporation and iddnni of above officers: * af Manhattan. Now Y«rk City, N. Y. 0lia naroda" (Vmkee «f Km M) Day Bacept »aaday and Holiday" la oalo let« raija aa fc pol lata ................... 98X10 to flotrt Iota 2a New Xork aa oalo leto......|7.00 Ea pol leta ................. fX.50 Za (noBBBatre aa eelo lato $7.00 Za pol lota ................. Sobeertptloa Taarly ft 00 Advert! M«lai Naroda" lataaja voaki dan 1st nedelj ta pranlkor. Dopisi bra podpisa ln oocbnoetl ae ae prloOČuJejo. Denar naj so blago* oil *4Uj«tl po Ifoaej Order. Prt apremembl kraja narotelkov, prosimo, da ae nana tod! prejinje blraHMe naananl. da^ hitreje aejdeao naaloT"«fca -GLAS NARODA", SI« W. 18tfc Sinek. New York. N. X. CHebw MTN KILAVA BILANCA Že štiri mirne se bijejo boji za Abesinijo — z orožjem v Afriki, z besedami v Evropi. In kakšen je uspeli: Italijani so se pripravljali celo leto ali še več. Italijanskim armadam, opremljenim z vsemi modernimi pripomočki, se pa ni posrečilo po .štirih meseci Ji prodreti dalje kot samo milj južno od Mareba, reke, ki loči italijansko kolonijo Eritrejo od A besi ni je. To ozemlje so Italijani zasedli, ne morejo pa reči, da je njihova last, kajti še v«hIiio se morajo boriti zanj. General Bono je osvojeval Abesinijo korak za korakom, njihov naslednik maršal Badoglio pa napreduje in se umika terse mora boriti za vsako p«*d ž«» osvojenega ozemlja. Londonski 4 * Times" je zabrusil italijanskemu armad ne-jnu vodstvu sh^leči očitek: — Navzlic šibkemu od|x>ru Abesin-ee\ niso Italijani na severu niti toliko napredovali kot je napredovala dosti manjša italijanska armada leta 189o. T i očitek pa ni ]>ovsem upravičen. Po mnenju nekaterih bi morala večja armada dosezati večje uspehe. Pomisliti je pa treba, da potrebuje večja armada več dobro zgrajenih cest, da jo je mogoče uspešno preskrbovati z živili, municijo in drugimi potrebščinami. Nadalje ni merodajuo dejstvo, da so Angleži leta 1S(>H prodrli do Magdah*. Takratne razmere so se povsem razlikoval od današnjih. Takoj v začetku vojne so imeli Italijani znatno več prilik nego jih imajo sedaj. Štiri m........ vojne je abesinski cesar izborno izrabil. — Svojo armado je izvežbal v vojaško-tel uiicnem oziru ter jo dobro pre.*.krl>ol z modernim orožjem. Italijani ne morejo ustavljati zmagovitih aliesinskih pohodov. Danes so Abesiuci v ofenzivi, ne pa Italijani. Lahi se morajo braniti pod najneugodnejšimi okoliščinami ter sami pri. znava j o, da se morajo pogosto poslužiti skrajnih sil, da zadrže sovražnika. Anglija, Francija in Italija so sr v tajnih pogpdbali že zdavnaj sporazumele glede razdelitve Abesinijo, toda abesin-*«ki cesar jim je prekrižal račune. Pravzaprav ne toliko abosinski cesar kot jih je prekrižala ljubosumnost in zavist teh treh velesil, ki druga drugi ne privoščijo tistega, kar so druga drugi obljubile. Anglija se boji premočne Italije in je v strahu za svojo svetovno nadvlado, abesinski eesar pa izrablja v svoj prid nesoglasje med evropskimi silami. Vojaški strokovnjaki natančno vedo, (la bodo minila še je ta in leta, prodno se bo Italijanom posrečilo zavzeti ozemlje, ki so ji ga zajamčile tajne pogodbe. Edina prednost, ki jo imajo pred Abesinci, >o letala. Z letali pa ni mogoče nobene dežele zavzeti in zasesti. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JDOOSLATUO Za $ 1.75....................Din. 100 $ 5.15 .................. Din. 200 $ 7.25 .................... Din. 300 $ 11.75 _________________ D!n. 500 $23.50 ________________ Din. 1000 147.it ________________ Din. 2000 Za ▼ italijo % 9.25 .................. Lir 100 $ 18.20 .................... Lir 200 $ 44.00 $ 87.50 $174.00 $260.00 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 Naši v Ameriki rojake prosimo, naj nam nakratko n a dopisnici sporoce slovenske novi-* ce iz naselbine. M.KB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI fta ispuaio redjlh zoeekor kot storaj navedeno. bodJd ▼ dinarJUi ali Urah doroijajemo ie boljo pogoj«. ikplaCila v amrr: • *— llf.— •1$.— DOLARJI* ... $ I,Ti .... »UM ... fl«.— IM_ w w Uf mmm — « mlr MM Prejemnik dobi t starem kraju izplačil t ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE letter ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENiC PUBLISHING COMPKNY »GlMNtrodi9 Clevelandsko okrajno toži-teljstvo je nastopilo proti sleparjem, ki so kupovali hranilne knjižice, glaseče se na razne posojilnice in jamčili popolno izplačilo, za jamstvo so pa dali — grobišča na nekem pokopališču. Med žrtvami, ki so se dale potegnili, je več rojakov. Tu so imena nekaterih: Avgust Kovač, Frank Moliorič, Peter Cigetič, Pr. Perme, Mary Hra-star, Rudolf Hrovat, Andrej Kočevar, Man* Mervar, Fannie Franc, Joiui Sporar, Marjorie Petrovič in Fred Majzec. ★ V mestni bolnišnici v Cleve-laudu je umrl John Gartner, star (51 let. Pokojni je bil vdovec. Doma je bil iz Mirne na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. * Po kratki bolezni pljučnici je umrl v Clevelandu Victor Zupančič (Super), star o4 let. V Amerik: je bival 28 let ter je bil doma iz Dvora »»H Žužemberku. ft f * V Stanton, 111., je umrl Fr. Pervišel:, «tar 63 let in doma iz Zagorja ob Savi. * Zadnji teden je umrl v Milwaukee, Wis., za pljučnico rojak Frank Limoni, star 57 let in doma iz Doba pri Ljubljani. V Ameriki je bil 28 let in zadnjih devet let je vodil restavracijo. * V West Allisu, Wis. je umrla fi4 letna vdova Ana Jeraj, doma iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriki je živela čez .'i0 let in zapušča sina, hčer in brata. + V West Allisu je umrl Jožef Bašel, star 51 let in doma od nekod na Dolenjskem. V Ameriki je bil 32 let in zapušča ženo, sina, pet hčera, dva brata in sestro. * V Sheboyganu je umrla Josephine Pire, roj. Bukovič, stara 25 let in rojena v Chicagu. Zapušča moža, otroka, pet bratov in štiri sestre. ★ 12. jan. se je primerila avtomobilska kolizija v Collins-woodu med voznikoma Ralph Spellmanom in Frank Bambi-čem. Frank Bambič in spremljevalka Ruth Duteheott sta dobila pri tem jako resne poškodbe na glavi, medtem ko je tretji ušel z manjšimi poškodbami. Vsi trije so bili prepeljani v Emergency Clinic bolnišnico. Blizu svojega doma je bil povožen od avtomobila Jacob Mausar, pri čemur mu je bila zlomljena desna roka. Prepeljan je i;il v Emergency Clinic bolnišnico. Par ur pozneje pa je bil povožen njegov sin Edvard, V; pa je dobil le manjše praske. Prvo pomoč je dobil v East End bolnišnici. Pod vaška lipo. Piše kakor misli FRANK KER2E Bilo je okoli Božiča. Mesto je bilo polno tistega, čemur pravi Američan: Christmas spirit, po naše bi se pa reklo, da diši po praznikih. Ob takih časih uidejo človeku misli na vse strani. Gredo v preteklost, odkoder se vračajo z bridkimi vzdihi. Zro v sedanjost in iz-kušajo uganiti, kaj bi bilo najbolje. Plavajo v bodočnost in se vprašujejo, kaj nam bo prinesla. Ko pregledaš nekoliko svet tukaj in tam, prej in potem, se ustaviš nazadnje pri samem sebi: "Kako pa s teboj? Sto misli, sto načrtov in idej se ti rodi, pa vse ostajajo lepo doma. Ali ne misliš, da bi bilo samo prav, če se malo zdramiš in stopiš aktivno v vrste?" "Bil sem v teh vrstah leta in leta in dal sem uarodu, kar je bilo v danih razmerah mogoče. ' * "Je že prav, ampak s tem ni še tvoje delo končano. Poglej drevo, veliko, močno košato, staro, a vsako leto požene iz živega popja življenje." "Ne mislim, da bi bilo moj" delo končano. Nasprotno: še polno načrtov in idej imam, ki jih še mislim izvesti. Kdaj in kako, tega ne veni. Rati bi pisal, postavim, o življenju in borbah našega naroda v svoji novi domovini. Na stotisoče nas je prišlo semkaj, živeli smo in gibali, ustvarjali in podirali, borili se napram vsemogočim neprilikam—ali bi ne bila to zanimiva slika? Takt) bi i-meli vsaj nekaj podatkov o izgubljenem narodu, ki je šel da. leč z doma za kruhom." "Pa zakaj ne začneš! Čas beži in bodočnost nima nobene garancije za te." "Res je to—ampak rekel sem pred sedmimi leti, da ne pišem več. Pravzaprav je bil moj sklep tak: še bom pisal. Ampak samo pod pogojem, da bom nekje daleč, kjer bom lahko delal v miru in varno." "Miru na svetu ni, dokler je življenje. Vsak dan prinese svoje probleme in treba je, da jih reši, pa naj že tako ali tako. In kar se varnosti tiče, ni tako ve. liko vprašanje. To si mora zagotoviti vsak človek napram potrebam in razmeram." "Meni se zdi, da je varnost zame še posebno važna. Večje delo, ki bi ga rad začel, je o življenju in bojih našega naroda v novi domovini. Vidiš, je tako: bil sem malodane povsod, vtaknil sem v vsako stvar svoj nos, povsod dobro mislil in povsod vlekel "ta kratko ".Če hočem pisati resnično, bo bolelo. Pisati drugače, nečem. Od nekdaj me je bolel tisti lažnjivi princip, ki je vodil vso našo javnost: kar hvali, pa bo vse dobro." Važno za potovanje. Kdor jfi namenjen potovati v atari kraj alt dobiti tog* 6d tQm, je potrebno, da je poučen ti vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vani lamoremo dati najboljša pojasnila in f«d« vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eaupno obrnite na na* aa vsa pojjsniU.. Mi preskrbimo vse, bodt&i prošnje ca povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmonji* stroške. Nedriavljani naj ne odlagajo do zadnjega trenutka, ke* predno ne dobi it Washingiona povratno dovoljenjRE-ENTRY PERMIT, trni najmanj en mesec. Pilite torej takoj rn brezplačna navodila mi snaotavljn nt o Vam, da hrsxt* in udnfmo rnf»«"»<', SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 We*t idth Street New York. N. Y. "To je vse pravilno in po sten«. Ampak danes je dane in do tistega časa bodo minili meseci, leta, predno najdeš take pogoje, kakor si jih želiš sam. Vedi pa, da te to ne odveze od dolžnosti napram svojemu narodu. Stvar je taka: mi vsi vemo, da nas je od leta do leta manj. Kdaj bodo vsi tisti stotisoči izginili, ki so zapustili svojo domovino, je samo vprašanje časa. Eno pa je gotovo: čim manj nas je, toliko večje dolžnosti imamo med sabo. Kot čutiš ti, čutijo deset-tisoči živih. Kaj bi bilo, tla se vsi postavijo na tvoje stališče, in čakajo, da pride tako zanje, kakor si, recimo, želiš ti?" "To je res, čim — manj — nas — je, toliko — večje — dolžnosti — imamo — med — sabo." Tako sem ponavljal sam s seboj med prazniki in se kar nisem mogel otresti ideje, da moram nekje začeti. Misli .so mi uhajale v različne kraje, koder je še nekaj odziva našega življenja. Nazadnje so obstale na mojem domu, v New Yorku. Čemu pa ne? Ali ni bil New York eden izmed pijonirjev, ki je začel orati ledino našega duševnega dela? Ali ni New York gospodarsko, kulturno in trgovsko središče vse severne Amerike? Ali ne postaja z vsa. kini dnem središče umetnosti skoro vsega sveta? Ali ni pristanišče in izhodišče za vsakega izmed nas, kadar gre pogledat t je, kamor ga ž^ene srce? Danes vidim prilike za razmah našega življenja v New Yorku bolj, kakor v katerem drugem mestu. Že od poprej sem vedel, da premore New York največji odstotek zmožnih ljudi med nami. Je dobro organiziran v številnih društvih, ampak vse je tako lokalno. Spominjam se, da smo i-meli v preteklosti velike boje, v katere je posegala slednja naselbina. Samo New Yorka nisem videl nikjer. Živel je tako sam zase, kakor da bi ne bilo na drugi strani Hudsona no_ benega našega človeka več. In nikdar ni potegnil nobene jasne črte v vprašanjih našega razvoja. Tako se mi zdi, kakor tisti kristjan, ki se oglasi dvakrat na leto v cerkvi, pa misli, da je s tem že izvršil svojo dolžnost. Ampak dokler smo živi, se lahko še vse napravi. New York je namreč tako veliko mesto, da prav nič ne dvomim, tla bi mogel izginiti iz njega naš živelj. Kar ni bil New York v preteklosti, to lahko postane v bodočnosti. Pogoje ima vse, treba ni drugega, kakor začeti. Pred vsem imamo list Glas Naroda, ki je brez dvoma najstarejši slovenski list in skoro bi rekel, da bo zadnji, ki bo prenehal izhajati, če se namreč to sploh kdaj zgodi. Če bi ga ne kazalo izdajati v ti obliki, se zamore preurediti, pa pojile v drugi. ' Potrebno je pred vsem, da se zanimamo za to, kar imamo. Jaz vem, da ima New York precej zmožnih ljudi, ki bi lahko pomagali, da bi postal list to, kar bi po mojem mnenju moral biti. Stati v spoštljivi daljavi in malo pozabavljati, nas nikamor ne prinese. Stališče Glas Naroda se mi zdi jako primemo. Kolikor jaz vem, je list odprt vsem in za vse. In tako je prav. Vem či«to dobro, da ne bomo iz ljudi nikdar napravili strojev, ki bi se vsi vrtili na eno samo komando. Vsak človek je nekaj svo- jegn in tistega mu nikar ne jem 1 j i. Življenje je zanimivo samo radi svoje raznovrstnosti. Poglej v naravo: vsaka rastlina se razvija v svoji smeri, vsaka ima svojo posebnost in vse skupaj so lepe. To me je vodilo, da sem za novo leto sklenil stopiti iz svoje rezerve in začeti—če več ne — vsak teden z eno razpravo. Je pa še nekaj drugega in jako važnega. Živimo namreč v bolj zanimivi dobi, kot jo je človeštvo imelo kdaj poprej. Ampak treba je pogledati na dolgo in široko, če sv hoče človek iznajti, kje smo in kam gremo. Povprečen človek nima časa in prilike, da bi se seznanil s temi problemi. In vendar je mogoče v kratkih in jasnih slikah povedati v širokih potezah vse to, kar se godi. In s tem je doseženo veliko delo. Če človek namreč ve, za kaj se gre, lažje prenaša vse, kar nui prinese življenje. Imaino nadalje tudi med nami polno stvari, zadev, vprašanj in problemov, ki -e največkrat rešujejo tako nerodno, da Človeka »pogreje. Treba nam je pred vsem, da vsmerimo svoje delo. So stvari, ki gredo in so, ki ne gredo. Če se otroci na vasi pretepajo, je to pravica mladosti, in jim nihče ne zameri. Če pa prilezejo starčki iz svojih zapečkov in se spoprimejo, dobe nečasten naslov starih oslov. Vse te misli med prazniki so se združile v en sklep: da bom začel po novem letu zopet z delom. Šel sem k uredništvu Glas Naroda in sem jim pove dal svoj načrt. "Zelo dobrodošel," je bil pozdrav. "Ampak hočem, kar jaz napišem, da bo priobčeno tako in nič drugače." "Dobro, kar boste podpisali sami, za to ste vi odgovorni." No in tako sem danes s prvini člankom v listu. . Ker vem, da bom večkrat zadel v kakšno sršenovo gnezdo, že vnaprej povem, da se bom držal tistega starega principa, ki sem si ga postavil pred več kot tridesetimi leti in se ga držim še danes. In ta je: jaz povem svojo misel in svoje mnenje. Do tega ima pravico vsak človek. Kdor misli drugače, ima tisto pravico, kakor jaz. Tudi on naj pove svoje mnenje, javnost pa naj potem presoja, kdo ima prav. Največja potrata papirja in časa je polemika, če začne kdo dokazovati, kako ima on prav in kako nasprotnik napak. Ne rečeni, da polemika za principe ni dobra, ker ta jasni. Ampak mora biti polemika iz enakih vrst. Nikdar nisem v življenju odgovarjal niti z eno samo vrsto na osebne napade in tudi v bodoče ne bom. Sploh bo moj načrt ta, da se kolikor mogoče družimo, ker postajamo drug drugemu potrebni. Živim v milijonskem mestu med človeško družbo, ki je tako pisana, kakor narava pomladi. In že veliko let sem v tej deželi. Ampak z mano je rojena ni ke posebne vrste greli, ga rad vzamem nase. Če ste pa drugi ravno taki, potem smo si enaki. Naj bo torej moje delo posvečeno vsem tistim popotnikom, ki smo s culo na rami šli v deželo medu in mleka, plačilo naj mi bo pa zavest, da bom koga malo razvedril, komu kaj odprl in pojasnil. In lažje bo nam vsem. TAJ1NSTVO GLASBE Nedavno sem slišal značilen očitek: — Pa bo petje kritiziral tak le, ki niti not ne pozna ! Bogu bodo potoženo, res jih ne poznam. Tolažim se z zavestjo, da je v prostrani Ameriki pri neštetih slovenskih društvih le malo aktivnih pevcev, ki jih poznajo in pojejo po njih. Navzlic temu pa včasi lepo in pri. jetno za po jo. Strog kritik je uho, še strožja sta pa duša in srce. Kot izvedenec ne morem govoriti, lahko pa v splošnem rečem, da je lepo petje tisto, ki prevzame človekovo duš e v-nost, ki mu mozek pretresa, ga dvigne do vriska ali gine do solz. Tako je petje ljudskih množit*, prežetih z isto mislijo in stremečih po istem cilju; petje fantov na vasi. in vzdihom sli-c n o petje, ki ga požene iz dekliškega srca najglobje čuv-stvo — ljubezen. Le malo je izbrancev, ki poznajo tajinstveno kraljestvo glasbe. Imel sem tovariša in prijatelja, ki je prodrl v njeno pre-čudno skrivnost. Bil je izredno nadarjen za vse, česar se je lotil. Jeziki, posebno romanski, mu niso delali nobenih težav. Z glasbo se je začel pečati že v zgodnji mladosti. V javnosti ni nikdar igral. Kadar j«' bil sam, je zaklenil vrata, sedel h klavirju in se poglobil v nesmrtna dela Chopina, Beet, hovena, Wagnerja, Sehuberta in drugih velikih mojstrov. Pred leti se y:a je lotila težka bolezen. Telo mu je začelo pešati. Udi so mu odpovedali drug za drugim. Pred poldrugim letom je legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Telo mu je povsem otrpnilo, spomin ga je začel zapuščati, na zunanji svet je pozabil. Poznal je kvečjemu le svoje najbližje. Tetine in mesece je nepremično ležal in strmel v strop. Govoriti ni mogel več. Vonj in okus sta mu odpovedala. Za fi. žično bol je bil neobčutljiv. Le nekaj mu je ostalo — smisel za glasbo. Radio je fenomenalna iz najdba modernega časa. Sediš poleg aparata in poslušaš, kar se ti zdi. Programi so večji del namenjeni široki masi, ki uživa ob dvoumnih in kriminalno neslanih dovtipili ter ji pri-ja šunder, ki si je po krivici nadel krinko petja ali godbe. Le sempatam se sliši res kaj lepega in klasičnega, taki trenutki so bili pa nebesa za trpina, ki so se mu v mračni sobi iztekale ure, pa so mu niso mogle izteči. Obraz se mu je zjasnil, oči so se mu zasvetile v čudnem, nadnaravnem blesku. Vedeli smo, da le še glasbo čuti, jo pojmuje in uživa. Bilo je sredi decembra. Zu- a zavest, da je naš človek me-* naj burja in sneg. V radio pro-i daleč najbližji. Če je to ka- j gramu je bila Mendelsohn ova V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelj* "Pomladna pesem". Sviral jo je mlad čelist. Zvoki so prinesli v bolniško sobo duh pomladi, žgolenje ptic in mehke božajoče pomladne sape. V mrtvaško ledenem obrazu •bolnika se je zdrznilo, oči so iskale in hrepenele po nečem— nedosežnem in nedosegljivem. Do skrajnosti oslabelo telo se je skušalo dvigniti. Zadnji a-kord je izzvenel. Oj, kako daleč je pomlad. . . Bolnik je vedel, da je ne bo več učakal. Dve debeli solzi sta mu zdrseli po licu. •Par dni po tistem je umrl. ,f O L "A S N AR V D 'A " * New York, Thursday, January 16, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILT IN U. 8. % NAJVAŽNEJŠE IZNAJDBE LETA 1935 Mnogo stvari, ki se nam danes zde vsakdanje, so iznašli ali vsaj principielno rešili šele v L 1935. Samo ljudje takrat še niso razumeli, kako daleko-sežne se te iznajdbe. V tem letu so prvikrat začeli pridobivati sladkor iz slame. To se jim je posrečilo v Rusiji in Nemčiji. V Ameriki so delali prvič bencin iz zemeljskih plinov. To je takozva-ni polimerni bencin, ki ne nastane po zmanjšanju, ampak po zvečanju molekularne teže. Dal je so vpeljali takrat pridobivanje volne iz sira. Povod za to iznajdbo je po čudnem naključju dala vojna Italije v Afriki. Miroljubne države so namreč napovedale Italiji bojkot. Da bi pa Italija postala neodvisna od avstralske volne, je začela producirati volno iz mleka. Tudi podzemsko raz-plinjanje premoga, ki nas je rešilo težavnega dela v rudnikih, spada v to loto, ko so napravili prve veliko poizkuse v južni Rusi ji v Donski kotlini. Danes nam je samo ob sebi razumljivo da letala za dolge proere ne morejo startati zaradi velikih množin goriva 7iepo-sredno s tal, ampak p kril drugega letaln. takozvanesra matičnega letala. V 1. 1935 pa jo bil pni tak start dvokrilnika z matičnega letala. Ta poizkus T»a j<» bil takrat skrivaj, ker so bila letala namenjena za bombardiranj«* "sovražnih dežel." Tudi liliputanska letala, tako imenovane "zračne bolhe" so takrat prvič gradili. Sicer je pa bilo 1. 1935 zelo važno za raketno tehniko. Izboljšane rakete sta gradila Goddard v Ameriki in Obort na NVmškem. Takrat se je o tem seveda z«*lo malo vedelo, ker sta bila oba kot civilna uradnika prideljena svoji armadi, da bi ne prišel kak važen izum na tem polju drugim državam v roke. Kljub velikanski reklami na vsfh poljih se ni nihče potrudil, za popularizacijo. Nasprotno so pa Marconijevi in Grindellov; poskusi s smrtnimi žarki povzročili velikansko zanimanje. Tako so morali n. pr. ko je dejal Grindell poskuse s svojimi žarki na vzhodni ang- • leski obali, zagraditi ves tisti del obale z električnimi žicami, da so onemogočili vstop nepoklicanim. V tem letu sta bili tudi dve iznajdbi, iznajdba Avstrijca Zsgmondvja in Francoza Hen-ristaux, katerih pomena širša publika ni prav nič razumela. Mislimo namreč *na električni mikroskop in električni teleskop. Do 1. 1935 so uporabljali samb optične povečave. Zadnja meja pri teh mikroskopih je bil ena pettisočinka milimetra. Zsgmondv pa je dosegel eno d vajset t i soč i n k o milimetra premera. Ni treba še posebej pripovedovati, da bi brez tega nikdar ne mogli fotografirati molekule in tako tudi se spreminjati ene surovine v drugo. Tako bi se vedno pritoževali nad izčrpanostjo zemeljskih zalog petroleja, o katerem danes vemo, da je kakih 14 surovin, ki 'jih je mogoče dobiti povsod in ki se dajo spremeniti v petrolej. Sem spada tudi fotografiranje v temi s pomočjo infrardečih žarkov in gledanje v daljavo. Na prehodu 1. 1935-193G so v Angliji dobili prve aparate zn sprejemanje slik iz daljave. T'metna postaja za dež v Dageslana je bila prva te vrste. Sicer se v 1. 1935 še ni posrečiio delati umeten dež. vendar so pa že delali oblake velikih dimenzij in meglo, ki je varovala pred mrazom velike nasade bombaža. Od tega do umetnega dežja pa bo samo en korak. Vitamini so bili še tako neznani, da so prišli samo do čr ko K, med tem ko smo danes ugotovili žr- 214(1 vrst, od mnogih pa smo dajali že medicinske doze. Ko smo na ta način smotreno uredili našo prehrano, so bo nodaljšala srednja doba človeškega življenja na 84 let. Glavno zaslugo ima pn pri tom oni, ki jt* v r>rvih desetletjih našecra stoletja odkril prvi vitamin. Naročite se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Združenih, državah Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni pamiki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. TSite nam! SLOYENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau oldne z lučjo išče. Dosti je domačinov, ki nimajo dela in se morajo k drugim majnam voziti. Naj malo sporočim o igri, ki jo priredimo 2. februarja ob drugi uri popoldan. Igra se i-menuje 44Trije vaški svetniki" in je jako smešna. K»lor jo je že videl, jo želi gotovo še enkrat videti. Torej posetite nas, ne bo vam žal. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Toraj nasvi-denje 2. februarja. Vsem čitateljem želim srečno prestopno leto in tudi stricu Zgagi. Pa kaj koristnega napiši !za ta predpust, in bolj moških se primi, letos smo Mar-jance prve. Uršula Klobčar. Girard, O. Božični prazniki *o minuli, staro leto je zatonilo za vedno in marsikateremu prekrižalo načrte, katere je delal v minulemu letu. Tudi nam girard ski m rojakom bo ostalo zadnje leto za vedno v spominu. Naša naselbina je bila častno zastopana pri odkritju Barago, vega spomenika v Jugoslovan, skem kulturnem vrtu v Cleve-landu. Ravno tako je častno sprejela velikega sina matere Slovenije, nadškofa Rozmana. Vsi ti dogodki bodo zapisani v zgodovini naše naselbine. Zatorej stopamo v novo leto z tipanjem, da nam bo i^rineslo kaj koristnega v našem gospodarskem, narodno - kulturnem in družabnem življenju. Pred 20 leti se je zbrala skupina narodno zavednih mož z namenom, da se posvetujejo in pripravijo načrte za zidavo narodnega ognjišča. Njih idealna misel se je uresničila in po dveh letih je zmagoslavno zaplapolala naša zvezdnata za. stava na S. N. D. Ta zgodovinski dogodek se je za vršil v letu 1917. Ko se je vojna vihra v Evropi nadaljevala v največjem obsegu, in ko so naši slovenski fantje in možje umirali v ofenzivah na šoški fronti, so zavedni naši rojaki slovesno izročili to narodno stavbo v narodno kulturne namene. Stavba je ponos cele nasel- bine in mesta Girarda. Stoji ob glavni državni cesti, ki veže mesto Pittsburgh in Cleveland. Ta slovenski dom je bil prvi v državi Ohio. Iz tega je razvidno, da so v resnici živeli v tej naselbini narodno zavedni rojaki. V resnici ni bilo vse tako urejeno, da bi odgovarjalo vsem zahtevam časovnih razmer, a za čas pred 20 leti je bila stavba na mestu. V Domu sta dve prodajalni, dve sobi za seje, plesna dvorana z o-drom in tajniška soba. Poleg tega so pa še spodnji prostori; ki služijo v razvedrilo občinstva. Ker sem ravno prej omenil, da čas zahteva marsikatero iz-premembo, smo morali tudi mi prenoviti spodnje prostore, da odgovarjajo današnjim razme. ram. Na priporočilo našega predsednika, so izročili delo eni največji stavbeni družbi v Youngstown, O., Heller Bros. Co. ter napravili načrt, kako bi se dalo vse urediti, da bi odgovarjalo današnjim potrebam. Delo so izvršili tako imenitno, da lahko rečem, da je ta prostor sedaj eden najlepših v na. ši okolici. Zato gre vsa hvala predsedniku Ohio Leather Co. ki nam je dal svet, kako se da stvar izboljšati. Na zadnji direktorski seji smo zaključili, da bomo častno otvorili nove prodore v soboto, 8. februarja, zvečer. Pri tej slavnosti bosta sodelovali priljubljeni, znani pevki Josephine Laushe in Mary Udovich. Dali nam bosta po dolgem času zopet krasen program. Za ples bo igral eden najboljših orkestrov pod vodstvom našega slovenskega rokoborca Eddie Simsa ali Hojer fantje. Vsi ste vabljeni iz Girarda in okolice, da nas posetite in si ogledate prostore. Nobenemu ne bo žal. S tem bomo zopet pokazali, da S. N. D. ravno tako trdno stoji danes kakor je, ko so se prvič odprla njegova vrata. Lovski klub iz Barbertona, •jam je že obljubil, da nas po-seti ta večer. Seveda mi Gi-rardčani gremo pa na srnjakovo večerjo k njim v soboto dne l. februarja. Iz Clevelanda in Warrena pride tudi več naših prijateljev. Mi pa moramo posetiti prireditev v AVarrenu, ki se bo vršila v soboto, dne 25. januarja. To zabavo priredi podružnica S. Z. Z. št. 54. Ravno tako bodo prišli iz Ni les. Tam bo zabava 18. januarja. Priredi jo društvo št. 57 S. Z. Z. Tako, sedaj končam za danes. Pripravite se vsi za otvoritev, in nasvidenje dne 8. februarja zvečer v S. N.D. John Dolcic, Prvi tukaj rojeni Amerika-nec, ki je dosegel svetovni sloves, je bil Benjamin Franklin. Vsaka zgodovina Amerike v 18. stoletju ni popolna brez več kratkega navajanja njegovega imena. O njem se je veliko pisalo v vseh jezikih sveta. Ali niti najbolj poveličevalni opis ne more govoriti boljše kot njegov enostavni životopis. Rodil so je dne 17. januarja 1706 in umrl je več kot 84 let kasneje. Bil je najmlajši izmed sedemnajstih otrok bostonskega svečarja in postal je zaporedno tiskar, časnikar, diplomat, državnik in filozof, odličen na vsakem polju. Zaslovel je najprei kot tiskar in Časnikar in velik 'je bil njegov vpliv. Potom svojih člankov v "Philadelphia Gazette" je uspel ustanoviti prvo ognejgaško društvo. prvo javno knjižnico in visoko šolo, ki se je potem razvila v sedanjo University of Pennsylvania. Ko je bil 26 let star, je Benjamin Franklin izdal svoj ne smrtni "Almanck" pod pseu-donimom Richard Sanders, ali "Poor Richard". Bila je to prva izdaja ameriškega tiska, ki je zaslovela v inozemstvu. Nikaka knjiga ni bila prevedena v toliko jezikov in uživala tako dolgotrajno popularnost kot Franklinov Almanah — k ena sama draga knjiga -jo v tem prekaša, Sveto Pismo. Izdajal je svoj Almanah vsako leto dokler je bil 52 let star, in veliko ljudi sirom sveta so pri čakovali vsako leto to izdajo z večjo nestrpnostjo, kot se sedaj pričakuje letna Predsednikova poslanica aa kongres. Oil žurnalizma se je Franklin povzpel do diplomacije kar naravnim potoni. Ker je bil najsposobnejši človek v javnosti in ker je bil znan kot človek potrpežljive in prepričevalne 'narave, so ga kolonije odposlale v inozemstvo, da zastopa njihove interese. Tako je živel šestnajst let na Angleškem, kjer je neprestano zagovarjal interes kolonij. Ko pa se je prepričal, da mora priti do oboroženega spopada, povrnil se je domov, da postane član "kontinentalnega kongresa" in eden izmed sestaviteljev in podpisnikov Izjave Neodvisnosti. Tedaj so ga izbrali za drugo odgovorno misijo — da pridobi podporo inozemstva, zlasti Francije, za ameriško borbo za neodvisnost. Tisti čas je že slovel po svetu kot znanstvenik radi njegovih Študij o elektriki in je bil znan kot iznajditelj strelovoda. Vsaka važna znanstvena organizacija v Evropi ga je počastila s častnim članstvom. Kakor se je revolucijonaraa vojna razvijala, je Benjamin Franklin čim dalje postajal za ves svet simbol "novega sveta, stremečnega po osvobojenju. Vsi borci za svobodo širom sve- — Francozi, Poliaki. Nemci, Škandinavci — prihajajo k njemu. da mu ponudijo svojo pomoč. Ravno njegovemu delovanju so se imele koloniie, boreče proti tedanji največji velesili na svetu, zahvaliti, da je Francija ;n taki dobrovoljci, kot Pulaski, Kosciusko, von Steuben in drugi, prišli Ameriki v pomoč. Ko se jo povrnil iz Francije, je bil v svojem 79. letu izvoljen v mestni svet Philadclphije in kmalu potem predsednikom Penusvlvanije. Mnogo let kasneje se je končno umaknil iz javnega življenja, ali ne v brezdelje. Organiziral je prvo proti-suženjsko društvo na svetu in bil prvi, ki je protestiral proti suženjstvu v ameriškem kongresu. FLIS. SMRT ČUDAŠKEGA ZDRAVNIKA Pred 15 leti je umrl v Trape-zuntu slavni turški učenjak in zdravnik čudak dr. Fazi-Rat. Po njegovi smrti so našli v njegovem laboi atoriju nad 200 posod s človeško krvjo, večinoma že izsušeno. Mrličem, ki jih je obduciral, je jemal ta zdravnik kri in je spravljal. To je delal bolj iz čudaštva, nego v interesu znanost?. Fazi-Rat je izviral iz starega turškega rodu, ki se je odlikoval že v srednjem v<>ku. Sam je z velikim uspehom dosegel doktorat medicine v Parizu in na Dunaju, potem se je pa vrnil v Trapezunt, kjer je otvoril zdravniško prakso. Ko se je pa začelo govoriti o njegovem čudaštvu, so bogati ljudje nehali hoditi k njemu in zato jo Fazi-Rat pozneje lečil samo siromašne bolnike, ki jih je poleg tega še na vse način podpiral. Ce je v mestu ali v okolici kdo umrl, je odšel Fazi-Rat takoj v dotično hišo in prosil, če bi smel ostati nekaj ur pri mrliču, ki ga je proučeval, posebno usta in oči. Svojo vtise in izkušnje je vestno beležil, proučevanje smrtnega boja mu je postalo prava strast. Zapustil je tudi obsežno edinstvene razprave o zadnjih tienutkih življenja, o borbi s smrtjo, posebno pa o nasmehu mrtvih, v katerem je videl ključ od zagoneke vsega življenja. Bil je prepričan, da ie ta nasmeh izraz telo zapuščajoče duše, predno si poišče novo gmoto za vtelešenje. Dr. Fazi-Rat je trdno veroval v preseljevanje duš in tako je bil, čeprav ofici ielno moliamedan. v resnici budliist. Pred smrtjo j<» zapustil vse svoje življenjsko delo pariški univerzi, toda pred pogojem, da sme biti objavljeno šele leta 2,000. Njegovi bratje so pa po pogrebu njegove rokopise sežgali in le najvažnejši zvezek so je obranil v tajnem skrivališču, kjer so era pozne jo našli. V zapečateni kuverti so ga izročili francoskemu poslaništvu. T^eba bo pa čakati še 64 let, prrtdno bo človeštvo zvedelo. ali ie bil Fazi-Rat v*lik učenjak ali samo velik čudak. Ali ste že naročili Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. ALI STE zavarovan; ZA SLliČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačaj« NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. driavah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA • ¥Wr G LAS S AR'OD'A 1 New York, Thursday/January 16, 4936 tLaf it i t t * — trm,—. irr i nw THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8i rA. POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" Romani... ANA KARENINA. roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zreška* trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 «Aua Kareniua" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših ilel svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. REUEFA KARIKATURA, spisal Andrey Ter- novee ..................................... .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakora__ 164 strani. Cena ........................................... .80 Poleg Pavline 1'ajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisa) Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje IKilctnega jutra". Nihče Izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan PugelJ. 219 strani. ' Cena .80 Šoitek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak f. največjim ulitkom. Črtice iz življenja na kmetih, spisal Andrej.čkov Jože. 92 strani. Cen* ________________ .35 Pod jisevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrivat plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitaliju njegovih povesti se vsak nehote sitom nI na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Haš. 94 strani. Cena .........................................1.............. To so jiovesti. vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na-Sega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .................................................... Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, Sijih nekateri so mojstrsko [widani in ima človek ined branjem vtis. da posamezno osebo sedijo kraj nJega in kramljajo ž njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj i>onos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "I>on Kihot" upada med mojstrovine svelovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena Dve čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Me.ško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jlrasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne i>ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju se mu ho odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zejer. 154 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavoga življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, spisal Kart Flgdor .... GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ________________________________________ To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim jnnakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. .35 .46 .75 .60 .€0 M .4a 30 M GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) ...... OOZDOVNffi, spisal Kart May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena .............................. Spisi Karla Maya so znani nagim starejšim čltateljlo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE spisala Rertha pL Sottner. 228 stranL Cena ............................................... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pofia-stni prizori so opisani točno in natančni. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved Žene in matere, ki je izgubila na bojiSču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Beteia. 170 strani. Trdo vezano. Cena________________________ NaS znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter Izborno orisal značaje, ki nastopajo v nJem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broiirana Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, na? na tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 80 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materL TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str. Cena L20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev še zarivajo vedno globlje v osrčje zemljef. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evrofc. po in Ainertko globoko pod oceanom prvi vlak. TBI LEGENDE O RAZPELU, spisal JaHns Zey-er. Trda ves. 83 strani .................................... .65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILUONI, spisal Seliger Brat. 291 stranL Cena _______________________________________ L20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jn* goslovaca. Kdor btr prečita! to delo, bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je Ml pa res duhdvitejSi nego vsi detektivi svetal" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Mi Vil. 51 dnuiL Cena_____________________ .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!« dttut Msal« Olga. Wdliia 154 (trni. Cena .4« Roman Je poln lepih prizorov, opisuje skrb^ no Siljenje nekdshjlh najflijih krogov nemške IK raste aristokracije in kale, da so Uit med njimi pol«« manj vrednih tudi srčno, plemeniti ljudje. 1.20 39 .90 VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 1 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 401 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji ln nasičeno vsebiuo, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L_ Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko duSo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v raetežu živ-Ijenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ................................................ Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, 90- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6* V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin 1n za-pletljajev. 1913 — 1918. spisal Vitoinir Jelene. Trdo vtzano. 286 strani. Cena ........................ ijgS To so splošni spomini jugoslovanskega dobro-voljca, ki se je nesebično udeležil borbo '/.a svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar, poselmo pa tiste, ki so bili tako nesrečni, da šo se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. T ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena .................. .............................. 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naSih ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka In Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčin-skega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa. poslovenil L. J. za ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................TS Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaborian. 216 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv deti-k-skl roman, ki nam predočuje, kam lahkn zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjenih jetni-Skih taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega Življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. S kupa i (505 strani. Cena ..1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega nnslern. Niliče ni tako opisal duševno«ti zločinca k<* ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani, (n. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko racsmljiv tudi preprostemu čitatelju. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena M Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Točni*. 229 strani. Cena ...................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ....................................................60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. h k ' -t... . ..^v .. . O L 4 s NARODA New York, Thursday, January 16, 1936 fff« LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 'A. GOSKE (Iz "Krasne Gaze te" Moskva.) To se je zgodilo f>red petimi. zini naše zadruge prostore sa leti v Leningradu, v dolgočasni, rumeni, stanovanjski kasarni. Hišni blok je sta ob stiku treh ulic: Stare Nevske, Pol-tavske in lončarske. Bil sem uslužben pri stanovanjski nakupovalni zadrugi, kjer sem vneto opravljal najmanj deset služb — od tajnika do hišnika. Moj načelnik je bil predsednik zadruge, Dimitrij Petrovič Pott ibin, pameten starec, nekdanji bančni blagajnik, ki j<* tudi v sedanjih časih vedno nosil črni salonski suknjič, poškrobljen lovratnik in črno, buržujsko pentljo. Stari gospod je bil nagle jeze, a je bil vedno miren v uradnih zadevah. Imel je sa mo dve strasti: oboževanje samega sebe in cerkveno petje. * 'Zbor v lavri sv. Aleksandra Nevskega pač nima para,*' mi je prepričevalno dokazoval. "Le poslušajte na primer "Slavo Bogu na viSinah!" Saj to ni nobeno navadno petje, to je naravnost zrakoplov. Ko začno peti, m** dvigne ta zrakoplov nad zemljo in letim tako, da sem skoro omotičen ..." Vsak dan ob devetih sem mu redno prinašal mapo s papirji, ki jih je moral podpisati. Gospod predsednik si je nataknil na konec nosu zlat, kakor žolica drhteč ščipalnik, zaposleno ie prhal, so namrdnil in se oči vidno smatral za jako visoko osebnost. Od kraja se nikakor ni mogel navadili mojemu neprisiljenemu vedenju in mi je vsak večer dajal rrsne nasvete: "Ali me razumete? Red vlada svet! To velja tudi za naše razmere, čeprav po revoluciji! Poglejte, na primer, Angleže. Pri nas pa ..." Razmere, ki so vladale na trgu. so obrodile v t oh letih blazno strast do neposrednega nakupovanji na deželi. To je bila naravnost nalezljiva bolezen, ki je lahko primerjamo danjim sp!ošnim navdušenjem za šah. Vse je romalo ven in iskalo stik.^ s pridelovavci. Tu- !•■kladišču, tla obvestim po pošti zadiugarje in vse ostalo prebivalstvo našega okraja, da si izposodim tovorni avtomobil, pivtipkam končnoveljavni seznani kupcev in da slednjič odpravim vso kupčijo samo, to je. da razdelim ves vagon gosk med naročnike. Po kolodvorskih skladiščih o mi žiknie redke žarnice. Ivje je /. belino posulo zidovje, pločnik« in železna vrata ledenic. Xaklad;ič: odhajali po dolu domov. Cnvaj je pomotal sme-• i. Na naš do vrh« polni avtomobil. so devali poslednje zaboje. Šofer je že navijal mo-tor. Ta dan sem hudo prezebal. Zunaj je bilo toplo, a vlažno od nn i lega, močvirnega zraka. Va\ to pg"lice v žepu svoje ir« vojaškega kožuha. Samo tri vžigalice so še škatlale po škatlici. Prva se sploh ni hotela vneti, druga je takoj ugasnila. Šole tretja je vzplamtela v rahlem, kakor na prepiliu drhtečem ogenjčku in iztrgala, temi kos Icdenice. Zagledal sem preprosto, hrenovo krsta in notri sključenega človeka v ledeni, črni suknji. L v je je k-~kor srebrna prevleka pokrivalo temen obraz in črn, svilen cilinder. Slišrd sem v tem popolnem molku, kako je prasketala vžigalica. Take* je ugasnila, se zverižila v rdečega črvička in zopet izginila v neprodirni temi. ; Seveda me ne bo nihče, prav nihče pogrešil! Vsi bo mislili, da «cm pohitel naprej v pisarno, da bi tod pričakoval avtomobila. V napadu besnosti sem planil naprej v temo in se zaletel v nema, ledena, železna vrata. Zadaj so prežali name tema. led, smrt. Pričel sem razbijati s pestmi po železu. No spominjam se, kdaj sem Nadaljevanje na 6. strani. Scotland Yard ni svetu neznano ime. Velik sloves, ki ga uživa ta kriminalni urad po vsem svetu, še v večji meri pa v Lonodop.u in Angliji sami, daje tudi možem, ki mu načeluje-jo in ga vodijo, posebno odlično mesto v angleškem družabnem življenju. Njihova naloga ni tako tajinstvena, kot je naloga soroenega instituta, ki se bavi s špijonažo, niti se okrog njih ne spletajo dolge, nepregledne v:ste bajk in legend, ka kor jih ves svet ve pripovedovati o vodjih "Inteligence Service". med njimi največ o že pokojnem polkovniku Lawren-cu. Načelnik Scotland Tarda je policijski šef, vendar šef u-rada, ki si je pridobil sloves n-prav radi svoje izborne organizacije In svoje gibčnosti. Lotos je poteklo točno sto let,.odkar je bila v Londonu ustanovljena prva tajna policija. Angleži so bili namreč preponosni na svojo svobodo in osebne pravice. ki so s: jih njihovi predniki priborili v stoletja trajajočih borbah, da bi mogli ravnodušno gledati v svoj' sredini navzočnost uniformiranih članov policije. Ob T*oji ustanovitvi je imela ta tajna policija šest članov. Prebivala je v Scotland Yardu ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 1Z 17. nT O LET J A Spisal: AT.TSSSANPRO MANZONI DIJAŠKI IZGREDI NA ROMUNSKEM v podstrešni sobi. Iz tega skromnega prostora je zrastla ustanova, ki se ponaša danes z najboljšo organizacijo na svetu. Palača Scotland Yarda stoji na najvažnejši točki Londona, v neposredni bližini Bucking-kamske palače, kjer prebiva angleški kralj, na mostu kjer je svoj čas stala velika hiša, v kateri so prebivali škotski kralji, kada^ so se mudili v Londonu. Po njih je palača policijske direkcije dobila svoje ime. Radi pomembnosti, ki si jo je Scotland Yard znal ustvariti, se je tudi fukcija šefa štela vedno med najvišje časti, do katerih se je mogel Anglež dokopati v sv-j i karijeri. Največ šefov je dal? za to mesto armada. Bili so to deloma slavni generali ali kraljevi pribočniki, poveljniki angleške avijacije ali mornarice. V zadnjih letih je Scotland Yardu načeloval lord Tren-chord, ki je bil trde narave in vase zaprt človek. Z njim se je začela dolga vrsta modernih reform, da so se že kar bali, da bi s tem med konservativnim angleškim narodom ne nastalo ne-razpoloženje proti policijskim organom sploh. Lord Tren-cliard je postavil v službo policije avtomobile, opremljene z radio aparati, uredil velik policijski laboratorij z najmodernejšimi pripomočki znanosti. Dosegel je ^nd: ustanovitev prisilnih delavnic, kamor je pošiljal nepoboljšljive kaznjence. Scotland Yard ima zelo širok delokrog. Vsak prestopek, ki se zgodi v obsegu 2 milj okoli Londona, spada v delokrog Scotland Yarda. Zato nazivajo šefa policije tudi policijskega diktatorju, ki stolu ie v "Hiši solz." Tako namreč nazivajo njegovo palačo radi" solz, ki so lih kaznjenci pretočili ob mukah, ko so morali 10 let nositi kamenje iz Dortmeora do Scotland Yarda za zgradbo te palače. ■•„.... 126 Lahko si mislite, s kakšno nestrpno-1 jo je stekel za njim; krožil je in iskal naprej in nazaj, notri in zunaj, po vseh zamotanih stezah, dokler ni s prejšnjim veseljem zopet zagledal one postave, onega redovnika samega; videl ga je nedaleč, kako se je oddaljil od nekega kotla ter šel i skledico v roki proti neki koči; nato je videl, kako je sedel na prag, napravil nad skledico, ki jo je držal pred seboj, znamenje križa in začel jesti oziraje se naokrog kakor človek, ki neprestano pazi. Bi; je v resnici oče Cristoforo. Njegova zgodba od trenutka, ko smo ga iz gubili izpred oči, do tega srečanja, se lahko po ve v par besedah. Nikoli se ni zganil iz Riminov in tudi ni mislil na to, da bi se, dokler ni v Mi lanu izbruhnila kuga ter mu ponudila prilike za to, po čemer je vedno tako hrepenel: da bi dal življenje za svojega bližnjega. Prosil je z nepopustljivo vztrajnostjo, naj ga pokličejo nazaj, da bo pomagal in stregel okuženim. Grofovski stric je bil mrtev; drugače pa je bilo tedaj bolj treba bolniških strežnikov nego politikov, zato so ga brez težave uslišali. Pri. šel je takoj v Milan in vstopil v lazaret, kjer je bil že kake tri mesece. € Toda Renzova tolažba, da je zopet našel s mojega dobrega redovnika, ni bila niti trenutek popolna; celo medtem ko se je prepričeval, da je on, je moral viteti, kako zelo se je spremenil. Hoja mu je bila upognjena in naporna, obraz mršav in bled in v vsem je bilo videti izčrpano naravo, strte in razpadajoče mišice, ki jih je poseben duševen napor vsak hip podpiral, da ni.-o omagale. , Tudi redovnik je upiral pogled v mladeniča, ki je prihajal proti ujomu ter skušal s kretnjo doseči, da ga opazi in spozna, ker se z glasom ni upal. "Ah, oče Cristoforo!" je dejal nato, ko je bil radosti blizu, da ga je redovnik lahko slišal, tudi če je tiho govdril. "Ti tu!" je rekel očo, postavil skledico na tla in vstal. "Kako ise imate, oče, kako se imate."' "Bolje nego toliko revčkov, ki jih vidiš tu," Igo voril redovnik in njegov glas je bil .ie on sla- boten, votel, spremenjen kakor vse drugo samo oči so bile kakor prej in morda še za spoznanje bolj žive in svetle, kakor bi ljubezen, povišana v skrajni delavnosti in ukajoča nad tem, da se čuti blizu svojemu počelu, vžigala v njih bolj žareč in čistejši plamen od onega, ki ga je bolezen po malem pogašala v njih. "Toda ti," je nadaljeval, "kako da si ti tu? Zakaj hodiš tako-le kugi naproti?" "Imel sem jo, hvala Bogu. Prihajam... iščem... Lucijo." "Lucijo! Ali je Lucija tu.'" "Tu je; upam vsaj v imenu božjem, da je še." "Ali je tvoja žena!" "Ah, dragi oče, ne, ni moja žena. Ali ničesh-ne veste o vsem tem, kar se je zgodilo?" "Ne, sinko; odkar me je Bog odstranil od vas nisem izvedel ničesar več; zdaj pa, ko t > On pošilja k meni, povem po pravici, da zelo želim kaj izvedeti. Toda... kaj pa razglas, na.i te ujamejo t" "Torej veste, kaj so mi vse naredili?" "In ti — kaj si ti napravil?" "T u j te me: če bi hotel trditi, da sem tisti dan v Milan pametno ravnal, bi govoril laž; toda slabih dejanj nisem zagrešil nobenih." "Verjamem ti in verjel sem to tudi prej." "Zdaj vam torej lahko vse povem." "Počakaj," je dejal redovnik, stopil nekaj korakov oJ koče in zaklical: "Oče Viktor!" Čez par hipov se je prikazal mlad kapueince, kateremu je rekel: "Storite mi to ljubav, oče Viktor, da tudi name-to mene popazite na te naše ubožčke. medtem ko se jaz malo umaknem; Če bi pa kdo vprašal P<> meni, me pokličite. Zlasti onile človek — če da le najmanjše znamenje, d" so mu vrača zavest, opozorite me, prosim." "Bodite brez skrbi," je odgovoril mladenič. Starček pa se ie vrnil k Reiizu in dejal: "Vstopiva semkaj. Toda..." .i«' naglo dodal in se u stavil, "zdiš se mi ze raš biti lačen." (Dalje prihodnjič.') >hi onemogel, gotovo mo- 3 00 SVETIH MAS Nedavuo so s j zavrnili, v glavnem mestu Romun ske, v Bukarešti, veliki dijaški izgredi. Na sliki vidite, da golicija z demonstranti ni posebno lepo ravnala. ao deležni letno člani "Maine zveza za Afr ko". Članarina enkrat xa vselej: 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dept. S. »24 W. Pine Blvd., St. Louis, Mo. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - Amerikanski Koledar. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Ma3^em v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I IZ BAG.iADA V STAMBUL Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; 4 knjige, s slikami, 627 slrani KeScni milijoni; Dediči ^^ ^ Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Na:: y ciORAII BALKANA v Cena ........................1-50 4 knjige, s slikami, 576 strani KRIŽEM PO JUTROVEM Vsebina : 4 knjige. 598 «£rani. s slikami Kovač Slmeu; Zaroka z zaprekami; V golob- Vsehina: ujuku; Mohameda nskl svetnik Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kak«, sem Cena ........................1.50 v Mekko ronipJ; Pri f amarib; Med .Jezldi Cena .......................1.50 IVINl.TOV 1*0 DIVJEM SLRDISTItfU ^ knjilJ H 8ljkami, 1753 8tran| 4 knjige, SP4 sira o i, s slikami Vsebina. Vseblrm : Krona sveta ; Med Prvikrat na divjem zapadli; Za življenje; dvema ognjema Cena ........................1JM Indijanka; Proklestvo zlata; b J Zn detektiva: Med Komanči in Apači; Na r»«*sri ■ qk i Pk"f A HJ F v uevaj-nib potibWinnetovov roman; San« PO DEŽELI SKIPETAIWEV Ear; Pri Komančib; Winnetova smrt; Win- 4 km lee. a slikami. 577 strani , •« n,,J'Sc' » uetova oporoka Vsebina : Cena ........................3.50 Tirata Almlžija; Kota v twiteskl; Mirldit; Ob Vardarju Cena .................„...1.50 £ C T I satan in 1škariot 4 11 •uk*"il- 597 strmnl 12 knjig. 9 slikami. 1704 strani Vsebina : Vsebina* K medvedom; Jama draguljev; Kon- IzjM-Ijenci; Yuma Retar; Na sledu: Nev«r- *no ~ i Rib. In njegova poslednja pot nosti nasproti; Almadcn; V treh delili rveta; Cena ........................L50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 2 16 West 18th Street New York, N. Y. 0 LI 9 WA * & D 2 * New York, Thursday, January 16, 1936 THE LARGEST SLVVENh JA1LT IN V. 9. % PRODANE DUSE 16 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. V ABESINSKEM TABORIŠČU Roza s strahom gleda za njim. Obrnil ji je hrbet, da ji Ae bi pokazal svojega ginjenja. Šele čez dolgo časa se vrne in zopet sede k njej. "Vašo zaupljivost tam bom poplačal s svojo, gospica Ri-har, ter vam hočem tudi povedati svojo povest,** pravi in se sUi, da bi bil miren. V velikem pričakovanju mu gleda v njegov bledi obraz. In pripoveduje ji o svoji dela polni, trdi mladosti, o zgodaj umrli dobri materi, po čije smrti ni \eč od nobenega človeka slišal prijazne besede, kajti oče je bil hladen in strog, mogoče samo, ker je to smatral za poučno. Prešel je vojna leta, kakor vse, kar človek najrajši pozabi. In nato pripoveduje, kako se je učil med stradanjem it*. bedo in o skromn službi, ki 'jo je slednjič našel. "In sedaj me vabi neka naloga, v kateri upam pokazat svoje zmožnosti. Zopet bo hud boj za uspeh — in — v ten boju moram ostati sam,*' pravi slednjič s hripavim glasom Nehote mu ponudi roko. 44Ali vam smem želeti, da tam vse dosežete, kar si želite?* Prevdarno, kot nekaj dragocenega, prime njeno roko. 44Ako bi smeli f Hvaležen sem vam za to. Usoda naj; je tukaj na pamiku pripeljala skupaj, dva samotna človeka ki se nista užila mnogo sreče. Naj vam povem, tla najinegr srečanja ne bom nikdar pozabil — in d* nikdar nisem brid -kejše občutil, kot sedaj, da sem revež. In če si želim od usode kaj prijetnega, tedaj je zopetno svidenje z vami, pozneje, kadar bom dosegel svoj cilj.** Njena roka se lahko trese v njegovi in jo naglo in plaho odtegne, ko jo je lahno potegnil k svojim ustnicam, kajti isti trenutek vidi iti mimo Petrijevo gospe, ki je pa k sreči ni opazila. Car te tihe ure je šel mimo in prišel j<« čas za če j Roza a trudnimi očmi gleda Vendela. "Poiskati moram Marto, ker hočem ž njo piti čaj.** * * Tega vam nc smem braniti — toda — se zopet vidiva! Vedno se veselim, kadar se morem razgovarjati z vami.** Roza vzame knjigo, nekoliko prikloni glavo in gre. Ven-del gledu za njo s pekočimi očmi. Kot kraljica je šla, takoj težko zapreti, tako da je bilo ponosna in svobodna In vendar je bila samo ubogo, zapuščeno bitje, odtrgan list v vetru — služkinja. Kako rad bi jo bil vzel v svoje roke, da bi jo ščitil in varoval pred vsako nadlogo, in skrbjo. In da sedaj ni bil v stanu, ga je neizmerno mučilo. Toda bil je vesel, da ji je povedal, da mora ostati sam v boju za ob.stanek, ki je še bil pred njim. Mislil je, da ji je to dolžan, kojti dobro je opazil, da mu ni stafa brezbrižno nasproti. Počasi se dvigne in gre pit ča^. Godba ravno igra melanholične melodije in Vendel se zaveda,, da ljubi Rozo, da jo ljubi z vsemi mišicami svojega telesa in čuti v svojem srcu neizmerno bolečino, tla ji na svoji strani ne more nuditi brezskrbnega življenja. Ali more biti za moža kaj hujšega, kot če ne more ženi, ki je ljubi, nuditi svojega varstva. Posebni poročevalec 4 4 United neskončno dolgih karavanah že Press**, James Rohrbough, po- prihajajo novi, ki bodo stopili roča iz Desje te-le zanimivosti na njihova mesta. Z gora, iz iz ondotnega vojaškega tabo- ravnin in iz puščav vodijo vsa pota v Dosje. In po njih marši- risca: Prijetno mesto Desje je kar čez noč postalo prestolnica Eritreje, odkar je semkaj prišel abesinski neguš. S tem je to mesto v očeh Abesincev zelo zrastlo, kar se razvidi iz tega, kako Abesinei to mesto označujejo. 60 km pred Desjem smo vprašali domačina kako daleč je še do mesta. 44Oh, saj ste že sredi, notri*\ se je glasil odgovor. 4 . ... t>„ . ti i i • • svobodo Abesnuje. Pobegnili vzeti. Pa »udi dandanes bi ime- , T, ... T. i: T4.„r* -i x - ~ i - so od Italijanov z vsem orožjem h Ita!'iani silne težave, ee bi . , - ^ - 4. i rr i * i- m korakali k Abesmcem. Pri- noteli to ires to zasesti. Z letali v . .. . , . . , k: a i- ^ leakovali so, tla .jin bodo Al»e ne bi mogli aosti onraviti. ker , . ..Iv usta krop. ki rojakov naseljenih. kolili Pogibina in ga vlekli v komisarijut, da bi ondi pojasnil gosje vprašanje. Stari j?os-i CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laaf jCb -raz stare era gospoda z rožnatimi madeži, ko da bi bil v kozah. bodo Italijani res moa:li Abesin- rn. ne delu;e. Ranjenci leže tam | Posribin je zaman poskušal po-ce presenetiti. Abesinei budno kjer so padli, da tam umro alijasniti zadevo: stražijo. Jutri bodo ti vojaki nn si opomorejo, če E»o?r takoj 44Saj smo vendar javna usta-od korakal i proti fronti, toda v i hoče. Mnogo ranjencev je de- nova ... Naša zadruga . -. skrbi1 ZNAMENJE ZIME Pogled na reko Mississippi pri East St. Louis, BI. Reka je deloma pokrita z ledom, kar zelo otežkoča plovbo. me. 44Mandat . . .** sem rekel. Nisem našel mandata v žepu svojega kožuha. Najbrž sem ga bil vrgel z vžigalicami vred v nesrečni ledenici na tla. Miličniki so zmagovalno zaplenil' goske. To ni storilo dobro perutnini, ker ni bila več na ledu. Sele čez dva dni sem našel s pomočjo kolodvorskih pometačev svoje izkaznice in dosegel preklic zaplembe. Pohitel sem. tla razdelim goske posameznim stanovanjskim zadrugam. Pogibin je žarel od veselja; kupčija je dobro kazala. Še gumbi na njegovi dolgi suknji so sijali od zadovoljstva. A proti večeru istega dne je zopet poplavila množica naše t Ivor išče. Vsi kupci so privlekli k nam sanke z goskami. Predsedniki stanovanjskih odborov so vadili kakor pogumni generali strnjene vrste svojih članov. V : najemniki so vp'li: : "Kje imate tajnika? Dajt" ga sem! Pomolite mu gosko poti nos. naj sam voha mrhovino!** Skril sem se med prazne zaboje v skladišču. Pogibin, prirojen, pogumen trarovec, ki se ie spominjal boljših časov, je oricrovarjal množici kakor n» političnem zborovanju: "Državljani, bodite, no. pametni! Saj ni perutnina nobena riba! Saj jo napačno vohate! Ne smete vohati pri repu . . . nerutnino je treba vohati vedno r>ri clavi . . .** Odtlej s^m se zaobljubil, da nikoli vec ne bom kupoval in prodajal gosk. ♦GLAS NARODA** pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. colorado: Pueblo. Peter Collg. A. St tU Waluenburg, M. J. IWuk INDIANA: Indianapolis, I^r. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevcic, J Lnkanlcfe Cicero. J. Fabimo (C hI ca ko. Clcer« ln IlUnoisi Joliet, Mar j Bambleh. Joseph V ▼a«. L« Salle, J. 8pellcb Uascoutah, Frank Angnatln North Chicago. Jože Zelen« KANSAS: Qlrard. Agnes Motnlk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplrec Steyer, J. feme (u Penna-W. Va. ln Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Cblsbolm. Trank GooSa Ely. Joa. J. Peshel Eveleth, Louis GouŠe Glltiert, Louis Vessel Hibblnfc. John PovSe Virginia. Frank Hrvstlcfc Montana: Roundup. M. M. Panlaa Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlrk NEW TOBK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falla. Frank OHIO: Bart»erton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bobe£, Chaa. linger. Jacob Resnlk. John Slvov'k Gifctrd. Anton Nag<*le Lorain, Louis Balant, John ^nr* ie Warren. Mre. f Racbai Youngstown. Anton K'^"", OREGON: Oregon City, Or«- J. Soblar PENNSYLVANIA : Brongbton. Anton Tpavse Clarldge, Anton Jerlna ConemauKb. J. Brcsmc Export. Lecls SupanWt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Bnria Greensbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Kvayn, Ant. TauSelj Loserne, Frank Balloeti Manor. Frank Demshar Midway, John Žv*st Pittsburgh, 3. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehtfrer West Newton. Joasnh Jorsn WISCONSIN • Milwaukee. West Allls. Frank Shaft Sheboygan, Jeaeph Kakei WYOMING: Rock Springs. Laofa Diamond rill e. Joe RoUcb UPRAVA "QLAJ3 NABORA"